Podcasts about italijo

Kulturno dediščino in naravno lepoto krajev številni odkrivajo tudi na kolesu. Kot pravijo v Kolesarskem društvu Raketa iz Kopra, se s kolesom odpre drugačen svet. Slovenska Istra ponuja več kolesarskih poti različnih zahtevnosti in možnosti čezmejnih povezav, kot je priljubljena Parenzana. Ko kolesarje pot vodi dlje ali proti drugim trasam, se poslužujejo tudi multimodalnosti, torej možnosti prevoza koles z avtobusi, ladjami ali vlaki. Tovrstne povezave so bile med Slovenijo in Italijo vzpostavljene tudi s pomočjo evropskih projektov.

Tihota velike sobote so bo nocoj prelila v radostni vzklik vstajenja in velike noči.Papež Frančišek: Pot na Kalvarijo poteka po ulicah, po katerih hodimo vsak dan.Poseben križev pot tudi na stičišču obeh Goric oziroma na meji med Slovenijo in Italijo.Velik porast katoličanov v Franciji: zakramente uvajanja bo prejelo 17 tisoč katehumenov.Janša ob oprostilni sodbi v zadevi Trenta opozoril na dolgotrajnost postopkov pred sodišči.Gregorčič: standardi prevzemanja politične odgovornosti padajo, pada tudi ugled ustanov, ki so ključne za delovanje demokracije.Od danes strožje kazni za voznike, ki se ne držijo pravil o odstavnem pasu.

Jubileja bolnikov se je na presenečenje mnogih udeležil tudi papež Frančišek na vozičku.Vstopili smo v radijski misijon, s katerim želimo ob nagovorih naših škofov okrepiti vero.Predlog pokojninske novele ni reforma, temveč bombonček pred volitvami.Fiskalni svet opozarja na visok proračunski primanjkljaj in zastoje pri investicijah.Združeni narodi po napadu na Krivi Rog obsodile rusko nespoštovanje življenj civilistov.Promet tovornih vozil lani najbolj povečan na mejnih prehodih z Italijo.ŠPORT: Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar lovi drugo zmago po Flandriji.VREME: Popoldne precej jasno, hladno in vetrovno; jutri povečini sončno z mrzlim jutrom.

Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo in se obdržali kot narod.

Naša rimska dopisnica je imela v zadnjih nekaj tednih precej več dela z Vatikanom kot Italijo. Sproti je poročala o hudi bolezni papeža Frančiška in o spolnem škandalu patra Rupnika. Medtem se je italijanska politika pogreznila v razočaranje, Giorgia Meloni, ki si je toliko obetala od obdobja po inavguraciji Donalda Trumpa, zdaj doživlja udarec za udarcem na mednarodnem diplomatskem parketu in osupla ugotavlja, da je Italija pristala na stranskem tiru.

Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.

Poročali smo o začetku obnove hitre ceste med Razdrtim in Vipavo, finančnih težavah planinskega društva Jesenice, obnovi in razširitvi osnovne šole v Velikih Laščah, novi jami odkriti pri Orleku, ki sega tudi v Italijo, ter zaščiti slatin in mofét v Gornji Radgoni.

Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.

Za obdobje med obema vojnama, ko je bila Primorska pod Italijo in je trpela pod hudim fašističnim raznarodovalnim pritiskom, je značilen tudi tako imenovani »Fenomen Toneta Kralja«, slikarja, ki je v mnogih sakralnih objektih angažirano poslikal slovensko etnično mejo v času, v katerem je živel. Bil je že predvojni antifašist in domoljub in politično angažiran slikar, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Čeprav iz Zagorice na Dobrempolju je svoj slikarski opus posvetil Primorski, kjer ga štejejo za svojega, primorskega domoljuba (ponovitev).

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.

Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je bilo tedaj v Jugoslaviji. Avtor oddaje, tudi sam nekdanji obmejni kontrabantar, je Ivan Merljak.

Evropska prestolnica kulture GO!2025 je tik pred slovesnim odprtjem in pričakovanja Slovencev v Gorici so velika. Čezmejni projekt, vreden več kot 200 milijonov evrov, bo v evropsko prestolnico kulture prvič povezal mesti v dveh državah. Kaj si lahko obetajo Slovenci na drugi strani meje, ki bo vsaj še nekaj mesecev nadzorovana? Se bo ob množici kulturnih dogodkov našla priložnost tudi za pogovore o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Italijo in nerazrešenih travmah iz preteklosti? Bi lahko EPK spodbudila podjetniške stike in okrepila gospodarstvo v regiji? Kakšni bosta Gorica in Nova Gorica čez leto dni?

