Podcasts about italijo

Tudi v popoldanskih športnih minutah je ena od osrednjih tem povezana s kolesarstvom. Z današnjo etapo se je začela dirka po Švici, na kateri nastopata oba slovenska zvezdnika, Tadej Pogačar in Primož Roglič. Prireditelji v Ljubljani pa so predstavili podrobnosti, povezane z domačim turnirjem lige narodov v odbojki. Slovenska reprezentanca se bo konec meseca v Stožicah pomerila tudi z velesilama Brazilijo in Italijo, aktualno svetovno prvakinjo.

Italijanski režiser Francesco Sossai kot glavne teme svojega filma Še eno rundo, pa greva navaja alkohol, prijateljstvo in arhitekturo. Filmsko pripoved, ki bi jo lahko označili za križanca med Kaurismäkijevo delavsko stoičnostjo in italijanskimi komedijami iz šestdesetih let, ki pod humorjem skrivajo družbeno kritiko, je namreč navdihnila noč, preživeta v barih beneške nižine pred leti, ko sta s prijateljem po naključju srečala študenta arhitekture. Šlo je za eno tistih noči, v katerih se morda ne zgodi nekaj velikega, prelomnega, toda preplet drobnih, nenavadnih peripetij poskrbi za to, da si jo za vedno zapomniš. Na podobno odisejado brez pravega cilja, če za cilj ne štejemo osrednjega gonila pripovedi – iskanja zadnje pijače v večeru, po kateri je vedno želja po še eni, res zadnji pijači –, se odpravita tudi osrednja junaka filma – Carlobianchi in Doriano. Antijunaka srednjih let, ki sta nekdaj skupaj delala v enem izmed proizvodnih obratov v domačem kraju, danes povečini opevata spomine na devetdeseta leta, ko se je dalo tako ali drugače zaslužiti denar in ga tako ali drugače tudi zapravljati, med drugim v eni izmed javnih hiš v sosednji Avstriji. Ko se klatenju od bara do bara priključi študent arhitekture Giulio, ali pa ko mu, bolje rečeno, Carlobianchi in Doriano po naključnem srečanju kar ne pustita domov, njune zgodbe iz devetdesetih dobijo poslušalca, ki zanje, čeprav so bile izpričane že neštetokrat, sliši prvič in ki ju, ker se zaradi svoje mladosti obdobij, o katerih govorita, ne spominja, z zanimanjem posluša. Od pripovedi, ki v središče postavi naključno srečanje dveh starih mačkov, ki pogled usmerjata v pretekle zlate čase, z mladeničem, ki ima tako rekoč še vse pred sabo, bi gledalci lahko pričakovali, da bosta prva predala svoje življenjske modrosti drugemu, drugi pa bo na njuno presenečenje tudi njiju o čem poučil, toda Francesco Sossai se taki pripovedni zasnovi skoraj v celoti izogne. Čeprav Giulio večinoma posluša, stara mačka pa govorita, se njuno pripovedovanje pogosto konča z zamolki, ki ne ponujajo velikih razodetij, ali pa režiser poskrbi, da tisto, kar bi utegnilo zveneti kot sklepna življenjska modrost, preglasi diegetska glasba. Tako kot devetdesetih se mladi študent Giulio ne spominja niti finančne krize leta 2008. Leta, ki ga Carlobianchi in Doriano tu in tam, kot bi govorila o nečem zloveščem, o čemer naj se ne bi govorilo, omenita kot prelom, ki je zaznamoval njuni življenji, pa tudi beneško nižino sploh. Sossai beneško nižino v filmu namreč slika kot samosvoj karakter, neločljiv od junakov; kot območje nekdaj cvetoče, danes pa propadle industrije, območje avtocest in spremljajočih liminalnih prostorov – parkirišč, podvozov, postajališč, predvsem pa barov, še zadnjih prostorov skupnosti. Beneška nižina, ki jo slika Sossai, je, kot rad poudari v intervjujih, del nevidne Italije. Je prostor, ki se na idealiziranih, digitalno obdelanih turističnih razglednicah Benetk skriva med trgom sv. Marka in Dolomiti, ki se dvigujejo za njim. Ko eden izmed nemških turistov v baru v filmu reče, da si je prišel pogledat Italijo, še preden bo ta uničena oziroma – kot pokroviteljsko poudari – še preden jo Italijani sami uničijo –, mu Carlobianchi odgovori, da je za to žal že prepozen. Čeprav ima film Še eno rundo, pa greva na prvi pogled nastavke filma ceste, gre v resnici predvsem za film pokrajine, ki zaznamuje osrednja junaka in iz katere se kljub nenehnemu prestavljanju od ene točke do druge ne moreta premakniti. Prekladanje tjavendan, od bara do bara, se v Sossaijevem filmu namreč bolj kot za žanr klasična osvobajajoča pot v neznano zdi kot pripadnost prostoru, delno pa tudi ujetost vanj. Podobno zataknjenost pa film slika tudi na časovni ravni. Iz pripovedovanja osrednje dvojice se namreč zdi, da sta z mislimi še vedno skoraj izključno v času pred letom 2008, iskanje še zadnje pijače pa deluje kot popolna iluzija premikanja naprej v času. Dokler se noč ne konča, namreč še vedno obstaja možnost še tako majhne nepričakovane dogodivščine, ki za hip poživi izpraznjeno sedanjost. Piše in bere: Petra Meterc

