Podcasts about izvedeli

V tokratni Kulturni panorami predstavljamo novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. V Kinu Šiška pa je odprl vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. V Mestni galeriji Ljubljana so odprli pregledno razstavo del na papirju multimedijskega, konceptualnega in performativnega umetnika Staneta Jagodiča. Izvedeli boste tudi, kdo je dobitnica Jermanove nagrade 2025, predstavljamo pa tudi zbirko Rudolfa Maistra o nekaterih prelomnih dogodkih na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Ob koncu oddaje pa še nekaj besed o digitalni knjižnici Slovenije, ki praznuje 20 let delovanja.

Pozdravljeni v novi epizodi podkasta, kjer raziskujemozanimive frazeme skozi kratke, hudomušne zgodbe za otroke in vse radovedne člane družine.Si že slišal, da je kdo koga »potegnil iz blata«? Ne skrbi,danes nobenih umazanih škornjev ne bo treba čistiti! Izvedeli bomo, kaj pomeni ta frazem in zakaj je lahko prava zmeda, če ga vzamemo čisto dobesedno. In kaj je frazem? Frazem je stalna besedna zveza, ki ima preneseni pomen, torej ne dobesednega. Besedila zgodbic o slovenskih frazemih mi je pomagal ustvariti UI Perplexity.  Frazemi so povzeti po spletnih virih: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy.

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

V oddaji se bomo poglobili v pomembna raziskovanja svetopisemskih, judovskih in zgodnjekrščanskih pisnih virov. Predstavili bomo znanstveno monografijo, ki je plod večletnega dela in izkušenj visokošolskih učiteljev in raziskovalcev Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in spoznavali, kako je izhodišče za razumevanja citiranja in raziskovanja virov, ki so včasih stari tudi dva tisoč let. Izvedeli bomo tudi, kako ta raziskava ne le da prinaša številna pojasnila, temveč tudi bogat nabor novih spoznanj. Naš gost bo doc. dr. Samo Skralovnik.

Ekipa oddaje Radio Ga Ga − Nova generacija se bo tokrat zbudila že ob šestih zjutraj, da bo lahko v živo navzoča ob hišni preiskavi na domu Aleša Hojsa. Izvedeli bomo, kaj mu je po telefonu svetoval Kangler, koga vse bo izločil Matoz in kaj je Janez skril v zaprto kuverto. Na terenu bosta postopek vodili Urška Klakočar Zupančič in Lena Grgurovič, sodelovali pa bodo vsi strokovni kadri s specialnim policijskim oslom Rožmarinom na čelu. Kaj je treba postreči med hišno preiskavo, nam bo izdal župan Janković, zakaj je preiskava lahko tudi priložnost Aljoše Bagole, kaj pa v resnici počne Kakavaški klan, pa morda izveste tudi v petek dopoldan na Prvem.

Zadnji Ofsizn vam bo prinesel jadranje s Tilcem, Bwažem in z bratoma Hudobivnik po naših nižjih ligah - točneje slovenski drugi in tretji ligi.Izvedeli boste, komu se obeta skok v ligo višje in komu napovedujemo padec v ligo nižje, prav tako pa smo na koncu “razpisali” eno zanimivo nagrado za košarkarski dvoboj 1 na 1.Vabljeni k poslušanju!

Zdravo telovadke in telovadci, raziskovalke in raziskovalci ter štoparke in štoparji. Tokrat (bo)ste priča izumu novega telovadnega podkasta telovadec.si, kjer vas bomo vsak dan (ali teden) motivirali, da se boste gibali vsaj 5 minut tudi vi. Poslušali boste lahko tudi nasvete kot so: ali je ledena kopel zdrava (ali pomaga le proizvajalcem in prodajalcem). Izvedeli boste tudi, da je gluteus maximus največja mišica v telesu in kako preprečiti ponovitev plantarnega fascitisa.Pozor: če boste pred poslušanjem sedli v avto, ne delajte telovadnih vaj med vožnjo!Mi pa smo v epizodi obdelali tudi novi Pelijev heroin, nizkocenovna očala, goli tek in njegove slabosti in pa tudi zadnji del 1. poglavja knjige, kjer spet obiščemo Madagaskar in tokrat celo uzremo aj-aja.

Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.

Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.

Tilen Sotler, direktor podjetja Dewesoft, je prvi gost sedme sezone Vodenja s posluhom. Izvedeli boste, kako si sestavlja svoj urnik, kako geopolitične negotovosti vplivajo na njegovo delo in zakaj se mu zdi vredno ukvarjati z zemeljskimi problemi, čeprav ima podjetje velike ambicije tudi v vesolju. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Izvedeli bomo več o srečanju partnerjev projekta Dramatika manjših evropskih jezikov DoSEL v okviru programa 55. Tedna slovenske drame v Kranju. Bliža se 57. srečanje Mednarodnega pisateljskega združenja PEN, na ogled so razstava Nicka Brandta v Cankarjevem domu in Galeriji Fotografija, razstava Želja po nebu ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Vladimirja Makuca v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, v Celovcu pa je povsem drugačna razstava z naslovom Si vis pacem … Če želiš mir v spomin na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Napovedali bomo slovenski projekt Material Bar na sejmu oblikovanja v Milanu.

Nova epizoda oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija, bo tako kot ves svet pod vplivom nove trgovinske vojne. Kako bo ta vplivala na svet in Evropo, bo v studiu ugotavljal Marcel Štefančič s številnimi gosti, od Slavoja Žižka do Ursule von der Layen. Uroš Slak pa se bo z Urško Klakočar Zupančič, Matejem Lahovnikom in Alešem Hojsom pogovarjal o možnih rešitvah za Slovenijo. Izvedeli bomo še, kaj na carinski upravi počneta Serpentinšek in Martelanc in kako bodo ljubljanske nutrije pomagale pingvinom, Zvezdana se bo z Matjažem Hanom pogovarjala o pomembni življenjski prelomnici. Preverili pa bomo tudi, v katerih športih se bodo lahko domači politični akterji spopadli na Lažijadi 2025. Vesna Milek bo gostila Zorana Predina, Igor Bergant Tanjo Fajon in Aleksandra Vučića, Franc Kangler pa vam ponuja par receptov za uspešno švercanje čez mejo. Vse to, razen tistega, za kar bo zmanjkalo časa, v petek dopoldan na Prvem.

Spoznali smo dijaka Ula Zorca Rupnika, ki je v času pandemije postal znan s svojimi poučnimi videi na YouTube kanalu z naslovom Mata in slova v izi. Izvedeli smo zakaj rad snema oziroma poučuje, kaj bo po poklicu in od kod mu ideja za povsem pravi učni pripomoček za osnovnošolske otroke z naslovom 1, 2, 3: z igro osvoji znanje tudi ti.

Spoznali smo dijaka Ula Zorca Rupnika, ki je v času pandemije postal znan s svojimi poučnimi videi na YouTube kanalu z naslovom Mata in slova v izi. Izvedeli smo zakaj rad snema oziroma poučuje, kaj bo po poklicu in od kod mu ideja za povsem pravi učni pripomoček za osnovnošolske otroke z naslovom 1, 2, 3: z igro osvoji znanje tudi ti.

Tokratna epizoda oddaje Radio Ga Ga bo posvečena prazniku vseh zaljubljencev - Valentinovem. Izvedeli bomo, kaj so za praznik pripravili domači glasbeniki od Jana Plestenjaka, do Helene Blagne in Fredija Milerja in kakšne valentinove želje danes svojim izbrancem pošiljajo Robert Golob, Branko Grims, Donald Trump in Borut Pahor. Kako voziti v zimskih razmerah in kako praznik vpliva na stanje na cestah, nam javlja naš prometni reporter, Franc Kangler. Uroš Slak pa se bo tokrat posvetil vprašanju prodaje alkohola na območju šole skupaj s Francem Breznikom, Luko Mescem in Martinom Strelom. V Duhovni misli se bomo spraševali Komu zvoni?, Zvezdano bo zanimalo Kaj je ljubezen?, na koncu pa bomo vsi izvedeli, kaj o novi nabavi vojaške opreme mislita Karel Erjavec in Borut Sajovic, če nam seveda prej ne zmanjka časa. Se vidimo in slišimo v petek dopoldan na Prvem.

