Podcasts about odgovor

In Australia, you might see three flags flying together: the Australian National Flag, the Aboriginal Flag and the Torres Strait Islander Flag. Aboriginal peoples and Torres Strait Islander peoples are the two distinct Indigenous peoples of Australia, each with their own histories, cultures, languages and flag. For many Torres Strait Islander people, the flag is a powerful symbol of identity and belonging, whether they live on the islands, the mainland or overseas. - U Australiji se često mogu vidjeti tri zastave koje se vijore jedna uz drugu - australska državna zastava, aboridžinska i zastava otočja Torresovog tjesnaca. Zašto Australija ima tri zastave? Odgovor počinje s prvim narodima Australije. Aboridžini i žitelji otočja Torresovog tjesnaca dva su zasebna autohtona naroda Australije, svaki sa svojom poviješću, kulturom, jezicima i zastavom. Zastava otočja Torresovog tjesnaca sastoji se od zelene, plave, crne i bijele boje. Na njoj se nalazi bijelo tradicionalno pokrivalo za glavu, poznato kao dari, te bijela zvijezda u središtu. Zastava predstavlja žitelje otočja Torresovog tjesnaca i njihovu povezanost s kopnom, morem, kulturom i zajednicom. Za mnoge žitelje otočja Torresovog tjesnaca zastava je snažan simbol identiteta i pripadnosti, bez obzira žive li na otocima, australskom kopnu ili u inozemstvu. Da bismo razumjeli zašto zastava toliko znači mnogim ljudima, potrebno je krenuti od samog Torresovog tjesnaca.

Otkrij kako iskustva iz djetinjstva utječu na izbor partnera, kvalitetu tvojih odnosa i život koji danas živiš – poslušaj ovu epizodu i, ako želiš napraviti promjenu koja će koristiti i tebi i budućim generacijama, javi mi se za individualni program - Link za prijavu: https://forms.gle/XCSWtM8TEJ55QrKi9Email za konzultacije i suradnju: dvorskidaniela@gmail.com

Ob upadanju rodnosti in podaljševanju življenjske dobe se bo število upokojencev v Sloveniji do sredine stoletja zvišalo za 100 tisoč, je opozoril finančni minister Andrej Šircelj. Dodatna sredstva za pokojnine bo država skušala pridobiti z demografskim skladom. Druge teme: - Pobudniki referenduma o parlamentarni preiskavi zbrali dovolj podpisov. - Ob začetku vrha Nata zaveza o izdatnem vlaganju v zaščito proti dronom - Obsežen požar v okolici Slovenske Bistrice pod nadzorom.

Prehajanja besed med slovenskim in madžarskim jezikovnim okoljem je bilo v zadnjem tisočletju več, kot bi si misliliVsi vemo, da so meje jezikov luknjičaste in prepišne, da se besede pač neprenehoma selijo iz enega jezikovnega okolja v drugo. Samo poglejmo slovenščino in njej sosednje jezike – žaga in cilj sta, na primer, med nas prišla iz nemščine, bankrot in mornar iz italijanščine, otvoritev in čevapčič pa iz hrvaščine. Kako pa je z našo četrto jezikovno sosedo? So poleg germanizmov, italijanizmov in hrvatizmov v slovenščini tudi madžarizmi? In če so, za katere besede pravzaprav gre? Odgovor smo v tokratnih Jezikovnih pogovorih iskali v pogovoru z dr. Elődom Dudásem, slovenistom in kroatistom, predavateljem na Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze Lóránta Eötvösa v Budimpešti. Pred naš mikrofon smo ga povabili, ko je sredi junija obiskal Ljubljano in v kontekstu Historičnega seminarja na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU predaval o zgodovini madžarsko-slovenskih jezikovnih stikov ter o besedah madžarskega izvora, ki so skozi stoletja obogatile tako knjižno slovenščino kakor dialekte panonske narečne skupine.

Morski konjički so ene najbolj nenavadnih rib na svetu. Plavajo pokončno, imajo oprijemalni rep, vsako oko lahko premikajo posebej, njihova največja posebnost pa je razmnoževanje. Zakaj mladiče nosijo samci in ne samice? Odgovor se skriva v evoluciji, ki je morske konjičke opremila z eno najbolj nenavadnih oblik starševstva v živalskem svetu. Radiovedni smo obiskali Akvarij Piran, tam pa je za nas odgovor pripravila strokovna vodja dr. Manja Rogelja.

Zakaj je bilo Američanov, katerih upravičenost do življenja, svobode in zasledovanja sreče je bila v resnici spoštovana, v zgodovini manj od vseh onih, ki teh pravic niso videli drugje kot le na papirju?Ko so se Američani pred 250 leti uprli britanski kroni, so svojo odločitev za osamosvojitev filozofsko utemeljili v Deklaraciji o neodvisnosti, kjer so med drugim zapisali, da smo vsi ljudje enakopravni in da ima prav vsakdo pravico do življenja, svobode ter zasledovanja sreče. To je gotovo smela, revolucionarna misel, ki že dolgo razgibava borce za svobodo, enakost in bratstvo po vsem svetu. Nerodno pa je, da Američanom samim potem ni uspelo ustvariti družbe, ki bi bila zares na ravni idealov, izraženih v Deklaraciji. Zakaj neki ne? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili kulturologa dr. Blaža Kosovela pa antropologinjo dr. Ireno Šumi ter politologa dr. Blaža Vrečka Ilca. Foto: kip Svobode v newyorškem pristanišču (Don Ramey Logan / Wikipedia)

V tokratni oddaji boste slišali razmišljanja na temo klica v duhovniško ali redovniško službo. Kaj pravijo Peter Kokotec, p. Janez Papa, p. Damjan Ristič, s. Hermina Nemšak in p. Branko Cestnik na to temo? Z oddajo se bomo pripravili tudi na spremljanje prenosa duhovniškega posvečenja, zato vabljeni k poslušanju ob osmih.