Z besedami, da bo zvesto izpolnjeval funkcijo predsednika Združenih držav Amerike in da bo po svojih najboljših močeh ohranjal, varoval in branil ustavo, je Donald Trump prisegel kot 47-i ameriški predsednik. Že za prvi dan mandata je napovedal celo vrsto izvršilnih ukazov, med drugim o okrepitvi nadzora na meji z Mehiko in o razglasitvi izrednih energetskih razmer. Kljub retoriki med predvolilno kampanjo pa v izvršnih ukazih za zdaj ni predvidenih carin. Drugi poudarki oddaje: - Po prekinitvi ognja v Gazi tamkajšnje oblasti iščejo mrtve; pogrešajo jih še 10 tisoč. - Slovenija z Italijo in Hrvaško sklenila memorandum o skupnih patruljah na hrvaški schengenski meji. - Slovenske železnice pripravljene zaposliti invalide škofjeloške družbe CSS.

Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bila tesno vpeta v kandidaturo za prvo čezmejno evropsko prestolnico kulture. Sodelovala je pri pisanju prijavne knjige in že od vsega začetka, kot pravi, so bili v projekt vključeni tudi Slovenci v Italiji. Ponosna je, kaj sta obe mesti dosegli od leta 2017, ko so se začele priprave. So se pa že ob oblikovanju prijavne knjige zavedali, da tako velik in kompleksen projekt na koncu ne bo povsem enak načrtovanemu. Kaj pa odprta vprašanja med Slovenijo in Italijo? Nihče si ne predstavlja, da bomo v okviru EPK samo sadili rožice, pravi državna sekretarka, prepričana, da se je treba soočati tudi z nerazrešenimi zgodovinskim bremeni. Urad, pristojen za Slovence zunaj meja matične države, ima za projekte v okviru evropske prestolnice kulture na voljo milijon evrov. Kaj pripravljajo?Foto: Cimet Studio

V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.

Pesnik Aleksander Peršolja se je rodil 20. decembra leta 1944 v kraju Neblo v Goriških Brdih tik ob meji z Italijo. Zdaj živi in ustvarja v Križu pri Sežani. Pesmi je začel objavljati v šestdesetih letih v reviji Perspektive, potem pa v drugih slovenskih literarnih revijah in literarnih zbornikih. Objavil je deset pesniških zbirk, prevode njegovih pesmi pa najdemo v publikacijah v več evropskih jezikih. Vida Curk se je s pesnikom Peršoljo pogovarjala leta 2004.

Muzej SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji praznuje, saj je odprt že več kot deset let, poroča petnajstdnevnik Dom. Ta izjemen prostor, odprt leta 2013, je nastal v sklopu evropskega projekta JezikLingua, z namenom ohranjanja in vrednotenja bogate kulture ter krajine ob meji med Italijo in Slovenijo. Danes in jutri v muzeju poteka sklepna prireditev ob 10-letnici delovanja. Eden od gostov je podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, novinarka Lucija Tavčar pa se bo pogovarjala z direktorico muzeja Donatello Ruttar. Jutrišnji kulturni program ima naslov Poezija je popotnica in kos kruha. Sledila bo predstavitev publikacije V spomin na Valentina Staniča in njegovo predanost ‘zapostavljenim' in dokumentarca Valentin Stanič, Božji ekolog.

Gospodarsko sodelovanje z Italijo je izjemno pomembno za Slovenijo, še posebej v povezavi s Furlanijo – Julijsko krajino, ki je naše naravno geografsko in gospodarsko zaledje, je ob obisku v Trstu poudaril minister za gospodarstvo Matjaž Han. Srečal se je z več predstavniki gospodarstva in slovenske narodne skupnosti. Na pogovoru z odbornikom za gospodarske dejavnosti in turizem dežele Furlanija – Julijska krajina Sergiem Emidijem Binijem je bil izpostavljen pomen Evropske prestolnice kulture. Posebno pozornost so udeleženci srečanja namenili tudi štiriletnemu programu (2025–2028) za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti. Ta program vključuje ukrepe za podporo gospodarskim organizacijam, naložbam, turističnemu razvoju ter strateškim projektom. Po obeh delovnih srečanjih je minister Han obiskal še ribiški muzej v Križu, edino slovensko banko v Italiji ter več tržaških podjetij v slovenski lasti.

Slovenski hokejisti pripravljalni turnir v Budimpešti, kjer so se v preteklih dveh dneh pomerili z Italijo in Poljsko, končujejo proti gostiteljem Madžarom. Oddajo namenjamo še dobrodelni akciji Olimpijskega komiteja Slovenije. Osrednji gost včerajšnjega gala večera je bil nekdanji košarkar in zlati kapetan slovenske reprezentance Goran Dragić.

Slovenski hokejisti pripravljalni turnir v Budimpešti, kjer so se v preteklih dveh dneh pomerili z Italijo in Poljsko, končujejo proti gostiteljem Madžarom. Oddajo namenjamo še dobrodelni akciji Olimpijskega komiteja Slovenije. Osrednji gost včerajšnjega gala večera je bil nekdanji košarkar in zlati kapetan slovenske reprezentance Goran Dragić.