Zadnji majski konec tedna prinaša dva domača mednarodna športna dogodka. V Kopru se na tekmi svetovnega izziva merijo športni telovadke in telovadci, v dvorani Bonifika je bil danes prvi finalni dan na posamičnih orodjih, v Tacnu pa se je začela sezona svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah. Na savskih brzicah so se danes pomerili kanuistke in kanuisti. Ob razpletu pestrega domačega dogajanja pokukamo še v sosednjo Italijo, kjer se je končala predzadnja etapa kolesarske dirke, na kateri proti skupni zmagi zanesljivo drvi Danec Jonas Vingegaard.

Slovenski hokejisti so v Švici v boju za obstanek visoko premagali Italijo s 5:1, kar pomeni, da bodo naslednje leto še tretjič zapored igrali med elito. Vabljeni k poslušanju.

Obtoženi za napad na Aleša Šutarja priznal krivdo, sodišče mu je izreklo šest let in devet mesecev zaporne kazni.Na poslanskih klopeh novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Vprašati se moramo, kakšna družba želimo biti, je ob tem opozorila poslanka NSi Iva Dimic.Poslanci bodo jutri (na izredni seji) odločali še o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu.V javnosti krožijo nekatera imena kandidatov za ministre. Kdo bo vodil ključne resorje?Prehranske smernice, ki jih je objavila odhajajoča vlada, po oceni Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije temeljijo na neutemeljenih trditvah.Za razpis referenduma o ljubljanski parkirni politiki manjka še skoraj 3000 podpisov - čas za oddajo do vključno četrtka.Vreme: Danes bo pretežno jasno in vroče. Jutri bo sprva jasno, popoldne bodo v notranjosti krajevne nevihteHrvaško zajel prvi letošnji vročinski val.Ameriška vojska je izvedla nove napade na jug Irana.Šport: Slovenski hokejisti po zmagi nad Italijo ostajajo med elito.

V novi epizodi Disko grupe pogledamo, kaj nam je povedala Romandija, kdo prihaja v Italijo z največ ostrine in zakaj je rožnata dirka vedno več kot samo seštevek klancev, kronometrov in favoritov. Nato se ustavimo pri Seixasu, ki se bo letos preizkusil na Dirki po Franciji. Za konec pa odpremo še pot proti Giru, ki se letos začne v Bolgariji. Daleč od italijanskih cest, a dovolj blizu, da se že čuti vonj po espressu, kaosu in rožnati majici. Prisluhni!Aja, pa še to - Naroči kolesarske nogavice Disko grupo poganja ⁠@nduranznutrition

Iskanje mandatarja v drugem krogu, politična zakulisja vse glasnejša.Na primorski avtocesti v dveh dneh kar dve hujši prometni nesreči.Po oceni Banke Slovenije odpornost bančnega sistema na zunanje pretrese za zdaj dobra.Generalni sekretar Nata: Evropske zaveznice so razumele sporočilo Trumpa, ki je razočaran zaradi zavračanja sodelovanja v njegovi vojni proti Iranu.Kardinal Zuppi ob 50. obletnici uničujočega potresa v Furlaniji: Tisti tedni so bili poduk za vso Italijo in svet.Gasilci ob svojem prazniku pozivajo k večji ozaveščenosti in pripravljenosti na izredne razmere.Vreme: Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami.Začenjajo se slovenski Pohodi za življenje. Prvi bo v Kopru že čez 14 dni.Poslovil se je zborovodja in muzikolog Tomaž Faganel.ŠPORT: Pogačar ob skupnem slavju dobil tudi zadnjo etapo po Romandiji.