Send us Fan MailFilipljanima glava 3, stihovi 3 do 9:3. Jer mi smo obrezanje koji duhom Bogu služimo i hvalimo se Hristom Isusom, a ne uzdamo se u telo.4 Premda bih se i ja mogao uzdati u telo. Ako ko drugi misli da se može uzdati u telo, ja još većma,5 Koji sam obrezan osmi dan, od roda Izrailjevog, kolena Venijaminovog, Jevrejin od Jevreja, po zakonu farisej.6 Po revnosti gonih crkvu Božiju, po pravdi zakonskoj bih bez mane.7 No šta mi beše dobitak ono primih za štetu Hrista radi.8 Jer sve držim za štetu prema prevažnom poznanju Hrista Isusa Gospoda svog, kog radi sve ostavih, i držim sve da su trice, samo da Hrista dobijem,9 I da se nadjem u Njemu, ne imajući svoje pravde koja je od zakona, nego koja je od vere Isusa Hrista, pravdu koja je od Boga u veri;

Send us Fan MailFilipljanima glava 3, stihovi 3 do 9:3. Jer mi smo obrezanje koji duhom Bogu služimo i hvalimo se Hristom Isusom, a ne uzdamo se u telo.4 Premda bih se i ja mogao uzdati u telo. Ako ko drugi misli da se može uzdati u telo, ja još većma,5 Koji sam obrezan osmi dan, od roda Izrailjevog, kolena Venijaminovog, Jevrejin od Jevreja, po zakonu farisej.6 Po revnosti gonih crkvu Božiju, po pravdi zakonskoj bih bez mane.7 No šta mi beše dobitak ono primih za štetu Hrista radi.8 Jer sve držim za štetu prema prevažnom poznanju Hrista Isusa Gospoda svog, kog radi sve ostavih, i držim sve da su trice, samo da Hrista dobijem,9 I da se nadjem u Njemu, ne imajući svoje pravde koja je od zakona, nego koja je od vere Isusa Hrista, pravdu koja je od Boga u veri;

Številni učinki, ki jih imajo na človeško telo kanabinoidi iz konoplje, so nam znani že tisočletja. Spoznanje, da tudi človeško telo izloča snovi, ki so jim zelo podobne, pa je staro šele dobrih trideset let. Kako naj si razložimo, da je človeško telo opremljeno s sistemom, ki se odziva na snovi iz konoplje – na fitokanabinoida THC in CBD? Odgovor se skriva v endokanabinoidnem sistemu. Ta je eden najbolj zanimivih in dolgo spregledanih regulacijskih sistemov v našem telesu. Med drugim ga sestavljata endokanabinoida anandamid in 2-AG ter specialni receptorji CB1 in CB2. V oddaji Ultrazvok raziskujemo, kako endokanabinoidi vplivajo na naše duševno zdravje in kakšno vlogo bi lahko imeli pri zdravljenju psihiatričnih bolezni, kot sta depresija in shizofrenija. Kaj o tem danes vemo in kakšno mesto imajo pri tem fitokanabinoidi iz konoplje, bosta pojasnila biokemičarka prof. dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana). Sogovornika Ultrazvoka sta v znanstveni reviji Biomedicines objavila pregledni članek o izsledkih študij, ki obravnavajo vlogo endokanabinoidnega sistema pri nevropsihiatričnih motnjah. Avtorja ugotavljata, da endokanabinoidni sistem predstavlja obetavno terapevtsko tarčo pri teh motnjah, vendar so za boljše razumevanje njegovih mehanizmov delovanja ter za potrditev varnosti in učinkovitosti terapevtskih pristopov potrebne nadaljnje predklinične in klinične raziskave. Originalni članek TUKAJ Foto: Konoplja/ slika je simbolična/ Pixabay

Eden od večjih izzivov v Idriji sta obnova in vzdrževanje cest. Brez ustreznih cestnih povezav namreč ni povezanosti. Naselja v občini so razpršena, teren je zahteven in svoj davek terjajo tudi vremenske razmere. Za lokalne ceste v občini skrbi Komunala Idrija, za državne pa Cestno podjetje Gorica. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Filipljanima glava 3, stihovi 3 do 9:3. Jer mi smo obrezanje koji duhom Bogu služimo i hvalimo se Hristom Isusom, a ne uzdamo se u telo.4 Premda bih se i ja mogao uzdati u telo. Ako ko drugi misli da se može uzdati u telo, ja još većma,5 Koji sam obrezan osmi dan, od roda Izrailjevog, kolena Venijaminovog, Jevrejin od Jevreja, po zakonu farisej.6 Po revnosti gonih crkvu Božiju, po pravdi zakonskoj bih bez mane.7 No šta mi beše dobitak ono primih za štetu Hrista radi.8 Jer sve držim za štetu prema prevažnom poznanju Hrista Isusa Gospoda svog, kog radi sve ostavih, i držim sve da su trice, samo da Hrista dobijem,9 I da se nadjem u Njemu, ne imajući svoje pravde koja je od zakona, nego koja je od vere Isusa Hrista, pravdu koja je od Boga u veri;

Odgovor na vprašanje, koliko cirkuških šotorov imamo v Sloveniji, bi še do pred kratkim bil nič, toda po sedmih letih zbiranja sredstev sta letos Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko – Cirkokrog in Društvo Mismo Nismo kupili prvi slovenski cirkuški šotor. Od konca maja v tem šotoru gostujejo trije festivali. Festival Človek na loncu je že minil, zdaj pa potekata še Festival trojne salte in Klovnbuf.

Filipljanima glava 3, stihovi 3 do 9:3. Jer mi smo obrezanje koji duhom Bogu služimo i hvalimo se Hristom Isusom, a ne uzdamo se u telo.4 Premda bih se i ja mogao uzdati u telo. Ako ko drugi misli da se može uzdati u telo, ja još većma,5 Koji sam obrezan osmi dan, od roda Izrailjevog, kolena Venijaminovog, Jevrejin od Jevreja, po zakonu farisej.6 Po revnosti gonih crkvu Božiju, po pravdi zakonskoj bih bez mane.7 No šta mi beše dobitak ono primih za štetu Hrista radi.8 Jer sve držim za štetu prema prevažnom poznanju Hrista Isusa Gospoda svog, kog radi sve ostavih, i držim sve da su trice, samo da Hrista dobijem,9 I da se nadjem u Njemu, ne imajući svoje pravde koja je od zakona, nego koja je od vere Isusa Hrista, pravdu koja je od Boga u veri;

Začenja se poletna turistična sezona. Kaj v hotelih, restavracijah in gostinskih lokalih najbolj jezi goste? Kaj najbolj razburi natakarje? O tem smo se pogovarjali z Maticem Kriterjem, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za upravljanje hotelov ter usposabljanje strežnega osebja. Ustanovitelj Kriter akademije (diplomant prestižne hotelirske šole Cesar Ritz, z več kot 20-letnimi izkušnjami dela pri vodilnih svetovnih verigah na treh celinah) poudarja, da ima gost le dve nalogi. Kateri? Odgovor slišite v prispevku.

Katera je najvišja zgradba v Sloveniji? Ali pa – morda bo tako lažje – kateri je najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu? In imamo ga seveda pri nas. To sicer še ni nagradno vprašanje Torkovega kviza, je pa odlična iztočnica za oddajo. Odgovor je Trboveljski dimnik, ki je 1. junija praznoval 50. rojstni dan. Kaj zanimivega vemo o njegovi gradnji, konstrukciji in današnji vlogi? Dimnik namreč že dolgo ne obratuje več, ostaja pa eden najbolj prepoznavnih simbolov industrijske dediščine v Zasavju. 360 metrov visoko betonsko konstrukcijo boste tam težko spregledali. Sogovornika: direktor Zasavskega muzeja Trbovlje Bogdan Šteh in muzejski svetovalec Gregor Jerman.