V svetu se vrstijo odzivi na odločitev Izraela, da prepove delovanje Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na svojem ozemlju. V agenciji so ogorčeni. Po besedah njenega predstavnika Adnana Abu Hasne bo ta odločitev imela nevarne posledice za delovanje agencije na Zahodnem bregu, v Gazi in Jeruzalemu, vključno s prepovedjo komunikacije z agencijo, odvzemom imunitete in preprečitvijo vstopa mednarodnega osebja ali izdaje vizumov. Drugi poudarki oddaje: - Vlada pripravlja ukrepe za blažitev posledic krize v nemški avtomobilski industriji. - Zunanja ministra Tanja Fajon in Antonio Tajani za krepitev sodelovanja med Slovenijo in Italijo. - V ospredju svetovnega dneva možganske kapi spodbujanje gibanja.

Z italijanskim zgodovinarjem dr. Federicom Tenco Montinijem o reševanju tržaškega vprašanja, kot ga je popisal v knjigi Trsta ne damo!: Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945-1954Dejstvo, da Slovenci nismo dobili Trsta - pa čeprav je to narodno mešano mesto 1. maja 1945 osvobodila jugoslovanska vojska - je verjetno še danes ena bolj bolečih točk naše zgodovine. In vendar na razmejitev med Italijo in Jugoslavijo morda vse prevečkrat gledamo predvsem v lokalnem kontekstu - manj pa se zavedamo, da je bil Trst po drugi svetovni vojni pravzaprav prvo žarišče porajajoče se hladne vojne, tržaško vprašanje pa je igralo pomembno vlogo tudi v italijanski notranjepolitični tekmi med komunistično partijo in krščanskimi demokrati. Zakaj je bilo v tem kontekstu za zahodne zaveznike tako pomembno, da Trst ne postane jugoslovanski? Kolikšno težo so temu vprašanju, po drugi plati, dajale jugoslovanske oblasti? Kako je na reševanje zapletenega problema vplival spor med Titom in Stalinom leta 1948, po katerem Jugoslavija ni bila več tako trdno umeščena v vzhodni blok? In kako sta se obe vpleteni strani sploh lotevali napornih in na trenutke zelo zaostrenih pogajanj v desetletju po vojni, pogajanj, ki so na koncu pripeljala do tega, da je Jugoslavija sicer dobila večino spornega ozemlja, ne pa Trsta kot samega jedra razmejitvenega spora? Tovrstna vprašanja nam bo za tokratne Glasove svetov pomagal osvetliti italijanski zgodovinar dr. Federico Tenca Montini, ki je s pomočjo podrobnega vpogleda arhivov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu napisal monografijo z naslovom Trsta ne damo!: Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945-1954, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi ZRC Sazu. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: tanka jugoslovanske IV. armade med Tržaško operacijo

Danes praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. S praznikom se spominjamo 15-ega septembra 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. Na popoldanski slovesnosti bo imel nagovor predsednik vlade Robert Golob, udeležila se jo bo tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Druge teme: - Na ulicah Tel Aviva sinoči več kot miljon protestnikov. Zahtevali dogovor o izpustitvi talcev v Gazi. - Več držav srednje Evrope v primežu poplav: uničenih na tisoče domov, terjale tudi smrtne žrtve. - Hitri vlak iz Gorice v šestih urah do Rima, v osmih do Neaplja. Italija želi hitri vlak pripeljati tudi do Ljubljane.