Piše Robi Šabec, bere Jure Franko. Z izrazom svinčena leta (italijansko anni di piombo) je v zgodovini Italije označeno nemirno politično obdobje od konca šestdesetih do prve polovice osemdesetih let 20. stoletja, ko so predvsem fašistične teroristične skupine izvajale številne ugrabitve in bombne atentate. Na političnem prizorišču je bil cilj vseskozi jasen: državo je bilo treba obvarovati, kot zadnjo braniteljico pred deželami 'bogoskrunskega komunizma'. Očuvati jo je bilo treba pred levico in to na vsak način – tudi z uporabo že v drugi svetovni vojni preverjenega fašističnega nasilja. Če je to veljalo za Italijo, je še toliko bolj očitno držalo za mesta neposredno ob meji. Kot je navedeno v samem naslovu romana Trst, 1974, je osrednje dogajanje romana postavljeno v srčiko italijanskih svinčenih let, v leto ko je bilo, kot navaja avtor Massimiliano Stefani, na Apeninskem polotoku na političnem prizorišču izjemno napeto. Pomlad se je začela s sojenjem šestim skrajnim desničarjem za pokol v Peteanu dve leti prej. Štirinajst dni pred tem se je v Catanzaru začelo sojenje za pokol na Trgu Fontana v Milanu leta 1969, ki so ga izvedli člani fašistične organizacije Ordine Nuovo. Prav s tem krvavim dogodkom naj bi se začela italijanska svinčena leta, ki so močno zaznamovala tudi dogajanje v Trstu. Deževnega večera 27. aprila je pri Svetem Ivanu v Trstu na slovenski šoli odjeknila eksplozija – bombo so podtaknili fašistični skrajneži. In prav ta prizor (ob orisih predhodno navedenih atentatov) je pisatelj uporabil kot uvod v roman Trst, 1974 oziroma v razdelek Pomlad. Delo je namreč razdeljeno na tri večje razdelke: Pomlad, Poletje in Jesen, ki jih spremljajo dodana uvodna poglavja, s katerimi avtor osredotočeno predstavi dogajanja v Trstu, ob tem pa izpiše še širšo družbenopolitično situacijo v Italiji. Tovrstni dinamiki ostaja zvest vse do konca. Tudi Poletje se začne burno: uvodno poglavje Italicus govori o enem najhujših bombnih atentatov, ki so kdajkoli pretresli Italijo. 4. avgusta ponoči je na vlaku, ki je iz Rima peljal v München, eksplodirala bomba. Umrlo je 12 ljudi, 48 potnikov pa je bilo hudo ranjenih. Čeprav je odgovornost za atentat prevzela že znana fašistična skupina Ordine Nero, krivcev za tragedijo niso nikoli izsledili. Zadnji razdelek romana (sklene ga le še končni epilog z naslovom Božič) se začne z jesenjo in s prihodom režiserja, pesnika, pisatelja in gledališkega ustvarjalca Piera Paola Pasolinija na konferenco v tržaški študentski dom. Prihod slavnega režiserja je pomemben vsaj iz dveh vidikov. Bil je izpričan levičar in zagrizen borec proti fašizmu, leto zatem pa umorjen verjetno prav zaradi ekstremne kritike fašizma v znamenitem filmskem delu Salò ali 120 dni Sodome. Če k temu dodamo še enega izmed protagonistov romana, istospolno usmerjenega mladeniča Lorenza, pa je prihod slavnega pesnika v »mesto v zalivu« še toliko bolj utemeljen. Dodatno dinamiko dogajanja v romanu je Massimiliano Stefani vnesel še s sprva zapriseženim tržaškim fašistom Ruggerom, ki se zaljubi v Majo, Slovenko po rodu, ta pa v svojem ljubezenskem hrepenenju koleba med njim in študentom, komunističnim aktivistom Maurom. Tu je še Majin brat Saša, ki v zgodbo vključi lokalnega norca Angela in z njim potrebno psihiatrično sceno, družno s psihiatrom Francom Basaglio, s katerim je pisatelj zaokrožil dodobra naphane tržaške razmere sredi sedemdesetih let. V tako nastavljeni atmosferi avtor poznavalsko drsi med ideološkimi nasprotji, nacionalistično-fašističnimi ekscesi in čustvenimi mladostniškimi iskanji identitete. Poudarjajo jih precizni opisi tržaško-italijanskega vsakdana, saj vključujejo vse od bencinskih bonov do tedaj priljubljenih televizijskih oddaj. Pisatelj nas zanesljivo vodi po mestnem središču in okolici, od doline Glinščice prek Barkovelj k Sv Ivanu, v Ljudski vrt, pa vse do znamenite promenade na Ulici 20. september, kjer je bil njega dni tudi sedež fašistične drhali. Predstavlja nam romaneskno potovanje po večnarodnostnem in očarljivem, pogosto tudi strašljivem Trstu, prežetem z nemiri in družbenopolitičnimi napetostmi sedemdesetih let. Delo, ki je kar se da mogoče vpeto v konkreten čas in prostor, se pravi Trst, 1974 kot Italija v malem.