Slišali ste, kako razvejano je botrstvo, s katerim lahko pomagate otrokom na različnih celinah sveta. Izvedeli ste tudi, kam bo s pomočjo zazrta letošnja Pustna Sobotna iskrica.

Slišali ste, kako razvejano je botrstvo, s katerim lahko pomagate otrokom na različnih celinah sveta. Izvedeli ste tudi, kam bo s pomočjo zazrta letošnja Pustna Sobotna iskrica.

Prek medijev prihajajo k nam grozljive podobe ljudi po svetu. Še bolj so grozljivi podatki, ki jih slišimo ali preberemo o lačnih, revnih, odrinjenih. Številke gredo v nekaj sto milijonov. Še vedno pa so to brezosebne številke in podatki. Številke jemljejo človeku pogum, da bi kaj storil v svojem življenju. Toda za vsako številko je obraz človeka. Ob pogledu na otroke, matere, ki so pozabljeni od vsega sveta, se lahko zamislimo. V velemestih v Evropi in nerazvitih deželah sveta ti obrazi z izgubljenimi pogledi in zavestjo, da jih nihče ne opazi, životarijo brez upanja na spremembe. Morda bo kdo rekel, da je življenje krivično. Življenje ni krivično, krivični smo ljudje. Na misel mi prihaja mlado dekle iz glavnega mesta Madagaskarja. V nekem trenutku je oče zapustil svojo družino. Mati in trije otroci so ostali sami brez denarja, brez strehe nad glavo in brez možnosti izobraževanja. Ostali so na cesti, prepuščeni brezbrižnosti ljudi, ki so jih gledali in ne opazili. Njihovo življenje je bilo zapisano počasnemu umiranju. In tu se je v nekem trenutku v njihovo pozabljenost in izgubljenost prikradel žarek upanja. Mama z nekajletnimi otroki nima nobene možnosti, da bi lahko brez denarja omogočila svojim otrokom streho nad glavo in možnost šolanja. Izvedeli so za združenje AKAMASOA (dobri prijatelji) in se odpravili tja. Sprejeli so jih, jim dali streho nad glavo in otrokom omogočili izobraževanje. Mlado dekle pripoveduje svojo zgodbo ne z neko čustvenostjo, ampak preprosto hvaležnostjo, ljudem, ki so jim omogočili, da so iz popolne pozabljenosti in zavrženosti spet našli pot v življenje. Sama dodaja grozljivo spoznanje. Brez pomoči, ki je prišla prek Petra Opeka in združenja AKAMASOA, bi bili skoraj zagotovo že mrtvi na ulicah glavnega mesta Madagaskarja. Preprost čut za človeka je rešil še eno družino iz začaranega kroga pozabljenosti in brezbrižnosti in jim vrnil človeško dostojanstvo. To se je dogajalo nekje v letu 1995. To upanje, ki je zasijalo v življenj njene družine, skuša zdaj prinašati tudi drugim otrokom kot učiteljica v šoli združenja AKAMASOA. Odpreti svoje srce, videti zavrženost in pozabljenost ljudi in s svojimi dejanji prinašati upanje med ljudi, s tem poskuša odstranjevati krivičnosti iz življenja. Takšne ljudi potrebuje današnji svet. Tako bo življenje postajalo prek dobrih ljudi manj krivično.

Gost današnjega polčasa je Davor Sattler.Davor je Bwažu in Tilcu zaupal, vse od prvih košarkarskih korakov, mednarodne kariere, ki se je končala dokaj hitro.Izvedeli boste, kako se je kot mlad 5x5 košarkar preobrazil v dobrega 3x3 košarkarja, ki je sodeloval v zmagi nad Španijo, kjer sta igrala celo Carlos Jimenez in Jorge Garbajosa - epic side quest!Konec je namenjen zadnjemu poglavju, ki ga Davor trenutno živi in sicer opravlja delo trenerja za fizično pripravo, omenimo pa, da je več let na tem položaju deloval pri Cedeviti Olimpiji, mimo katere tudi nismo mogli…Vabljeni k poslušanju.TIMESTAMPS:[00:00:00 - 00:02:10] Intro[00:02:10 - 00:11:37] Košarkarski začetki[00:11:37 - 00:23:45] Kariera 5x5[00:23:45 - 00:44:05] Kariera 3x3[00:44:05 - 00:50:07] Prva liga in rešitve zanjo[00:50:07 - 01:27:31] Cedevita Olimpija[01:27:37 - 01:31:03] Outro (Loo-Blah-Nah, Zeleni Heroj, Pokica itd.)