Danes ima skoraj vsakdo z mobilnim telefonom v žepu dostop do ogromne količine znanja, ki mu je na voljo tudi v slovenščini. Umetna inteligenca zna z besedami, ki jih uporabnik razume, v nekaj sekundah pojasniti pojem, povzeti knjigo, izpeljati račun ali predlagati rešitev težave. Zato se zdi, da se bo moral naš odnos do učenja v teh novih razmerah temeljito spremeniti. Če lahko za vsak podatek vprašamo telefon, čemu bi si sploh še zapomnili letnice, formule ali definicije? Če nam zna dober model umetne inteligence razumljivo razložiti skoraj karkoli, zakaj bi se še trudili z učenjem in izgradnjo lastnega razumevanja? Odgovor na to dilemo je preprostejši, kot se morda zdi. Umetna inteligenca nikakor ni odpravila potrebe po znanju. Odpravila je predvsem možnost, da bi golo ponavljanje naučenih formulacij še naprej zamenjevali za razumevanje. Površno znanje se je prej dalo skrivati za strokovnim besednjakom in lepimi stavki, danes pa zna takšne stavke sestaviti vsak telefon. Kar ostane, je tisto, česar ta naprava ne more narediti namesto nas. Cel članek: beri.kvarkadabra.net Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Spomini velikega nemškega režiserja se berejo kot kak pustolovski roman, obenem pa postavljajo spomenik presežni lepoti in ekstatični resnici, ki se lahko razkrijeta samo na filmskem platnuVeliko ljudi se v poznih letih sicer loti pisanja svojih spominov, a se ob branju potem dovolj pogosto pokaže, da njihova življenja nemara le niso bila tako zanimiva, razgibana, napeta ali protislovna, da bi jih bilo po vsej sili treba popisati v knjigi. No, ta pomislek oziroma zadržek, ki se na načelni ravni lahko drži avtobiografskega pisanja, pa ne velja za Wernerja Herzoga, enega največjih živečih umetnikov na svetu, ki je svoje življenje leta 2022 popisal v knjigi Vsak zase in Bog proti vsem, knjigi, ki je pod založniškim okriljem Beletrine zdaj izšla tudi v slovenskem prevodu. Ob branju spominov danes 83-letnega nemškega režiserja, ki se je podpisal pod take filmske mojstrovine, kot so Aguirre, srd božji pa Fitzcarraldo ter Jama pozabljenih sanj, se namreč ni mogoče znebiti vtisa, da je véliki cineast vseskozi živel skrajno intenzivno, da, drugače rečeno, v svojem življenju ni vrgel stran niti enega samega dneva, niti ene same ure. Ko se je torej lotil pisanja spominov, Herzogu nikakor ni manjkalo snovi. A kako natanko je vse prigode, nezgode, zmagoslavja in poraze, ki jih je zabeležil na svoji razgibani življenjski poti, razgrnil pred očmi radovednih bralk in bralcev? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Anjo Naglič, ki je Herzogove spomine prevedla v slovenski jezik. Foto. Goran Dekleva

Pomlad poleg toplega vremena in sončnih dni prinese tudi nekatere nevšečnosti. Recimo leteče, brneče nadloge, ki rade sedejo na pohištvo in si manejo sprednje nožice, kot bi si zadovoljno mele roke. Zakaj, razložimo v tokratni epizodi.Odgovor je priskrbel entomolog dr. Rudi Verovnik z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.

Drivers across Australia are paying more at the bowser as fuel prices remain unstable. So does it make sense to go for cheaper petrol options when filling up? The answer depends largely on your engine requirements, as not every fuel works for every vehicle. - Vozači širom Australije plaćaju više na benzinskim pumpama jer cijene goriva ostaju nestabilne. Pa ima li smisla birati jeftinije opcije benzina prilikom točenja goriva? Odgovor uveliko zavisi od zahtjeva motora vašeg vozila, jer nije svako gorivo pogodno za svaki automobil.

Odgovor tokrat iščemo na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pri dr. Andreji Žgajnar Gotvajn.

Koalicijski čelnik Angus Taylor je uputio svoj odgovor na proračun kojega su vladajući objavili prošlog tjedna, obećavajući suzbijanje razine migracija i zabranu pristupa socijalnoj pomoći svima onima koji ne posjeduju australsko državljanstvo. Kritičari kažu da koalicija krivi migrante za ekonomske probleme Australije, dok Pauline Hanson i njezina antiimigrantska stranka One Nation optužuju oporbu za kopiranje njihove politike.

Starorimska pesnitev, ki obsega kakih 12 tisoč verzov, velja za eno najpomembnejših, najvplivnejših del v vsej zgodovini zahodne književnostiPred nedavnim je pri Slovenski matici izšel tretji zvezek Metamorfoz velikega starorimskega pesnika Publija Ovidija Nazona. Gre za zvezek, ki prinaša sedmo, osmo in deveto knjigo oziroma, rečeno s sodobnejšim besednjakom, sedmi, osmi in deveti spev te epske pesnitve. To pa pomeni, da je Ovidijeva prevajalka, s prestižno Sovretovo nagrado že ovenčana klasična filologinja Barbara Šega Čeh, zdaj, po dobrih 15 letih dela, približno na dveh tretjinah osupljivo ambicioznega, osupljivo zahtevnega projekta, kako v slovenščino preliti kar 12 tisoč verzov dolgo latinsko pesnitev. A zakaj neki naj bi bili bralke in bralci na izid te knjige pozorni, ko pa prevajalski napor Barbare Šega Čeh očitno sploh še ni pri kraju? – Zato ker Metamorfoze predstavljajo enega izmed temeljev, na katerih je postavljena veličastna zgradba evro-ameriške književnosti. No, ta odgovor pa pred nas slej ko prej postavi novo vprašanje: ali je Ovidijeva pesnitev nekaj marmornatega in monumentalnega, nekaj, kar sicer moremo občudovati na načelni ravni, a nas vendarle pušča hladnega, ali pa Metamorfoze, nasprotno, še naprej pripadajo tistemu segmentu zahodnega kanona, ki bije živo? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Barbaro Šega Čeh. Foto: Goran Dekleva