Ime tedna je postal Danijel Mitrović, vodja projektne pisarne za razvoj, raziskave in inovacije Skupine Sij, v kateri so razvili visokotehnološko jeklo za uporabo v vesoljski industriji. V okviru razvojno raziskovalnega projekta so naročniku dobavili že več kot 500 ton materiala za ključne konstrukcijske dele vesoljskega plovila, ki naj bi kmalu poletelo v vesolje. Jeklo mora prenesti ekstremne pogoje, od zelo visokih temperatur ob delovanju raketnih motorjev do izjemno nizkih temperatur zunaj zemeljske orbite. Kandidata sta bila tudi: Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti, ustanove, ki zadnjih 13 let deluje na gradu Cmurek na Tratah v občini Šentilj. Muzej so leta 2013 ustanovili prebivalci in sodelavci, povezani s krajem Trate, da bi ohranili grad Cmurek, v njegovem okviru pa obravnavali fenomen norosti in dediščino nekdanje institucije, ki je v gradu delovala po drugi svetovni vojni. Muzej je med 35 nominiranci za nagrado evropski muzej leta, nagrajence pa bodo razglasili junija na konferenci v Bilbau. Jakob Klemenčič, stripar, ilustrator, umetnostni zgodovinar in soustanovitelj revije Stripburger, ki je na pobudo direktorja Lokalne akcijske skupine Kras/Carso Aleša Pernarčiča pripravil Karstrip, nov stripovski turistični vodnik po čezmejnem Krasu. Publikacija, ki je izšla v slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini, na pripoveden in dostopen način predstavlja naravno, kulturno in gastronomsko dediščino čezmejnega Krasa, bralca pa popelje na doživljajsko potovanje po območju med Slovenijo in Italijo.

V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.

Zdravo. Tokrat začnemo v Cutty Sarku, se preselimo v Cutty Sark, ugotovimo da cene v mehiških restavracijah niso prav nič mehiške, načrtujemo izlet v Islington, napovemo prvi letošnji retrogradni Merkur, povemo dobro novico ali dve in obiščemo srebrnohrbto gorilo v njegovi dnevni sobi. Sklenemo, da so namere nesramno bogatih Zemljanov, ki bi radi kolonizirali druge planete, še najbolj podobne begu iz slabega odnosa. Namesto da bi se trudili popraviti napake, je pač lažje zbežati in upati, da tam ni davkov. Spomnimo se tudi stare modrosti, znižanja, delo, Latvijo in 300.

Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne. Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo FOTO: Naslovnica zbornika VIR: Program Ars

Po opustitvi premoga, predvideni v prihodnjih osmih letih, bo morala Slovenija hitro vlagati v nove zmogljivosti, saj obnovljivi viri in jedrska energija še ne zadoščajo. Direktor Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj ima za zdaj dva predloga, uvoz ali postavitev plinske elektrarne. Premisliti bo treba tudi, kako pospešiti infrastrukturne projekte, saj nas sosednje države prehitevajo. V Celovcu in Gradcu bodo danes odprli novo železnico, ki bo poleg omenjenih mest prek baltsko-jadranskega koridorja povezala Madžarsko z Italijo. Preostali poduarki oddaje: Ukrajinski predsednik Zelenski: v ameriškem mirovnem predlogu za Ukrajino vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države. Bolgarijo po dobrem letu morda znova čakajo predčasne volitve. Možnosti za sestavo nove vlade po odstopu dozdajšnje so majhne. Nordijski center v Planici ob 10-letnici delovanja z novim drsališčem in napovedjo širitve. V tem času 800 različnih tekmovanj.

Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.Format izredno bogatega dogodka obsega predavanja, nagrade (tudi študentske), razstavo, izid revije Piranesi ter izmenjavo produkcije in znanja. Povezuje dežele Italijo, Avstrijo ter širši prostor Mediterana. Piranski dnevi so bili in ostajajo katalizator arhitekturnega znanja v tem delu sveta. Naslovna tema letošnjega srečanja je bila: Ali je arhitektura nevtralna?

Poslovila se je legendarna italijanska pevka Ornella Vanoni. V več kot 70 letih kariere je postregla s 40 studijskimi albumi. Umrli sta slavni dvojčici Kessler, nemški televizijski zvezdnici – plesalki, pevki in igralki, storili sta tako imenovani asistiran samomor. V kolektivni spomin sta prodrli tudi s pesmijo La notte è piccola. V italijanskih deželah Benečija, Kampanija in Apulija potekajo deželne volitve, na katerih volijo deželne parlamente in predsednike dežel, gre pa za zadnji volilni preizkus v letošnjem letu za desno vlado premierke Giorgie Meloni. Težave italijanske nogometne reprezentance. Azzurri, štirikratni svetovni prvaki, so se znašli pred zahtevnim izzivom, saj jim grozi, da se ne bodo znašli med 48 državami udeleženkami svetovnega prvenstva prihodnje leto. Zapleti z italijansko pašto. Italijanski minister za kmetijstvo poziva k preiskavi prodaje omake za carbonaro v trgovini v stavbi Evropskega parlamenta. Zakaj gre?

Za rokometašicami Krima je prva polovica skupinskega dela lige prvakinj. Včeraj so se v Tivoliju pomerile z danskim Odensejem. Slovenski hokejisti pa nadaljujejo tekme za evropski pokal narodov, v katerem so se v skupinskem delu pomerili z Veliko Britanijo, Poljsko in Italijo.

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Kontrabant oz. tihotapljenje za lastne potrebe, kakršno je prevladovalo po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar (ponovitev).