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Nova epizoda rubrike POLČAS je tu!V tokratni epizodi sva Tilc in Bwaž gostila Danijela Radosavljevića - trenerja Triglava in selektorja naše U18 reprezentance, ki je letos poleti na evropskem prvenstvu na Finskem osvojila bronasto medaljo.Izvedeli boste vse o njegovi karieri, trenerskih začetkih v KK Grosuplje, njegovi avanturi v Ilirski Bistrici in trenutnega dela v Kranju. Seveda ne manjka govora tudi o mladi reprezentanci in prihodnosti slovenske košarke.Vabljeni k poslušanju!TIMESTAMPS:[00:00:00 - 00:04:25] Intro, Loo-Blah-Nah, Pokica[00:04:25 - 00:13:46] Začetki košarke in članska košarka[00:13:46 - 00:28:48] Trenerski začetki[00:28:48 - 01:07:38] KK Triglav[01:07:38 - 01:36:55] Reprezentanca[01:36:55 - 01:39:34] Outro

V oddaji se bomo najprej odpravili na Dunaj, kjer se v okviru Tedna oblikovanja predstavljajo tudi slovenski oblikovalci. Izvedeli boste več o novi radijski igri našega igranega programa, ki govori o skladatelju Gustavu Mahlerju, vabimo pa vas tudi na abonmajski cikel Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije.

V oddaji je bil tokrat naš gost predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ki je novoizvoljeni evropski poslanec. Izvedeli smo, kakšna so njegova pričakovanja od Bruslja, kje vidi stranko v prihodnje in kakšni so njegovi pogledi na delo vlade.

V oddaji je bil tokrat naš gost predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ki je novoizvoljeni evropski poslanec. Izvedeli smo, kakšna so njegova pričakovanja od Bruslja, kje vidi stranko v prihodnje in kakšni so njegovi pogledi na delo vlade.

Slovenske gore letno obišče več kot milijon in pol ljudi in verjetno se veliki večini med njimi zdi samoumevno, da bodo na svoj cilj prišli po lepo urejeni in varni planinski poti. A vzdrževanje in urejanje planinskih poti, ki ju opravljajo markacisti Planinske zveze Slovenije, ni enostavno. Še posebej kadar gre za zahtevne in zelo zahtevne poti v visokogorju, ki pogosto prečijo tudi steno gore. Markacisti svojega dela ne opravljajo le v visokogorju, ampak tudi po vseh nižje ležečih planinskih poteh. V Nedeljski reportaži se odpravljamo v sotesko Predoselj pri Kamniški Bistrici, kjer bomo spoznali delo markacistov Planinske zveze Slovenije. Izvedeli bomo tudi, kako se pravilno nariše Kanfelčevo markacijo, ki je zagotovo eden izmed najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega planinstva. In še zanimivost, oče rdeče-bele markacije Alojz Knafelc se je rodil na današnji dan leta 1859. Nedeljsko reportažo je pripravil Aleš Ogrin.