Piše Marija Švajncer, bereta Maja Moll in Dejan Kaloper. Knjiga filozofa Milosava Gudovića Jež in polž, Hermenevtična basen skrivnosti je resno strokovno delo z vsem zahtevanim znanstvenim aparatom – od seznama literature do stvarnega in imenskega kazala ter povzetka v dveh jezikih. Recenzenta sta bila Brane Senegačnik in Luka Trebežnik, spremno besedo je napisal Alen Širca. Avtor interpretira stališča francoskega filozofa judovskega rodu Jacquesa Derridaja in nemškega filozofa Maxa Schelerja. Derrida se je v zgodovino filozofije zapisal kot pobudnik destruktivizma, Scheler pa je bil personalistični fenomenolog. Gudović z vidika hermenevtike natančno in zbrano bere nekatera njuna dela in temeljito razlaga pojmovanje poezije, se pravi Derridajevo sklicevanje na ježa in Schelerjevo na polža. V slikovitem, vendar vsebinsko in formalno doslednem pisanju je kar nekaj paradoksov, provokacij in obratov in opozoril, da ne vidimo prav – v resnici je drugače, kot se nekaj kaže navzven. Podobno pišejo slovenski lacanovci, pa tudi v filozofemih drugih strukturalistov, zlasti teoretskih psihoanalitikov, je bilo kar precej tovrstne svobode. Gudovićevo pozornost je vzbudil Derridajev kratki esej Kaj je poezija? iz leta 1988. V njem je dekonstruktivist zagotavljal, da se o pesništvu na področju filozofske razlage lahko govori le s šiframi in metaforičnostjo ter spodkopavanjem metafizične misli in njenega esencializma. Po temeljnem načelu dekonstrukcije je za vse igre pisanja značilna arbitrarnost, vsaka interpretacija je nova preizkušnja svobode. Arbitrarnost se izkazuje v samolastnosti odločitve. Odgovor na to Kaj je poezija? sledi logiki izvorne poíesis, ki presega meje jezikovne umetnosti. V teoretskem govoru o pesništvu izgine tisto, kar poezija je in kako se nam razkriva. Dekonstruktivno mišljenje, zgoščeno v sluteči odgovor, ne nadomešča literarne besede, ampak se prepoznava v zrcalu pesniškega. Derrida igro interpretacije enači z diktatom. Poezija govori sama, izgovarja samo sebe in odgovarja zase. Gudović poudarja, da se Derridajev nauk odpoveduje učenosti in védenju, izenačenim z znanjem. Dekonstruktivist je umetnik paradoksa, vseeno pa je poezija povezana z dolžnostjo sporočljivosti. Sporočanje brez naslovnika je nesmiselno. Poezija sama odgovarja na vprašanje o lastnem bistvu, in sicer tako, da pride v neskritost in kulturno orbito. Odgovarja zase in nase. /…/ Pesništvo je samo svoja privatna skrivnost. Milosav Gudović pomisli, da nas interpretacija Derridajeve negativne poetike pripelje do odločilne točke v njegovem zapletenem in metaforičnem odgovoru ter opuščanju institucionalnega pojmovanja poezije. Derridajev esej Kaj je poezija? je pravzaprav po naravi negativna in apofatična basen, v kateri je glavni junak jež, vržen na pot metaforizacije in apofatike. Apofatika pomeni zanikanje oziroma opisovanje tega, kar nekaj ni, namesto tega, kar je, in neposrednega opisovanja. Podoba ježa je vpeta v svobodno igro s filozofskim izročilom. Derrida z metaforo ogrožene živali skuša opisati lastno neprijetno razpoloženje in pokazati, da pravzaprav ne najde popolnega odgovora. Metafora po njegovem mnenju ni značilna samo za poezijo, temveč tudi za filozofijo kot metafiziko. Bivanje v metafori je podobno bivanju v svetu – v njem se vselej že nahajamo in ga razumemo. Prispodoba ježa je pisateljska domislica, ki namiguje na to, da je pesniška pisava vselej izvzeta iz vsakdanjega jezika. Običajna in vladajoča filozofska gramatika je ne moreta razvozlati. Gudović ugotavlja, da se Derrida bliža pesmi s tem, da se odreče interpretaciji. Njegova dekonstruktivna in negativna poetika je brez vednosti in onstran vednosti. Derrida nikoli ni skrival tega, da je bil pod močnim Heideggerjevim vplivom. Nenavadno pa je, da je pesem umestil v srce in svetoval, naj se je naučimo na pamet. Gudović se poglablja tudi v personalistično fenomenologijo Maxa Schelerja, zlasti v njegovo pojmovanje reda ljubezni, latinsko ordo amoris. Po Schelerjevem mnenju je največji dosežek, da človek stvari ljubi tako kot Bog. Zamisli se nad polžem in njegovo hišico. Polževa hišica je torej metafora počasnega gibanja celotne paradigme, na kateri temelji resnično samozrenje osebnosti. Človek nikoli ne zmore – naj se še tako trudi – odvreči vrednostnega bremena. Človek je v marsičem, zlasti v elementih skrivnostnosti, podoben polžu, seveda pa je tudi meta(ontološko) privilegiran in poklican k transcendiranju svetnih danosti. Gudović se na koncu vpraša, kaj naj bi pri vsem tem, kar je predstavil, počela interpret kot nemi opazovalec ali zapisovalec in tolmač. Morda ima v mislih samega sebe. Na hitro bi zapisal, kaj je videl in slišal, kar se mu je zazdelo, kajti takšen splet dogodkov in idej – o tem ne bi niti za hip podvomil – je poseben provokativen fenomen. /…/ Tolmač je ves čas v zadregi in nevarnosti, da tudi njegovo kratko delo o zgoščenem delu ostane zapleteno, nedokončano. Pisec spremne besede, literarni teoretik Alen Širca, se sprašuje, ali dobrega pisca in umetnika nasploh ne spoznamo prav po dobrih metaforah, primerjavah, alegorijah, simbolih, prilikah in parabolah. Na njegovo vprašanje je mogoče odgovoriti, da smo vse to lahko prebrali v knjigi Jež in polž Milosava Gudovića. Njegovo filozofiranje res zahteva precej zbranosti, vendar je tako izzivalno in poglobljeno, da ga tisti, ki še vedno ljubimo filozofijo, tako kot jež ali polž, pravzaprav kot njuni samici, z zanimanjem in veseljem vzamemo v roke in za nekaj časa pozabimo na razburkano dogajanje okrog sebe.

Kaj ostane, ko svet razpada? Odgovor iščejo v ptujski mestni galeriji, kjer fotografi Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler in Niko Erik Neubauer na skupinski razstavi odpirajo razmislek o pripadnosti, identiteti, skupnosti in spominu. Pri Založbi Beletrina so predstavili novo esejistično delo Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja. V Kosovelovi knjižnici Sežana pa so odprli fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji, ki z zborom fotografij uličnih tabel z ženskimi imeni osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi.