Piše Majda Travnik Vode, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič, prevedli Alojz Gradnik, Brane Senegačnik in Matej Venier. Razkošna dvojezična izdaja sonetov velike italijanske renesančne pesnice Vittorie Colonna, ki je izšla zgolj dve leti po izidu integralnega prevoda Petrarcovega Canzoniera, na svojevrsten način potrjuje, da zgodovinski dialog z veliko poezijo ni nikoli zaključen, posredno pa tudi, da še danes nista mrtva ne sonet ne petrarkizem. Če so provansalski trubadurji, Petrarca in njegovi posnemovalci, petrarkisti, odločilno vplivali na naš način doživljanja in ubesedovanja ljubezenskega čustva s povzdigovanjem ljubljene osebe, njene lepote in kreposti ter z opisovanjem omahovanja zaljubljenca med trpljenjem in blaženostjo, se ne zdi nič manj očitno dejstvo, da se je evropski način čustvovanja od nekdaj najbolj organsko pretakal skozi sonet. Na temeljno zaznamovanost evropske lirike s sonetno formo in njeno neminljivost pri nas najbolj vztrajno opozarja poznavalec in tudi sam mojster soneta Boris A. Novak. V monografiji Sonet iz leta 2004 je izrisal teorijo in zgodovino te pesniške oblike in podal ugotovitev, da je »sonet od svojega nastanka v 13. stoletju vse do danes nedvomno krona evropske poezije.« Po njegovih besedah prvenstvo med vsemi pesniškimi oblikami sonetu prinaša njegova »zgoščena oblika, kjer mora biti vsaka beseda pretehtana, medsebojni odnosi med besedami pa morajo vzpostavljati kompleksno pomensko mrežo.« Čeprav to še zdaleč ni edina možnost, se je pri nas po Prešernovem zgledu uveljavila predvsem najbolj kanonična in zahtevna oblika soneta: dve kvartini, dve tercini, jambski enajsterec in oklepajoče ženske rime. Ključna lastnost soneta je tako zgoščena zvočnost, ki nastane kot posledica izjemno utesnjene oblike, in ki s tem paradoksalno stopnjuje tudi čustveno energijo in težo eksistencialnega sporočila, položenega v pesem. Po drugi strani pa sonet ni nikoli poznal nikakršnih motivno-tematskih omejitev in lahko enako učinkovito oklepa tako energijo religioznih čustev kot humorja, satire itn. Medtem ko so druge srednjeveške oblike izumrle, je sonet preživel vse zgodovinske svetovnonazorske in estetske pretrese in postal svojevrsten podaljšek in katalizator novoveške evropske subjektivitete – kot bi ta v njem našla svoje naravno okolje in primeren okvir, skozi katerega lahko na potencirano dramatičen in visoko estetiziran način pretoči svojo senzibilnost, od sublimnega do banalnega in distanciranega. Zdi se, da je podobno zavedanje o moči soneta prevevalo tudi dobo, v kateri je ustvarjala Vittoria Colonna, saj je samo v 16. stoletju nastalo na sto tisoče petrarkističnih sonetov. Čeprav se tudi njeni soneti ne motivno ne oblikovno niso izognili Petrarcovemu vplivu, Vittorio Colonna od nepregledne množice Petrarcovih epigonov ločujeta nenavadno močan avtorski pečat in avtentičnost eksistencialne izkušnje, vtisnjene v sonetno formo. Čisti in iskreni glas pesničinega lirskega jaza presune in očara takoj na začetku: »Na tisti dan, ko mi v srce vstopila / je ljubljena podoba, kot da imela / bo mnogo let tu dragi dom, žarela - / »Je človek? Je božanstvo?« sem dvomila. // In v enem hipu duša podarila / ji sladko je svobodo, zagorela / v pozabi sebe je tedaj vesela, / za zmeraj njeni volji se uklonila.« V teh verzih lahko jasno opazujemo, kako k učinku neposredne izpovednosti, s katerim se pesnica v hipu približa sodobnemu bralcu, pripomore stroga sonetna forma, ki pesničin navdih brzda in mu preprečuje, da močna čustva, ki generirajo njene verze v času, ko je pesniško otroštvo čustev že davno minilo, nikoli ne zdrsnejo v patos, kliše, pozo ali zgolj artizem, ampak gre ves čas skrajno zares. Osrednje čustveno gibalo, okrog katerega so začeli nastajati soneti Vittorie Colonna, pesnice, ki je pisala približno petindvajset let, pa ni toliko bivanjska groza kot skorajda neutolažljiva žalost zaradi izgube ljubljenega moža. Pesnica je namreč začela pisati ljubezensko liriko, ki kasneje sublimira v vzvišeno duhovno poezijo, šele po soprogovi smrti. Vittoria Colonna se je rodila v plemiški družini blizu Rima in njena poroka s Ferrantejem d'Avalosom, pescarskim markizom, je bila dogovorjena že v otroštvu. Poročila sta se, ko je bilo Vittorii 19 let. Njen mož je služil kot visoki častnik v habsburški vojski v okviru Svetega rimskega cesarstva in umrl leta 1525 za