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Iz medijev prihajajo k nam grozljive podobe ljudi po svetu. Še bolj so grozljivi podatki, ki jih slišimo ali preberemo o lačnih, revnih, odrinjenih. Številke znašajo nekaj sto milijonov. Še vedno pa so to brezosebne številke in podatki. Številke jemljejo človeku pogum, da bi kaj storil v svojem življenju. Toda za vsako je obraz človeka. Oh pogledu na otroke in matere, ki so pozabljeni od vsega sveta, se lahko zamislimo. V velemestih v Evropi in nerazvitih deželah sveta ti obrazi z izgubljenimi pogledi in zavestjo, da jih nihče ne opazi, životarijo brez upanja na spremembe. Morda bo kdo rekel, da je življenje krivično. Življenje ni krivično, krivični smo mi ljudje. Na misel mi prihaja mlado dekle iz glavnega mesta Madagaskarja. V nekem trenutku je oče zapustil družino. Mati in trije otroci so ostali sami, brez denarja, brez strehe nad glavo in brez možnosti za izobraževanje. Ostali so na cesti, prepuščeni brezbrižnosti ljudi, ki so jih gledali, pa ne opazili. Njihovo življenje je bilo zapisano počasnemu propadanju. In tu se je v nekem trenutku v njihovo pozabljenost in izgubljenost prikradel žarek upanja. Mama z nekajletnimi otroki nima nobene možnosti, da bi brez denarja omogočila svojim otrokom streho nad glavo in šolanje. Izvedeli pa so za združenje AKAMASOA (dobri prijatelji) in se odpravili tja. Sprejeli so jih, jim dali prebivališče in otrokom omogočili izobraževanje. Mlado dekle pripoveduje svojo zgodbo ne čustveno, ampak preprosto s hvaležnostjo do ljudi, ki so jim omogočili, da so iz popolne pozabljenosti in zavrženosti spet našli pot v življenje. Sama dodaja grozljivo spoznanje: brez pomoči, ki je prišla s Petrom Opeko in združenjem AKAMASOA, bi skoraj zagotovo umrli na ulicah glavnega mesta Madagaskarja. Preprost čut za človeka je rešil še eno družino iz začaranega kroga pozabljenosti in brezbrižnosti in ji vrnil človeško dostojanstvo. To se je dogajalo leta 1995. Upanje, ki je zasijalo v življenju njene družine, poskuša zdaj prinašati tudi drugim otrokom kot učiteljica v šoli združenja AKAMASOA. Odpreti srce, videti zavrženost in pozabljenost ljudi in s svojimi dejanji prinašati upanje odstranjuje krivičnost iz življenja. Take ljudi potrebuje današnji svet. Tako bo življenje ob pomoči dobrih ljudi postajalo lepše.

Kolesarska strast, filozofska misel in predanost trajnostnemu razvoju. Kako kolesarjenje spreminja življenja ljudi in mesta? Kako vpliva na zdravje in okolje? Spoznajte kolesarskega aktivista Andreja Klemenca, ki je sodeloval pri ustanovitvi ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Izvedeli boste, kako je od študija filozofije prešel v okoljski aktivizem ter s svojimi idejami in projekti spodbujal zeleno energijo in okolju prijazno prometno politiko.

V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc, tema pogovora pa izgorelost, o kateri v zadnjem času vedno večkrat slišimo. Izvedeli smo, kako pomembno je poslušati svoje telo in kako usodno je lahko, če preslišimo opozorilne znake, ki nam jih telo sporoča. Zato moramo biti predvsem v stiku s sabo. Gostja je z nami delila spoznanja, kako preprečiti, da ne pride do izgorelosti in kako poteka okrevanje.

V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc, tema pogovora pa izgorelost, o kateri v zadnjem času vedno večkrat slišimo. Izvedeli smo, kako pomembno je poslušati svoje telo in kako usodno je lahko, če preslišimo opozorilne znake, ki nam jih telo sporoča. Zato moramo biti predvsem v stiku s sabo. Gostja je z nami delila spoznanja, kako preprečiti, da ne pride do izgorelosti in kako poteka okrevanje.

Če še ne poznate tekača, ki je slavil v Severni Koreji, ima v predalu pribor japonske cesarske družine, srečuje medvede na trailih in je vse svoje cestne maratone pretekel pod 3 urami, potem si morate nujno zavrteti tale podcast! Izvedeli boste, kaj Aleša najbolj motivira, kako se odloča za svoje tekaške podvige, zakaj se je znašel v triatlonu in kam ga lahko mirne duše povabite - Aleš je izjemen tekač z norimi zgodbami.