Migracije običajno pustijo pečat v obeh svetovih: v tistem, od koder se ljudje izselijo, in tam, kamor pridejo. Migrantke in migranti s seboj ne prinašajo le kovčkov s stvarmi, ampak tudi spomine na domače kraje. Po čem torej najbolj dišijo spomini na dom? Po domačem kruhu? Odgovor na to vprašanje je presenetil študentke in študente Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki skupaj z Društvom ljubiteljev pašte iz Ajdovščine v Rustjevi hiši pripravlja niz pogovornih večerov na temo dediščine pekarstva in mlinarstva. V tej luči so spregovorili tudi o dediščini migracij in njihovem pomenu pri vzpostavljanju današnje večkulturne družbe, kot primer pa so izpostavili aleksandrinke.

Australsko povjerenstvo za ljudska prava poziva na hitnu akciju za suzbijanje nasilja, klevetanja i mržnje prema muslimanima. Povjerenik za borbu protiv rasne diskriminacije Giri Sivaraman rekao je da je „zatečen“ što vlada još nije reagirala na Nacionalni okvir za borbu protiv rasizma. Okvir je predstavljen u studenom 2024. godine, no vlada do danas nije dostavila svoj službeni odgovor.

Zadnja pesniška zbirka, ki jo je zaživa še pripravila bržčas najbolj priljubljena ameriška pesnica zadnjih desetletij, se bere kot nekakšna sklepna izjava nazora, kot strnitev umetničinih ključnih življenjskih uvidovKdor meni, da se poeziji velja izogibati v širokem loku, saj da je kratko malo pretežka, preveč zapletena, da bi jo običajni bralke in bralci lahko razumeli, se slej ko prej še ni srečal s pesništvom Mary Oliver. Ameriška avtorica, ki se je rodila leta 1935 v Ohiu, večji del življenja preživela v Massachusettsu, umrla pa pred sedmimi leti na Floridi, je s svojimi več kot tridesetimi zbirkami namreč prepričala kritike v Združenih državah in za svoje pisanje prejela vse tamkajšnje najuglednejše nagrade s Pulitzerjevo na čelu, obenem pa je v zadnjem desetletju ali dveh svojega življenja veljala tudi za prodajno daleč najbolj uspešno ameriško pesnico. Uspelo ji je, drugače rečeno, očarati ravno tiste izmuzljive, težko dosegljive običajne bralke in bralce – ne da bi morala za to žrtvovati izrazno pretanjenost ali miselno globino lastne poezije. In kako natanko se je Mary Oliver to posrečilo? – Odgovor smo ob svetovnem dnevu poezije iskali v Sobotnem branju, ko smo listali po Sreči, zadnji zbirki, ki jo je pesnica zaživa še pripravila za objavo, in ki je pod založniškim okriljem Mladinske knjige pred nedavnim izšla v slovenskem prevodu, za katerega je poskrbela naša tokratna gostja, Jana Unuk. Foto: Goran Dekleva

Posle duge pauze od tri nedelje, vreme je da otkrijemo i novu stazu i istinu o novom poretku u MotoGP-u. Da li je Aprilia zaista neprikosnovena ili je to samo bila jedna, specifična trka u Buriramu? Saznaćemo na stazi koja nosi ime jedne od nejvećih legendi svih vremena Formule 1.------------------OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Kako je razmišljal morda največji ruski pisatelj, kakšen je bil njegov značaj, kakšne so bile njegove slabosti in kakšne njegove življenjske ambicije, morda najlažje razberemo prav iz njegove pisemske zapuščineNikakršnega dvoma ni, da je Fjodor Mihajlovič Dostojevski ustvaril enega najpomembnejših, intelektualno in emocionalno najbolj izzivalnih opusov v zgodovini ne le ruske ampak kar svetovne književnosti. Romane, kot so Zločin in kazen, Idiot, Besi ter Bratje Karamazovi, je pač vedno znova mogoče jemati v roke in skupaj z njihovimi junaki in junakinjami nihati med upom in obupom, med znanstvenim racionalizmom in pravoslavnim misticizmom, med voljo do moči in močjo krotkosti, blagosti, nesebičnosti. Romani Dostojevskega so, drugače rečeno, kar najbolj obvezno domače branje. Kaj pa druga besedila iz pisateljeve zapuščine? Njegovi eseji, na primer, pa njegovi časopisni članki in njegova pisma – kako zelo nujno je brati te stvari? – Vprašanje je postalo posebej aktualno zdaj, ko je pod založniškim okriljem Celjske Mohorjeve družbe izšel izbor iz pisemske korespondence Dostojevskega … Je to knjiga, ki je namenjena le največjim zaljubljencem v Dostojevskega, medtem ko jo lahko drugi – še posebej če se doslej še nismo pregrizli čez osrednja dela iz opusa ruskega pisatelja – mirne duše prihranimo za kdaj pozneje ali celo povsem spregledamo? Ali pa so, nasprotno, Izbrana pisma Dostojevskega v idejnem in estetskem smislu polnokrvno čtivo, ki nam bo širilo horizonte in nas, za nameček, še kratkočasilo, razveseljevalo? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili rusistko in komparativistko dr. Uršo Zabukovec, ki je pisma, ki so zdaj pred nami, izbrala, prevedla in jim pripisala spremno besedo. Foto: Goran Dekleva

Osnovno pitanje pred prvu trku sezone u Buriramu je bilo da li neko može da se odupre Marcu Marquezu, Acosta pobedom u sprintu i Bezz pobedom u glavnoj trci jasno stavili do znanja da duvaju novi vetrovi u kraljevskoj klasi. Jedini koji još uvek nedostaje je Pecco Bagnaia.------------------OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Izraelska in ameriška vojska sta zjutraj napadli Iran. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Donald Trump sta vsak v svojem nagovoru povedala, da je med cilji operacije tudi sprememba režima v Iranu. Iran je odgovoril hitro in odločno, predvsem z napadi na Izrael in na ameriške vojaške baze v regiji. Drugi poudarki: - Zunanje ministrstvo Slovence v na kriznih območjih poziva k spremljanju razmer, za pomoč se lahko obrnejo tudi na predstavništva Evropske unije. - Izšel je stripovski turistični vodnik po čezmejnem Krasu. - Domen Prevc zmagal na letalnici na Kulmu.