posledicami ran sicer zmagovite bitke pri Pavii, v kateri so Habsburžani pridobili nadzor nad severno Italijo. Vittoria je nato kot vdova – njene pesmi so znane tudi kot »vdovske pesmi« – večinoma živela po samostanih, vendar se ni nikoli zaobljubila. Bila je naklonjena reformacijskim gibanjem, ki so se hitro širila po Evropi, obiskovala je na primer krožek spiritualov. Umrla je leta 1547, ko so se že razplamtela protireformacijska preganjanja; ravno tega leta se je moral v izgnanstvo umakniti Primož Trubar. Vittoria Colonna kot umetnica ni bila ambiciozna kot njen veliki predhodnik Petrarca in je svoje delo le nerada posredovala javnosti. Ena redkih izjem je rokopisna zbirka 103 duhovnih sonetov, ki jih je osebno podarila Michelangelu Bounarottiju. Z njim jo je povezovalo tesno prijateljstvo, in tudi on ji je posvetil več sonetov. Kljub takšni drži in odmaknjenemu življenju je pesnica že za življenja široko zaslovela, iz njene korespondence pa je razvidno, da si je dopisovala s številnimi najvplivnejšimi osebnostmi svojega časa, pridigarji, literati in slikarji. Nekaj časa je bil njen mentor Pietro Bembo, najvišja jezikoslovna in literarna avtoriteta takratnega časa, Ludovico Ariosto pa je v svojem epu Besneči Orlando o njenem pesništvu zapisal: »Slog mili, ki ne zmorem ga preseči.« Opus Vittorie Colonna je ohranjen v 60 rokopisih, poleg tega so do sedaj odkrili tudi 22 tiskanih izdaj z njenimi pesmimi, objavljenih pred letom 1547. Za pesničinim hrbtom pa je na dvorih in v pesniških in učenjaških krogih od Italije do Francije krožilo še na desetine neavtoriziranih rokopisnih zbirk. V Sloveniji smo veliko pesnico prvič spoznali leta 1940, ko je Alojz Gradnik za antologijo Italijanska lirika prevedel šest njenih sonetov in ti so kot poklon Gradnikovi neminljivi prevajalski veščini vključeni tudi v pričujoči izbor. Knjiga skupno prinaša 112 sonetov, kar je približno četrtina pesničinega opusa. Soneti so razdeljeni v tri tematske sklope: Ljubezenski verzi, Duhovni verzi in Epistolarni verzi, poleg tega izbor spremljata tudi poglobljena biografska in literarno-teoretična študija profesorice Patrizie Farinelli in zanimivo daljše razmišljanje Braneta Senegačnika o temeljnih izzivih prevajanja pesniških besedil. Vittoria Colonna, ki se je pesniško izoblikovala v živahnem okolju neapeljskega petrarkizma, je po tematskem obratu od ljubezenske lirike k duhovni poeziji, ki se je zgodil okrog leta 1536, obveljala za začetnico nabožne poezije, pisane v petrarkistični tradiciji. Patrizia Farinelli ob tem piše, da je pesnica od poveličevanja moževe osebe in smrti prešla k poveličevanju Kristusa in odrešenjskega pomena njegove smrti. Oba tematska loka se pretresljivo stikata v motivu sonca: v ljubezenskih pesmih je sonce, pisano z malo začetnico, najpogostejša prispodoba za ljubljenega, v duhovni poeziji pa pesnica kot Sonce z veliko začetnico imenuje Kristusa v vlogi tolažnika in odrešenika. Vendar lahko iz vsebinske dramaturgije duhovnih pesmi razberemo, da pot od enega k drugemu »soncu« nikakor ni bila lahka, in tudi pozneje njena sicer iskrena in živa vera niha med občutji popolnega zaupanja, milosti, vere v posmrtno življenje in ponovno snidenje z ljubljenim do občutij najgloblje žalosti, popolne resignacije in celo misli na samomor: »Lastna bi roka od bolesti gnana / storila to, a želja, da sestala / bi skoraj tam se, jo je zadržala.« O bolečini, ki jo preživlja, skozi celotno zbirko pretresljivo pričajo številni verzi: »Odkar je sonce moje skrilo lice, / narave red se je premaknil z mesta, / če bol ne skriva čutom mi resnice.« Zaradi globoke kontemplativne intoniranosti in vztrajnega priklicevanja Božje navzočnosti duhovne pesmi Vittorie Colonna pogosto spominjajo na molitev in številne med njimi pravzaprav lahko beremo kot čudovite molitve v obliki sonetov. Tukaj še bolj kot v ljubezenskih pesmih, kjer pogosto posnema Petrarcovo besedišče in skladnjo, pride do izraza njena avtorska avtentičnost, saj v pesmi izvirno vnaša resnoben evangeljski ton ter temu primerno pozorno odmerja retorične učinke, zelo pogosta je na primer raba enjambementa. Sklenemo lahko, da se kot celota opus Vittorie Colonna v bralčevo zavest trajno vtisne zaradi svoje izpovedne iskrenosti, še bolj pa zaradi privzdignjenosti in nenavadnega dostojanstva sloga, ki njeno poezijo upravičeno uvršča med vrhove evropske renesančne lirike.