Ime tedna je Patricija Lovišček, ustanoviteljica koprskega zavoda Modri december, ki javnost ozavešča o avtizmu in Aspergerjevem sindromu. Ob deseti obletnici delovanja zavoda so pripravili projekt »Znam, zmorem, želim delati«, s katerim ozaveščajo in spodbujajo zaposlovanje oseb z avtizmom. Kandidata sta bila še: Jan Cvitkovič, režiser, ki je za svoj filmski opus prejel nagrado Italijanske zveze za umetniški film. V utemeljitvi priznanja, ki so ga prejeli že nekateri največji svetovni avtorji so predstavniki neodvisnega filma zapisali, da se njegovo režijsko oko občutljivo dotika ranljivosti in lepote pa tudi prostora ob meji med Italijo in Slovenijo. Vasilija Stolnik, ravnateljica OŠ Križevci, ustanove, ki je prejela naziv najbolj kulturne šole letošnjega leta. V osrčju Pomurja jo obiskuje 289 učencev, šola pa svoje poslanstvo gradi na spodbujanju odgovornosti, ustvarjalnosti in strpnosti ter na prepričanju, da kultura bogati vsakdanje življenje in povezuje skupnost.

Humanitarno morsko misijo Global sumud flotilla, v kateri je proti Gazi plulo 50 jadrnic in motornih čolnov, je izraelska vojska pričakovano ustavila. Aretirali so 462 aktivistov iz 44 držav. Nekateri so že doma in poročajo o zlorabah, poniževanju, ki so jih doživeli v izraelskih zaporih. Vendar je njihovo sporočilo doseglo cilj. Poziv k dejavni solidarnosti s Palestino in obsodba nevzdržne pasivnosti mednarodne politike ob genocidu v Gazi sta sprožila močan čustven odziv v civilni družbi. Italijo je v petek ohromila splošna stavka z geslom: blokirajmo genocid. S shodom pred koprskim pristaniščem se je protestom pridružil Sindikat žerjavistov Luke Koper. Za prebivalce Gaze je pomen »sumud flotille« jasen: vse oči so bile znova uprte v Gazo in tudi če mednarodna politika ne ukrepa, niso sami, med drugim poudarja aktivistka Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev. V oddajo jo je povabila Lea Širok.

Ameriški predsednik Donald Trump je palestinskemu gibanju Hamas danes zagrozil z doslej še ne videnim peklom, če ne sprejme mirovnega načrta Združenih držav za Gazo. Rok za sprejetje predloga, ki ga je označil za zadnjo priložnost za skrajno gibanje, je prestavil na nedeljo opolnoči po našem času. V oddaji tudi o tem: - Številna mesta preplavili množični propalestinski protesti, Italijo hromi tudi splošna stavka - Premier Golob bo v primeru preiskave v zadevi Bobnar v celoti sodeloval s pristojnimi, napovedujejo v njegovem kabinetu - V ruškem ECOM-u po nedavnem požaru potekajo prva sanacijska dela

Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, bo ta konec tedna praznovala zlati jubilej. Stranka lipove vejice, kot ji tudi pravijo, si na krajevni, državni in meddržavni ravni ter z nastopi svojih predstavnikov v izvoljenih telesih prizadeva za spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, kot jih določajo italijanska ustava in državne ter deželne zaščitne norme, meddržavni sporazumi ter splošne konvencije. Skrbi tudi za vsestranski napredek slovenske narodnostne skupnosti, za sožitje med Slovenci in Italijani ter sodelovanje med Italijo in Slovenijo, za reševanje splošnih vprašanj na območju, kjer živi slovenska manjšina. Jutrišnje slovesnosti na devinskem gradu se bo udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki bo stranki podelil priznanje in zahvalo Urada za vztrajno uveljavljanje slovenskega glasu v političnem prostoru ter za utrjevanje vezi z matično domovino.

Tožilstvo v zadevi Bobnar vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti premierju Golobu.Bah Žibert: Koalicija blokira delo preiskovalne komisije o gradnji kanalizacijskega kanala C0.Cene hrane vse višje, kmetje težko pokrijejo stroške pridelave. Kdo ustvarja dobiček?Italijo ohromili protesti in stavka, na ulicah kritični tudi do izraelske ustavitve pomoči za Gazo.Številna naselja v Srbiji zaradi snega ostala brez elektrike in vode.Jutrišnji vseslovenski Pohod za življenje tudi v znamenju praznovanja zaradi zbranih podpisov za referendum.VREME: Prihodnji dnevi bodo hladnejši, v nedeljo v višjeležečih krajih tudi sneg.Članice Evropske unije neenotne glede financiranje pomoči Ukrajini z zaplenjenim ruskim premoženjem.Društvo katoliških pedagogov pripravlja jutri na Ponikvi 22. Slomškov dan.ŠPORT: Nogometaši Celja nastope v konferenčni ligi začeli z zmago proti AEK-u.

Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, bo ta konec tedna praznovala zlati jubilej. Stranka lipove vejice, kot ji tudi pravijo, si na krajevni, državni in meddržavni ravni ter z nastopi svojih predstavnikov v izvoljenih telesih prizadeva za spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, kot jih določajo italijanska ustava in državne ter deželne zaščitne norme, meddržavni sporazumi ter splošne konvencije. Skrbi tudi za vsestranski napredek slovenske narodnostne skupnosti, za sožitje med Slovenci in Italijani ter sodelovanje med Italijo in Slovenijo, za reševanje splošnih vprašanj na območju, kjer živi slovenska manjšina. Jutrišnje slovesnosti na devinskem gradu se bo udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki bo stranki podelil priznanje in zahvalo Urada za vztrajno uveljavljanje slovenskega glasu v političnem prostoru ter za utrjevanje vezi z matično domovino.

Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah dan slovenskega športa povezali s svetim letom. Škof Jamnik: Športniki nas vabite, da potsjamo navdušenci.Na meji med Italijo in Slovenijo drevi molitveno bedenje za mir.Politolog Haček o Gibanju Svoboda po kongresu: Precej skrajno leva stranka, zgrajena okoli ene osebnosti. Poslanci večinoma proti predlogu NSi glede normirancev, so pa naklonjeni podpori kulturnikov.Brane Grad na 24. shodu za zaščito čiste pitne vode: Gre za državni okoljski kriminal.S slovesnostjo ob 80-letnici Združenih narodov se je v New Yorku začel teden splošne razprave Generalne skupščine.Slovenska odbojkarska reprezentanca po porazu proti ZDA z 1:3 v nizih končala svetovno prvenstvo.Vreme: Danes bo spremenljivo s krajevnimi padavinami. Jutri bo deževno, ob morju bo tudi grmelo.Posvet o spolnih zlorabah otrok na spletu- udeležba množična, kaj pravijo podatki policije o posameznih primerih?Na protestnem shodu starši otrok z redkimi boleznimi in posebnimi potrebami zahtevali takojšnjo spremembo sistema uveljavljanja pravic za male borce.Danska premierka incident z droni označila za napad na infrastrukturo.Šport: Janja Garnbret na Svetovnem prvstenu uspešna tudi v kvalifikacijah balvanov.

Papež o Gazi: Ni prihodnosti, ki bi temeljila na nasilju, prisilnem izgnanstvu ali maščevanju.Matevž Mehle: Stična ni samo praznovanje mladine, ampak cerkve na Slovenskem.Škof Saje na Brezjah pripadnike slovenske vojske povabil k ustvarjalnosti, kreativnosti in nesebičnosti ter čestital vojaškemu vikariatu za 25 let delovanja.Upravna enota izdala sporno dovoljenje za kanal C0 – jutri v Ljubljani že 24 shod za zaščito čiste pitne vodeEstonija za izredno zasedanje VS ZN zaradi ruske kršitve zračnega prostora.Slovensko društvo Hospic: Če si človek še vedno želi umreti, pomeni, da še nismo vsega storili zanj.Čez teden dni drugi letošnji Pohod za življenje v Sloveniji – tokrat v Štajerski prestolnici.Na Trgu Evrope, na meji med Italijo in Slovenijo, v torek molitveno bdenje za mir.Šport: Tadej Pogačar na Svetovnem prvenstvu v Ugandi danes v kronometru po vrhunsko uvrstitev.Vreme: Jutri se bo po sončnem dopoldnevu od zahoda oblačilo, tam bodo že možne manjše padavine.

Slovenski košarkarji so se uvrstili v četrtfinale evropskega prvenstva. V osmini finala so Italijo premagali s 84:77. Četrtfinalna tekma jih čaka v sredo, njihova nasprotnica bo reprezentanca Nemčije.

Cerkev dobila dva nova svetnika, predvsem vzornika mladih.Na kanonizaciji Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa med številnimi romarji na Trgu sv. Petra tudi Slovenci.V Cerkvi na Slovenskem danes veliko slovesnosti, nekatere že v luči jutrišnjega praznika Marijinega rojstva.V največjem ruskem napadu na Ukrajino več mrtvih, v Kijevu poškodovan sedež vladeZakaj v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije in Civilni iniciativi staršev otrok v zasebnih vrtcih v petek pripravljajo protest?Predstavniki redov in skupnosti s frančiškovsko karizmo peš romajo iz Goričkega v Piran.Slovenija ob 17.30 z Italijo za četrtfinale evropskega prvenstva v košarki.

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.