Romaneskni prvenec pisateljice, ki je pred nekaj leti opozorila nase z mojstrskimi kratkimi zgodbami, spretno pretresa velike teme: razmerje med odgovornostjo in krivdo, med kulturo in naturo, med individualnim in kolektivnimAjda Bračič, arhitektka in pisateljica, je leta 2022 z izvrstno kratkoprozno zbirko Leteči ljudje na mah osvojila slovenske bralke in bralke in zanjo potem prejela še dve ugledni priznanji – kritiško sito za naj knjigo leta po izboru slovenskih literarnih kritikov in kritičark ter nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb. Tako najbrž ni presenetljivo, da se je bralska javnost vse odtlej s precejšnjim zanimanjem spraševala, kaj bo naslednje delo, ki bo na naše knjižne police dospelo iz pisateljske delavnice Ajde Bračič. No, čakanja in spraševanja je bilo proti koncu lanskega leta naposled konec, saj je pod založniškim okriljem LUD Literatura luč sveta ugledal pisateljičin prvi roman, Kresničevje. Gre za ambiciozno delo, ki pretresa velika vprašanja, velike teme: razmerje med odgovornostjo in krivdo, med kulturo in naturo, med tem, kar je individualno, in tem, kar je kolektivno. Kakšen pa je zgodbeni okvir, znotraj katerega pisateljica potem preigrava ta kompleksna vprašanja? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Ajdo Bračič. Foto: Goran Dekleva

Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Konec leta nam prinaša tudi več kot potreben čas za razmislek in samorefleksijo, kaj vse smo doživeli, dosegli, izkusili, kaj dobrega in slabega se bo zapisalo v naše misli. Potem pa smo nenadoma postavljeni pred dejstvo, da smo na kar nekaj dogodkov, ljudi in izkušenj preprosto pozabili ali pa imamo težave s priklicem podrobnosti. Kako to popraviti? Odgovor nam ponuja knjiga Nika Škrleca, ki je dobila veliko nagrado 41. Slovenskega knjižnega sejma in tudi naziv najlepše oblikovanega izobraževalnega priročnika sejma, in sicer Pozabi vse, kar veš o spominu. Izšla je pri založbi Miš. Predstavljamo jo v Sobotnem branju, ki ga je pripravila Tina Lamovšek.

Leta 325 je na pobudo rimskega cesarja Konstantina v maloazijskem mestu potekalo srečanje škofov z vseh koncev imperija, na katerem so potrdili temeljne verske resnice, glede katerih se tako kristjani z zahoda kakor kristjani z vzhoda strinjajo še danesPred mesecem dni se je novi papež, Leon XIV., odpravil na svoje prvo potovanje. Obiskal je, kot vemo, Turčijo in Libanon. V tem kontekstu je poromal tudi v Iznik, mesto na azijski strani Marmornega morja, in v družbi svojega carigrajskega kolega, pravoslavnega patriarha Bartolomeja I., molil tam, kjer je pred stoletji stala bazilika sv. Neofita. In zakaj sta najeminentnejša cerkvena dostojanstvenika zahodnega in vzhodnega krščanstva izbrala prav ta kraj za srečanje, za pogovor in molitev? Odgovor nam, kajpak, ponuja preteklost. Iznik namreč ni bil vselej Iznik; nekoč davno se je ta kraj imenoval Niceja in prav v Niceji je pozno spomladi leta 325 – pred natanko 1700 leti, torej – na pobudo oziroma povabilo tedanjega cesarja, Konstantina Velikega, potekal prvi ekumenski koncil, srečanje več kot 200 škofov z vseh koncev rimskega imperija. Verske resnice pa, ki so jih zborujoči škofje tedaj sprejeli oziroma potrdili, resnice, ki si jih je zgodovina navsezadnje zapomnila kot nicejsko veroizpoved, še danes predstavljajo tisto točko, glede katere se tako kristjani z zahoda kakor kristjani z vzhoda strinjajo. Drugače rečeno: čeprav sta se že leta 1054 rimski in carigrajski škof vzajemno izobčila, sta skoraj tisočletje pozneje njuna naslednika, Leon in Bartolomej, vendarle lahko skupaj molila, kajti tisto, kar ju druži, je pač pomembneje od tistega, kar ju ločuje. In kaj ju druži? – Prav nicejska veroizpoved, jasno. A kaj natanko je to? Katere so te verske resnice, do katerih so se pred 1700 leti med svojimi deliberacijami dokopali škofje? Zakaj so za kristjane – za vse kristjane – ključnega pomena še danes? Pa tudi: kaj nam dejstvo, da je nicejski koncil potekal na pobudo in pod budnim očesom cesarja Konstantina, pove o pogosto zapletenih odnosih med državo in Cerkvijo, kakor so se oblikovali v kontekstu krščanske ekumene? – To so le nekatera izmed vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, teologa in rusista, dr. Simona Malmenvalla, sicer kustosa v Slovenskem šolskem muzeju ter predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti. Foto: ikona, ki prikazuje cesarja Konstantina v družbi škofov, ki so se udeležili koncila v Niceji (Wikipedija, javna last)