19 planincev invalidov - slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi - se je v ponedeljek, 29. julija povzpelo na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. Naslednji dan so se iz koče Torino odpravili še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in Velikanov zob. Več o tem dosežku in vtisih udeležencev, pa v prispevku Petre Medved.

Forum Tomizza, kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo ter povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško, je letos jubilejni, praznuje namreč 25 let združevanja domačih in tujih literatov, humanistov in glasbenih umetnikov. Letos se začenja v Trstu s simpozijem na temo "Slovnica pozabe". In kaj se dogaja v Ljubljani? V prostorih Slovenske matice se je sklenil enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije'', v knjižnici frančiškanskega samostana pa so prvič javno na ogled postavili novo odkrite rokopise očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista, patra Stanislava Škrabca. Za konec gremo še v Kazinsko dvorano SNG Maribor na koncert 11. cikla Carpe artem, kjer bo poseben gost avstrijski pianist Markus Schirmer.

Letošnje tradicionalne Poti ob žici v spomin na osvoboditev Ljubljane se je v treh dneh udeležilo več kot 37 tisoč ljudi. Ob eni največjih športno-rekreativnih prireditev pri nas pa športni navdušenci z veseljem gledajo tudi v Italijo, v kateri je bil kolesarski as Tadej Pogačar najhitrejši na današnji prvi gorski etapi Gira. V oddaji tudi: - Avstrija še za pol leta podaljšala nadzor na meji s Slovenijo - Izrael pozval k evakuaciji prebivalce več delov Rafe - Pred finalom Evrovizije propalestinski protesti in podpora izločenemu Nizozemcu

Slovenska hokejska reprezentanca se je na svetovnem prvenstvu v Bolzanu pomerila z Italijo. Današnji prost dan bo izkoristila za pripravo na zadnji tekmi turnirja proti Japonski in Madžarski. V dopoldanskih športnih minutah še o razpletu druge polfinalne tekme nogometne lige prvakov med dortmundsko Borussio in PSG-jem.

Slovenski hokejisti so se na svetovnem prvenstvu v Bolzanu pomerili z Romunijo. Vodstvo reprezentance po dveh tekmah usmerja misli proti nadaljevanju turnirja in zahtevnejšim tekmecem. Že jutri se bo Slovenija pomerila z gostiteljico Italijo, ki ima enake cilje: vrniti se med svetovno elito. V oddaji tudi podrobneje o nogometni Ligi prvakov, ki bo zvečer prinesla prvo polfinalno tekmo med Bayernom in Real Madridom.

Tako kot po celi Evropi se seveda politične stranke tudi v Italiji intenzivno pripravljajo na Evropske volitve in predstavljajo liste kandidatov. Na teh listah so tudi vidna imena, ki se brez iskrene želje potegujejo za stolček v Evropskem parlamentu. Zadnje tedne se zaostrujejo odnosi med italijansko desno vlado in mediji in na RAI so težnje vlade, da cenzurira vsebine, še najbolj očitne. Tudi o dogajanju v Benetkah in kam v Italijo se splača oditi v času praznikov z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.

V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.

V Trebnjem se končuje pokalno tekmovanje Slovenije v rokometu, ki pomeni enega vrhuncev domače klubske sezone. V Rigi pa gre h koncu svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za ženske. Slovenija se bo na zadnji tekmovalni dan pomerila z Italijo.

V Trebnjem se končuje pokalno tekmovanje Slovenije v rokometu, ki pomeni enega vrhuncev domače klubske sezone. V Rigi pa gre h koncu svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za ženske. Slovenija se bo na zadnji tekmovalni dan pomerila z Italijo.

Pred evropskimi volitvami, ki bodo 9. junija, bomo v prihodnjih dveh mesecih oddajo Evropa osebno namenili osvetlitvi težav in pričakovanjem mladih prebivalcev evropskih držav. Obiskali smo Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško in Italijo in tam mlade spraševali predvsem to, kako živijo, kakšne so njihove možnosti izobraževanja in posledično zaposlitve, kako je s stanovanjsko problematiko, kako doživljajo okoljsko krizo, kakšen je njihov pogled na življenje v državi rojstva in kaj bi radi sporočili politikom. Serijo oddaj začenja Maja Stepančič, ki se je februarja mudila v italijanski Brescii in na tamkajšnji železniški postaji nagovorila 30-letnega Antonia.

4. decembra je bil v Betettovi dvorani Kazinske palače v okviru cikla Tutti otvoritveni koncert projekta Musit, ki z glasbo povezuje Slovenijo in Italijo, na njem pa je nastopil Simfonični orkester Furlanije - Julijske krajine z dirigentom Paolom Paronijem in solisti, študenti ljubljanske akademije. Na koncertu so nastopili trije, in sicer sopranistka Talita Sofija Komelj, ki je izvedla dve ariji Violette iz opere Traviata Giuseppa Verdija, basbaritonist Blaž Stajnko, ki je za svoj nastop izbral glasbo iz opere Porgy in Bess Georga Gershwina ter Divji lovec Alberta Lortzinga, in saksofonist Lan Meden, ki je poustvaril Balado Franka Martina.