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v ponovitvi pregledne oddaje Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

Katere jedi so najbolj značilne za idrijsko – cerkljansko območje? V Svetovalnem servisu se bomo pogovarjali o tradicionalnih jedeh, ki so preproste in pripravljene iz sestavin z vrta ali nabranih v naravi. Izvedeli boste, kako pripraviti znamenite Idrijske žlikrofe in s čim vse lahko polnite patičke, ki so posebej značilne za Cerkno. V terenskem studiu v Cerknem bo na vprašanja povezovanja kulinaričnih ponudnikov odgovarjala Polona Kavčič z idrijsko-cerkljanske razvojne agencije, o pripravi žlikrofov in drugih dobrot pa Marta Florjančič, mojstrica izdelave žlikrofov.

Kaj skupnega imajo nemški filozof in radijski mislec Walter Benjamin ter hrvaška scenaristka Pavlica Bajsić Brazzoduro in njena hči? Brskanju med zvočnimi spomini v odmevu serije Frekvence X dodamo še zvočni sprehod nekje blizu francosko-španske meje. Izvedeli boste tudi, zakaj je katalonsko obmorsko mestece Portbou z le 1077 prebivalci pomemben del radijske zgodovine. *Prispevek je del projekta B-Air.   

Med osnovna pravila vožnje pozimi spadajo prilagoditev hitrosti, povečanje varnostne razdalje in zaviranje narahlo. O vožnji po neočiščenem cestišču, zaviranju in speljevanju na zasneženih in poledenelih podlagah, o tem, kaj lahko sami preverimo pri vozilu preden se odpravimo na daljšo pot, in kaj vključuje preventivni pregled na servisu v petkovem svetovalnem servisu. Naš gost bo Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje. Izvedeli boste tudi, kako pravilno in varno prevažati smučarsko opremo.

Tokrat Gospoda na željo marsikaterega gledalca/gledalke preizkušata parfume. Če boste parfum kupovali zase ali pa za darilo, vam priporočamo ogled te epizode. Izvedeli boste marsikaj o parfumih in uporabi teh. Ravno tako pa vam priporočamo ogled tudi zato, da se sprostite in nasmejite.

Ustvarjalci oddaje smo se tokrat posvetili mednarodnim filmskim festivalom. Eden poteka v bosansko-hercegovski, drugi v slovenski prestolnici. V Ljubljani se te dni mudi gost 8. mednarodnega festivala kratkega filma Fekk, srbski cineast Želimir Žilnik. Z občinstvom je delil svoje izjemno zanimive spomine in predstavil kratke filme, ki jih je, potem ko je v 70. letih v padel v nemilost jugoslovanskih oblasti, v Zahodni Nemčiji posnel kot »gastarbajter«. Festival kratkometražcev se je poklonil tudi eni od najzanimivejših figur hrvaškega eksperimentalnega filma, režiserki in veterinarki Sunčici Ani Veldić. Poročamo z 28. sarajevskega filmskega festivala. Izvedeli boste, kako se je odrezala slovenska zasedba in kateri film tokrat sodi med glavne favorite.

A je nedelja dopoldne pravi trenutek za nazdravljanje s koktejlom?

Gospoda predvidevata, da imate čas in zato napovedujeta, da bo tokratna epizoda za odtenek daljša. Sledi namreč debata o glasbi, skladanju le te, filmih in še marsičem, kar imata Gospoda rada.

EPIZODA 26Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanašnji gost podcasta Chlani je najbolj znan slovenski TikToker Žiga Kukovič. Z nami je delilkdo ali kaj ga inspirira in svoje ambicije v filmskem svetu. Izvedeli boste tudi nekaj o začetku njegove poti. Žiga pa je nekaj besed namenil tudi svojem boju z anksioznostjo. GOSTI IN POVEZAVEInstagram: https://www.instagram.com/zigakukovic/SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Ana: https://www.instagram.com/zup_ann/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

EPIZODA 24Jure, Matej in Ana smo se vrnili v šolske klopi in delili skrivnosti o plonkanju ter govorili o potegavščinah na učitelje. Izvedeli boste tudi, zakaj ima Matej razbito ustnico in izbire na nekaj vprašanj "Kaj bi raje...". SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Ana: https://www.instagram.com/zup_ann/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.