V časih, ko se cvet naše predstavniške demokracije obklada z »gnoji od človeka« in se primerja s Hitlerjem, razumnega mika, da bi se obrnil na drugo stran in dremal dalje; a kaj ko je ugovor vesti močnejši od predmestne pritlehnosti. Tako se danes sprašujemo: »Kako je mogoče, da so se polizdelki tipa Zvonko Černač pojavili na tržišču?« In še naprej: »Kako je mogoče, da jim je dan privilegij javne besede.« Odgovor smo, presenetljivo, našli pri Mozartu. Vemo, da bi bil za raziskati to temo najprimernejši nenadkriljivi Marjan Jerman, a žal ga ni več med nami – tako moramo v naši skromni oddaji ugrizniti v gnilo jabolko slovenskih medsosedskih odnosov.  Zadnje čase se je namreč med žive meje, veje hrušk, ki segajo čez mejo, barve fasad in vojne dovoznih poti, čiščenja skupnih vhodov, prenove kopalnic in kar je podobnih medsosedskih tragedij, vrinil nov element. Wolfgang Amadeus Mozart. Oziroma otroci, ali pač zreli ljubitelji  glasbe, ki vadijo njegove etude, skladbice, sonatine ali sonate. Bog ne daj koncerte. Kot nam sporočajo v medijih, policija prejema vse več prijav zaradi hrupa, ker sosedje vadijo instrument. Skoraj praviloma gre za klasično glasbo, v mnogih primerih za v glasbenih šolah šolajočo se mladino. In na tem mestu potegnemo črto. Najbolj očitna točka, ki jo samo ošinemo, tako zelo je prezentna, je dejstvo, da je ukvarjanje z lepimi umetnostmi eden zadnjih branikov, ki današnjo mladež še drži na strani razuma. Histerija družbenih omrežij in računalniških iger je po podatkih že dosegla pandemične razsežnosti in mnoge države, ki so pri vzgoji mladine praviloma okretne kot čezoceanska ladja, so začele sprejemati prve ukrepe, da bi zamejile škodljive posledice strmenja v zaslone. Igranje instrumenta oziroma ukvarjanje z glasbo, ki je imela na zgodovino mladinskih gibanj v zadnjih dveh stoletjih neizmeren vpliv, je eno zadnjih sider normalnosti v tem podivjanem svetu. In potem se tem veličastnim mehanizmom, ki so sooblikovali civilizacijo, upre miselnost slovenske soseske. Da hrup, ki prihaja iz sosednjega stanovanja, ali hiše, ali parcele, moti njen mir. Na državo ni računati. Država je nekje v svojem drobovju nekoč spisala zakone o hrupu in njegova svetost decibel je vladar tega vesolja. Ni pomembno, ali gre za Mozarta, za nočno rajanje, ali za mopede pod oknom – usodo velikanov klasične glasbe odrejajo decibeli. Zato ima država po neki bizarni logiki pravico, da ostarelo profesorico klavirja oglobi, ker je igrala Mozarta. V smeri, da bi država zaščitila ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, torej ne moremo naprej. Tako nam ostane le še spekulacija, z mnogo vegave teorije. Gre pa tako. Posameznik v sedemdesetih kvadratih svojega dvosobja zahteva pravico do miru. Do tišine in spokoja. Ker ko je zastavil svojo dušo pri banki, si ni kupil le stanovanja, temveč si je tudi zagotovil popolno izolacijo od vsega ostalega. Razen veselic v istrskem kampu Slovenec v stanovanju noče imeti nobenih stikov s komerkoli in s čimerkoli. Mozart v sosednjem stanovanju je tako neposredna grožnja njegovi osnovni pravici do miru. In ta pravica se nato upre pravici božanskega Wolfganga, da je igran! Zadeva je namreč ta, da so rezultati genialnih umov tista kolesca, ki poganjajo voz civilizacije naprej. Mozartova glasba je rojena za to, da se igra. Ves čas in nihče je nima pravice omejevati. Omejevanje je podobno bedasto, kot če bi omejevali posledice Teslovega genija in bi ostali brez elektrike! Tako imamo spopad na eni strani slovenskega sosedskega hohštapleraja in na drugi strani enega temeljnih gradnikov civilizacije. Zakon, kar nas v končnih posledicah pripelje do anomalij Zvonka Černača, daje prav pravici do zasebnosti, tišine in miru. Za zdaj. Svet bo brez dvoma boljši, ko bodo po zakonu imeli prav glasbeniki, umetniki in šolajoča se mladina; ljubitelji klasične glasbe in ostarele profesorice klavirja. Do takrat pa le še  predlog, ki smo ga našli v mučilnih tehnikah starega Vzhoda. Dajmo ljudi, ki jih moti hrup glasbenih instrumentov, zapreti v popolno tišino. Brez kakršnihkoli dražljajev iz okolja. V takšni tišini se mora človek slej kot prej soočiti s samim sabo. In velika večina nezadovoljnih sosedov bi že po nekaj urah moledovala, naj nekdo v sosednjem prostoru za božjo voljo začne igrati na klavir.

Večina izmed nas je prepričana, da nikoli ne bi mogla pristati v kultu. Toda kot pravijo strokovnjaki, nihče ne vstopi v kult, ampak je vanj načrtno rekrutiran. Obenem sploh v Sloveniji o njih še vedno ne vemo dovolj in smo zato še toliko ranljivejši. Predvsem se ne zavedamo, da ne gre vedno le za materialne zlorabe, ampak tudi duhovne. Pogovarjali smo se s štirimi nekdanjimi člani jogijske šole v Ljubljani, ki je del mednarodne federacije, njen duhovni vodja pa v Parizu čaka na sodni proces zaradi ugrabitev, trgovine z ljudmi in spolnih zlorab. Vsak odrasel človek sprejema svoje odločitve in se sam odloča, komu bo pripadal in čemu se bo posvečal. Vendar pa so tu lahko tudi pasti in manipulacije. Zapiski: Vprašanja in odgovori šole Joga neizmernega zdravja in sreče. Šola Joga neizmerne sreče in zdravja  Sundari tempelj Atman joga federacija Mednarodna spletna stran žrtev Atman cult alert  Podkast The Bad Guru (BBC) Poglavja: 00:00:29 Britanski podkast The Bad Guru (BBC) 00:01:30 Kdo je Gregorian Bivolaru 00:05:21 Pričanja nekdanjih članov Joge neizmerne sreče in zdravja 00:15:27 Odgovor policijske uprave Ljubljana 00:16:00 Odzivi in dopisovanje s šolo Joga neizmerne sreče in zdravja 00:22:19 Masažni center Sundari tempelj 00:26:56 novinarka in producentka podkasta na BBC Cat McShane 00:28:38 Pogovor z Ireno Pan, preučevalko kultov pri nas

Izrael je napadel iransko jedrsko infrastrukturo in vojaške objekte. O eksplozijah poročajo tudi iz Teherana, ubitih je več članov revolucionarne garde. Kot je sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu, bo operacija trajala, dokler ne izpolnijo svojega poslanstva - zajeziti iransko grožnjo Izraelu. Iran je že napovedal maščevanje, mednarodno skupnost pa pozval k obsodbi izraelskih dejanj. Združene države so dejanje označile kot enostransko in zanikale vpletenost. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj bo ob uvedbi ameriških sankcij proti sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi slovenski, preučil ukrepe za njihovo zaščito. - Državni zbor potrdil resolucijo o zvišanju obrambnih izdatkov. Več poslancev ima pomisleke glede vsebine in ciljev. - Med študenti vse več zanimanja za družinsko medicino.

Grafa se vratio u Njuz Podkast! U epizodi 194 detaljno analiziramo goruće teme: od "Ćacija" i njihovog dijaloga sa Vučićem, preko kontroverznog incidenta sa farbom na koncertu Beogradskog Sindikata, do šokantnih tvrdnji Marinike Tepić o kokainu i misterioznoj slici. Da li će ChatGPT zameniti satiričare? Šta nam poručuje Vučić svojim Instagram objavama o hrani, a šta Miša Vacić svojim najnovijim lapsusom? Plus, sve o našim predstojećim nastupima i humanitarnoj akciji! VIDIMO SE UŽIVO: SMEDEREVO: 15. jun (Ned), 19h - MKS Kombinat (FREE) SARAJEVO: 20. jun (Pet) - Kino Meeting Point (Karte: Karter.ba) SREMSKA MITROVICA: 29. jun (Sub), 19h - Buk Bar (FREE)

Kineska superaplikacija WeChat privukla je pozornost australskih medija 2016. godine, kada je otkriveno da kineski Australci putem nje prate savezne izbore. Od tada traje rasprava o dezinformacijama usmjerenima na multikulturalne zajednice putem društvenih mreža koje nisu na engleskom jeziku, poput WeChata. Unatoč sve većoj svijesti, Australija možda ni ove izbore nije spremna suočiti se s tim izazovom.