4. decembra je v Betettovi dvorani na Akademiji za glasbo nastopil Simfonični orkester Furlanije-Julijske krajine z dirigentom Paolom Paronijem in solisti – študenti ljubljanske Akademije. Koncert je bil del cikla Tutti ter hkrati uvodni koncert projekta Musit, ki z glasbo povezuje Slovenijo in Italijo. Kakšen projekt je to in kdo v njem sodeluje, bo povedal Matej Zupan, ki je odgovorna oseba Akademije za glasbo pri izvedbi tega projekta, ob pogovoru z njim pa bomo poslušali Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroico Ludwiga van Beethovna.

Monografija z naslovom "Trsta ne damo!" pojasnjuje nekatere novo vidike tržaškega vprašanja, ki je zaznamovalo odnose med Jugoslavijo in Italijo po 2. svetovni vojni. Zgodovinar dr. Federico Tenca Montini, ki preučuje mejno območje med Italijo in Slovenijo, je analiziral arhive v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Knjiga poleg zgodovinskih faktov osvetljuje širši kontekst odnosov med narodi na tem območju, pomaga pa tudi pri razumevanju aktualnih mejnih vprašanj v Evropi in po svetu.

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Na svetovnem biatlonskem prvenstvu v Novem mestu na Češkem bo danes prva tekma v posamični konkurenci, biatlonke se bodo pomerile v sprintu. V tej disciplini ima velika pričakovanja tudi slovenska reprezentanca, katere največja adutinja je Anamarija Lampič. Med današnjimi dogodki izstopa še druga prijateljska tekma slovenskih hokejistov z Italijo, v oddaji pa se posvetimo tudi dogajanju na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju, ki ga gosti Planica.

Na svetovnem biatlonskem prvenstvu v Novem mestu na Češkem bo danes prva tekma v posamični konkurenci, biatlonke se bodo pomerile v sprintu. V tej disciplini ima velika pričakovanja tudi slovenska reprezentanca, katere največja adutinja je Anamarija Lampič. Med današnjimi dogodki izstopa še druga prijateljska tekma slovenskih hokejistov z Italijo, v oddaji pa se posvetimo tudi dogajanju na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju, ki ga gosti Planica.

V tridelni seriji o piratski glasbi se selimo v Italijo, natančneje Neapelj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Podjetni in iznajdljivi bratje Fratassio so odkrili možnosti presnemavanja kaset in ustvarjanja kasetnih miksov. Enrico Fratassio - Erry, je s svojimi didžejskimi spretnostmi in širokim znanjem o glasbi počasi začel graditi piratski imperij. V svoji nezakoniti glasbeni založbi je v nekem času zaposloval več kot 100 ljudi in čeprav so zaradi posla bratje Frattasio obogateli, jih je po dveh desetletjih dosegla roka pravice in morali so plačati odškodnine. Enrico Frattasio se spominja, da so na sojenje prišle televizije z vsega sveta. “To je bilo, kot bi sodili teroristom!” Ob pregledu italijanskega dogajanja pa se v spomnimo tudi boma jugoslovanske diskografije in piratstva na območju nekdanje skupne države Jugoslavije. O bratih Frattasio je po istoimenski knjigi Netflix posnel dokumentarni film Mixed by Erry.

Odločanje o noveli zakona o tujcih gre v drugi krog; po vetu državnega sveta bo tokrat potreben en glas več, a po napovedih največje koalicijske stranke to ne bo težava. Čeprav je pogoj o znanju slovenskega jezika za družinske člane tujcev dvignil kar nekaj prahu, državna sekretarka Tina Heferle zagotavlja, da gre za korak naprej, in v pol leta obljublja migracijsko strategijo. Ostali poudarki oddaje: - Sodniki stopnjujejo pritisk na vlado, ker še ni odpravila plačnih nesorazmerij in uresničila obljube o 600 evrih dodatka k njihovim plačam - Prihodov prebežnikov v Italijo vse več, prav tako tragičnih brodolomov v Sredozemlju - Hitrost še vedno med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč; policija v teh dneh poostreno nadzoruje voznike

Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes? Izpostavljamo tri evropske države: Italijo, Avstrijo in Dansko. Pogledamo, kaj si o trenutnih razmerah na tem področju misli Evropska unija, in zakaj so razmere v Združenih državah Amerike povsem drugačne. Sogovorniki:- Janko Petrovec, dopisnik iz Rima, o razmerah v Italiji- Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja, o tem, kako Evropska komisija gleda na razmere v tisku- Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, o tem, kako so razmere v ZDA popolnoma različne kot v Evropi- Daniela Kraus, dunajski novinarski klub Concordia, o razmerah v Avstriji- Mogens Blicher Bjerregård, danski strokovnjak za medije, o tem, da Danska razume podporo medijem kot podporo demokraciji Prvi del serije Pritiski na tisk - lastniki in vodstva Vroči mikrofon o avstrijski aferi, ki je odnesla Sebastiana Kurza