Izraelska vojska je že začela spopade v okolici mesta Gaza, ki ga namerava zasesti v prihodnjih tednih. Oblasti v Izraelu ob tem ostajajo gluhe za ogorčenje domače in mednarodne javnosti ter svarila, kaj bi takšne operacije lahko povzročile že tako travmatiziranim civilistom. Ti sicer množično bežijo z območij spopadov, a jim, kot že tolikokrat, zmanjkuje varnih prostorov. Zelenski po novih obsežnih napadih obtožil Rusijo, da ni pripravljena na mir Šolski minister Logaj: vrtci in šole pred novim šolskim letom pripravljeni na spremembe Slovenija zaradi zastojev pozvala Italijo, naj prilagodi nadzor na prehodu Fernetiči

Za obdobje med obema vojnama, ko je bila Primorska pod Italijo in je trpela pod hudim fašističnim raznarodovalnim pritiskom, je značilen tudi tako imenovani »Fenomen Toneta Kralja«, slikarja, ki je v mnogih sakralnih objektih angažirano poslikal slovensko etnično mejo v času, v katerem je živel. Bil je že predvojni antifašist in domoljub in politično angažiran slikar, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Čeprav iz Zagorice na Dobrempolju je svoj slikarski opus posvetil Primorski, kjer ga štejejo za svojega, primorskega domoljuba (ponovitev).

Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo ter se obdržali kot narod (ponovitev).

Obrambno ministrstvo je danes predstavilo strategijo razvoja obrambne industrije. Kot je pojasnil minister Borut Sajovic, je njen cilj, da čim več sredstev za obrambo in varnost ostane doma. Glede dilem, povezanih z nadzorom napovedanega obrambnega holdinga, je minister zagotovil, da bodo nabave na področju obrambe še naprej potekale prek ministrstva. Drugi poudarki oddaje: - Prebivalce Gaze zaradi omejene dostave hrane pesti vse hujša lakota. - Južna Koreja umika propagandne zvočnike z meje s severno sosedo. - Skupina slovenskih invalidov osvojila dva visoka vrhova Alp med Švico in Italijo.

Železniška postaja v Štanjelu je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel, zgrajena je bila leta, 1906, skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, sta sredi kraške pokrajine raziskovali Nika Vrabec in Mojca Delač.

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se najprej podali na priljubljeno Pot med krošnjami, ki tudi poleti ponuja številne dejavnosti za obiskovalce vseh generacij. V nadaljevanju smo obiskali Véliká séla pri Adlešičih, kjer so blagoslovili prenovljeno kapelico, ki jo je po ljudskem izročilu postavil prvi naseljenec kraja v 15. stoletju. Oddajo smo sklenili s počitniškim utripom – na meji med Italijo in Slovenijo dobiva nov zagon kolesarski turizem, Planšarija Dolga njiva pa že več kot dve desetletji obiskovalcem ponuja domačo planšarsko hrano, prenočevanje na seniku in vsakoletno julijsko sveto mašo za dobro pašo in zdravje pastirjev.

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se najprej podali na priljubljeno Pot med krošnjami, ki tudi poleti ponuja številne dejavnosti za obiskovalce vseh generacij. V nadaljevanju smo obiskali Véliká séla pri Adlešičih, kjer so blagoslovili prenovljeno kapelico, ki jo je po ljudskem izročilu postavil prvi naseljenec kraja v 15. stoletju. Oddajo smo sklenili s počitniškim utripom – na meji med Italijo in Slovenijo dobiva nov zagon kolesarski turizem, Planšarija Dolga njiva pa že več kot dve desetletji obiskovalcem ponuja domačo planšarsko hrano, prenočevanje na seniku in vsakoletno julijsko sveto mašo za dobro pašo in zdravje pastirjev.

Jutri se v Ljubljani začne tretji turnir odbojkarske Lige narodov. Slovenci bodo v preostanku tedna odigrali štiri tekme, v sredo s Turčijo, v četrtek z Nizozemsko, v soboto z Italijo in za konec v nedeljo s Srbijo. Slovenski odbojkarji se še bojujejo za preboj med najboljših osem ekip, ki se bodo pomerile na zaključnem turnirju. V Singapurju pa se je že začelo svetovno prvenstvo v vodnih športih. Edina slovenska predstavnica v daljinskem plavanju bo Špela Perše, ki bo že prvi dan nastopila v olimpijski disciplini na deset kilometrov.

Daniel Novaković je primorski fotoreporter, ki se je pri dvajsetih letih znašel sredi desetdnevne vojne - v pravem trenutku, ko so na mejnih prehodih z Italijo zamenjevali table in so se pripadniki JNA ter strukture pravkar nastale nove države gledali skozi puškine cevi. Takrat je delal za Primorske novice, danes je zaposlen pri Slovenski tiskovni agenciji in dogajanje doma in v tujini opazuje, beleži in posreduje skozi objektiv. Novaković je mesto dobil tudi v fotoknjigi 1.voda Posebnih enot milice UNZ Koper. Ko so se nedavno na Škofijah spomnili osamosvojitvenih dogodkov, ga je pred mikrofon povabila Tjaša Škamperle.