Daniel Dobra, poznat i kao ‘Dobbers', osvojio je srca ljubitelja hrane svojim neodoljivim jelima. Bilo da priprema hrvatske klasike ili dodaje svoje viđenje australskim favoritima, njegova strast prema kuhanju je očita. Ove godine, Daniel će se pojaviti i na Melbourne Food and Wine Festivalu. Tamo će kuhati zajedno s glavnom šeficom restorana Eat Pierogi Make Love, spajajući okuse poljske i hrvatske kuhinje.

Postoje novi primjeri uvođenja umjetne inteligencije u sektor skrbi za starije osobe, od sustava za prevenciju padova do novih načina obuzdavanja društvene izolacije. Među njima je i humanoidni robot australske proizvodnje koji se zove Abi.

Australija je među najboljima zemljama svijeta po kvaliteti zraka, ali s pogoršanjem klimatskih promjena i sve duljom sezonom požara, neki stručnjaci upozoravaju da čak i niske razine onečišćenja zraka utječu na naše zdravlje. Budući da sve više dokaza povezuje zagađenje zraka s dugoročnim i kratkoročnim kognitivnim problemima, medicinski stručnjaci kažu da bi vlada trebala uložiti veći napor kako bi dugoročno zaštitila Australace.

+AFC: Da li će se Bengalsi provući i biti jedan od najopasnijih timova u džungli plejofa?+NFC: Tampa ili Atlanta?+Igrajte sa nama "LIGU 99 JARDI" u prognozama pobednika: www.99jardi.com00:00:00 Uvod00:10:51 PEPSI priča nedelje + Božićne utakmice01:13:04 DET - CIN  01:26:40 ATL - WAS 01:32:10 GB - MIN01:42:06 DET - SF 01:48:30 Rezultati odigranog kola 01:52:26 NFC/AFC/PP01:56:55 Heroj02:02:45 Džokeri 02:06:51 Tragičari02:12:50 Novajlije nedelje02:16:27 Novajlije meseca02:20:20 Naše,Vaše prognoze i tabele 02:26:15 Najava predstojećeg kola03:14:00 Prognoze za novo kolo03:17:56 Pitanja i odgovoriSPORTSKE VESTIhttps://sportsmagazin.rs#99jardi #nfl#infinitylighthouse Domaćini: Mihailo Stefanović, Vanja Milićević, Ivan Nedeljković i Srđan Erceg------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Anici!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1454 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1454 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001614978-71Uplatom na devizni račun: 160-6000001616335-74IBAN: RS35160600000161633574SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1454)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1454)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICASvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.️https://shop.infinitylighthouse.com https://shop.infinitylighthouse.com/majice.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/knjige.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/kacketi.htmlNAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsMusic credit: Cinematic Heroic by StudioKolomna (Envato Elements Item)Datum: 3. januar 2025.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/ ★ Support this podcast on Patreon ★

Kako prodati IT projekt u tvrtki? Odgovor nije jednostavan jer graditi projekt težak je posao, ali graditi projekt unutar korporacije iz industrije koja je poznata po tradicionalnom pristupu zvuči kao nemoguća misija. Usprkos izazovima koji se nalaze na ovom neutabanom putu, izvršna direktorica za digitalno poslovanje i IT iz Croatia osiguranja i naša gošća Ana Zovko izgradila je sa svojim timom LAQO - prvo 100% digitalno osiguranje u Hrvatskoj. U ovoj sponzoriranoj epizodi Ana nam govori o stakeholder managementu i koje informacije je bitno komunicirati kako bi "prodali" svoj IT projekt.Ono što se još čini lako izglednom situacijom je trenutačni put na kojem kroči TikTok u SAD-u. Naime, već smo pričali o njegovom zabranjivanju u SAD-u i kako to ne izgleda kao vjerojatan scenarij... i čini se kako smo bili u krivu. TikTok se žalio kako je zakon kojim ga se želi zabraniti protuustavan, ali te žabe su odbačene. Pred popularnom aplikacijom su dvije opcije - prodati svoje poslovanje u SAD-u do 19. siječnja 2025. ili napustiti SAD. Osim ako ga novoizabrani predsjednik, samoprozvani spasitelj TikToka, ne uspije spasiti._______________0:00 Uvod0:40 Kako su Ana i njezin tim stvorili LAQO?5:13 Povjerenje šefova je ključ uspjeha - kako ju dobiti?9:25 Koje brojke i informacije treba komunicirati šefovima da odobre projekt?17:24 Koliko je ljudi potrebno da se izgradi ovakav projekt?20:40 Ovako LAQO privlači najbolje talente na tržištu 25:15 "Kako bi tehnologija donijela uspjeh, tako moraš radikalno pojednostaviti procese..."30:45 Korisnik je na prvom mjestu, a ne developer34:10 TikTok je jako blizu zabranjivanja u SAD-uTOP i FLOP39:15 Spotify priznao poraz48:16 Što kada nam padnu sve aplikacije?51:20 Što su Hrvati guglali?_______________

Dobar Dan, Uncle Mike and Tony D are at it again, they hope to help you finally get those answers you crave. Tune in for some great new vocab to help you ask questions and maybe provide some answers too.DJ MOE and the Super Slatko Report is all about those amazing fruits that Croatia is most known for. This Super Slatko Report is just that, Super Slatko! Thanks for checking us out, on with the show!Bog, LLC_TEAMVisit our website: https://www.letslearncroatian.com/We have a YouTube channel: https://youtube.com/c/LetsLearnCroatianLLC Merch Store: https://www.letslearncroatian.com/llc-storeKeep the content flowing, donate to the LLC: https://www.letslearncroatian.com/llc-supporters-pageBuy the LLC a Cup of Coffee: https://www.buymeacoffee.com/infoKX Collaborate with LLC: https://www.letslearncroatian.com/become-a-sponsorDo you FaceBook, we do: https://www.facebook.com/llcpod/?__tn__=-UC*FWe even do Instagram: https://www.instagram.com/llcpod/?hl=enTeeDee's Soapshttps://www.teedeessoaps.comHello LLC Prieteljie!We launched a Buy Me a Coffee supporters page. Here's your opportunity to become an LLC Members. Lots of incentives, including: an LLC Members Only Magnet, automatic entrance to any LLC Member Only raffles & prizes and access to the LLC Members Only page on our website, where we upload new content monthly.Click on the link below.https://www.buymeacoffee.com/infoKXHvala, Bog!Support the show