Tokrat nas je obiskal napadalec s topovskim udarcem, ki je po 109 tekmah in 16 golih za Olimpijo, srečo poiskal v tujini. Filip Valenčič zvani Pato je svojo nogometno pot začel nekaj metrov od domače hiše v Valburgi, potem pa prek Interblocka in Olimpije odšel v svet. Obredel je Italijo, Anglijo, Finsko, Norveško in se pred kratkim, ravno ob začetku vojne v Ukrajini, znašel še v Belorusiji.Na Finskem je dosegel vse, kar lahko nogometaš doseže: bil je najboljši strelec, najboljši igralec in večkratni državni prvak. Na vseh teh nogometnih popotovanjih se je nabralo lepo število zanimivih anekdot, ki jih je v tokratnem pogovoru delil z nami. Ste kdaj pomislili, kako spraviti denar iz beloruskega žiro računa v tujino? Težko.Zapiski:podkast Away from Home - podkast, ki ponuja vpogled v ozadje v klubu Shakhtar Donetsk med vojno v UkrajiniGooolazo Filipa Valenčiča na tekmi proti Muri Finski Sisu mindset Skratka, pripnite varnostne pasove, tokrat s Finnairom letimo od Stožic do Skandinavije in nazaj.

Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom. Pred dvema tednoma smo se v Vročem mikrofonu odpravili po nakupih v Avstrijo in Italijo. Ugotovili smo, da cene ne rastejo povsod enako, razlike pa sistematično ugotavlja primerjalnik cen živil. Po prvi primerjavi so se nekatera živila celo pocenila.

Italijanski volivci to nedeljo odločajo o novi sestavi poslanske zbornice in senata. Pred volitvami sta se oblikovala dva večja politična pola, desni in levi. Javnomnenjske raziskave so napovedovale zmago skrajno desne stranke Bratje Italije voditeljice Giorgie Meloni. Kam se po volitvah obrača Italija? Kaj izidi volitev pomenijo za Evropo in kaj za slovensko manjšino v Italiji? O vsem tem voitelj Blaž Ermenc s sogovorniki v ljubljanskem studiu, dopisništvu RTV Slovenija v Rimu in studiu slovenskega programa RAI v Trstu. Gostje: Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem parlamentu; Tomaž Kunstelj, nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji; Sandor Tence, komentator Primorskega dnevnika; Janko Petrovec, rimski dopisnik.

Letošnje poletje je tako ali drugače prevroče. Visoke temperature, zelo verjetno tudi zaradi podnebnih sprememb, so po svetu in tudi pri nas povzročile več skrajnih vremenskih pojavov. Na Marmoladi se je zaradi vročine utrgal del ledenika in pod sabo pokopal številne planince. S Primorske in Krasa poročajo o hudi suši. Ta pesti tudi Italijo. V Evropi je vroče tudi zaradi velikih podražitev energentov, ki niso samo posledica vojne v Ukrajini, ampak predvsem požrešnosti velikih energetskih družb. Ko se draži energija, se draži tudi vse drugo, vključno s hrano. Tedenske dogodke prebira, kontekstualizira in ožema Tomaž Gerden.

Ruska vojska že 25-ti dan napada ukrajinska mesta. Še vedno je najhuje v mestu Mariupolj, ki je stalna tarča bombardiranja. Približno 300 tisoč prebivalcev zaradi pomanjkanja hrane in vode grozi humanitarna katastrofa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nadaljuje prizadevanja za zaustavitev ruske agresije. Ostali poudarki oddaje: - Italijo skrbi demografska slika; lani se je tam rodilo najmanj otrok v zgodovini. - Stroka ob svetovnem dnevu ustnega zdravja opozarja na pomen redne higiene zob in kontrolnih pregledov. - Atletinja Tina Šutej bronsta na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Beogradu.

On August 7 this year, we hosted a young Slovenian-Italian pianist, Aleksandar Gadžijev, who won this year's competition in Sydney. On Thursday, we were delighted by the news that Aleksander won second place at the prestigious Chopin Piano Competition in Warsaw, where he represented Slovenia and Italy, which he shares with a competitor from Japan. He also won the Krystian Zimmerman Award for Best Sonata Performance. Listen to SBS Slovenian, every Saturday, from 12-1pm. Follow us on Facebook SBS Slovenian and listen to our podcasts by clicking here. - 7.avgusta letos smo v oddaji gostili mladega slovensko-italijanskega pianista Aleksandra Gadžijeva, ki je zmagal na letošnjem tekmovanju v Sydneyu. V četrtek pa nas je razveselila novica, da je Aleksander na prestižnem Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi, kjer je zastopal Slovenijo in Italijo, osvojil drugo mesto, ki si ga deli s tekmovalcem iz Japonske. Osvojil je tudi nagrado Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo sonate.