Oddajo morje in mi danes posvečamo morski plati Krajinskega parka Debeli rtič, ki sega od Valdoltre do zaliva Sv. Jerneja, tik ob meji z Italijo. Posebnosti smo spoznali z dvema naravovarstvenima nadzornikoma v parku, ki po novem sodi k javnemu zavodu za naravo in družbo Ankaran. Tjaša Škamperle

Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar.

Za prva slovenska nastopa na svetovnem prvenstvu v judu sta poskrbela Nace Herkovič, ki je na Madžarskem edini slovenski predstavnik, nastopil je v kategoriji do 81 kilogramov, in Kaja Kajzer v kategoriji do 63 kilogramov. V tej so na tatamijih manjkale vse tri najboljše z lanskih olimpijskih iger v Parizu, tudi zlata Andreja Leški. Slovenske košarkarice pa so včeraj popoldne odpotovale v Bologno, kjer bodo igrale v skupinskem delu evropskega prvenstva. Rakete so pristale v zahtevni skupini z Italijo, Srbijo in Litvo, ki bo že jutri prva nasprotnica Slovenije.

Slovenska reprezentanca v vaterpolu je uspešno končala domače kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Tretji zaporedni nastop na turnirju stare celine si je v Kranju zagotovila z zmagami nad Češko, Poljsko in Veliko Britanijo. Slovenske košarkarice pa so s prijateljsko tekmo proti Črni gori sklenile priprave na evropsko prvenstvo, ki se bo začelo prihodnji teden. Na tekmi v ljubljanski dvorani Tivoli se je ekipi priključila tudi naturalizirana Američanka Jessica Shepard.

Od zmede na albanskih cestah do povratka v kolesarsko Italijo. Giro d'Italia se je pričel v norem tempu. Tempu, ki ga kroji Mads Pedersen in ekipa Lidl Trek. Kaj lahko pričakujemo v naslednjih etapah ter kaj se je zgodilo v "uvodnih" petih? Kaj se je dogajalo na dan počitka? Prisluhni!Disko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar.

V svetu se vrstijo odzivi na odločitev Izraela, da prepove delovanje Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na svojem ozemlju. V agenciji so ogorčeni. Po besedah njenega predstavnika Adnana Abu Hasne bo ta odločitev imela nevarne posledice za delovanje agencije na Zahodnem bregu, v Gazi in Jeruzalemu, vključno s prepovedjo komunikacije z agencijo, odvzemom imunitete in preprečitvijo vstopa mednarodnega osebja ali izdaje vizumov. Drugi poudarki oddaje: - Vlada pripravlja ukrepe za blažitev posledic krize v nemški avtomobilski industriji. - Zunanja ministra Tanja Fajon in Antonio Tajani za krepitev sodelovanja med Slovenijo in Italijo. - V ospredju svetovnega dneva možganske kapi spodbujanje gibanja.

Danes praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. S praznikom se spominjamo 15-ega septembra 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. Na popoldanski slovesnosti bo imel nagovor predsednik vlade Robert Golob, udeležila se jo bo tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Druge teme: - Na ulicah Tel Aviva sinoči več kot miljon protestnikov. Zahtevali dogovor o izpustitvi talcev v Gazi. - Več držav srednje Evrope v primežu poplav: uničenih na tisoče domov, terjale tudi smrtne žrtve. - Hitri vlak iz Gorice v šestih urah do Rima, v osmih do Neaplja. Italija želi hitri vlak pripeljati tudi do Ljubljane.

Pred evropskimi volitvami, ki bodo 9. junija, bomo v prihodnjih dveh mesecih oddajo Evropa osebno namenili osvetlitvi težav in pričakovanjem mladih prebivalcev evropskih držav. Obiskali smo Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško in Italijo in tam mlade spraševali predvsem to, kako živijo, kakšne so njihove možnosti izobraževanja in posledično zaposlitve, kako je s stanovanjsko problematiko, kako doživljajo okoljsko krizo, kakšen je njihov pogled na življenje v državi rojstva in kaj bi radi sporočili politikom. Serijo oddaj začenja Maja Stepančič, ki se je februarja mudila v italijanski Brescii in na tamkajšnji železniški postaji nagovorila 30-letnega Antonia.

Odločanje o noveli zakona o tujcih gre v drugi krog; po vetu državnega sveta bo tokrat potreben en glas več, a po napovedih največje koalicijske stranke to ne bo težava. Čeprav je pogoj o znanju slovenskega jezika za družinske člane tujcev dvignil kar nekaj prahu, državna sekretarka Tina Heferle zagotavlja, da gre za korak naprej, in v pol leta obljublja migracijsko strategijo. Ostali poudarki oddaje: - Sodniki stopnjujejo pritisk na vlado, ker še ni odpravila plačnih nesorazmerij in uresničila obljube o 600 evrih dodatka k njihovim plačam - Prihodov prebežnikov v Italijo vse več, prav tako tragičnih brodolomov v Sredozemlju - Hitrost še vedno med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč; policija v teh dneh poostreno nadzoruje voznike