Podcasts about krasu

Izdelovanje bičev, ali po domače škarabacarstvo, je ena tistih obrti, ki jim grozi, da bodo utonile v pozabo. Biče so s struženjem iz enega kosa lesa izdelovali suhorobarji na ribniškem, velikolaškem in cerkniškem območju. Največji mojstri pletenih bičev so bili v Opatjem selu in v Brestovici na Krasu. Začetki bičarstva v Opatjem selu segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je ta obrt prišla iz Furlanije. Največji razcvet je doseglo v letih pred prvo svetovno vojno, ko je bilo v vasi kar osem delavnic, ki so zaposlovale približno 50 delavcev. Opajci so v enem letu izdelali tudi do 100.000 bičev, ki so jih prodajali po vsej takratni Avstro-Ogrski. Po drugi svetovni vojni pa je začela ta obrt nezadržno propadati, saj so vprežno živino zamenjali stroji. To zanimivo obrt izdelovanja bičev bomo spoznali v današnji oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

V petek se zaključuje javna obravnava predloga novele Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago, s katero bi stanovanjske skupine postale dom uporabnikov in ne več podaljšek institucij. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je za to odločilo po tem, ko smo tik pred božično-novoletnimi prazniki in še po novem letu spremljali sago uporabnikov Doma na Krasu, ki jim je gradbeni inšpektor odredil izselitev iz stanovanjskih skupin. Kaj prinaša novela in kaj o njej pravi največja nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, ki kljub 30-letnim izkušnjam s stanovanjskimi enotami, ni sodelovala pri pripravi sprememb zakona?

Piše Kristina Jurkovič, bereta Igor Velše in Sanja Rejc.. Pri knjižnih recenzijah se običajno posvečamo le besedilu, toda če knjigo za odrasle krasijo ilustracije, kar je precej neobičajno, je treba narediti izjemo; še toliko bolj, ko gre za skladen tandem slike in besede, kot je to v avtobiografski pripovedi Moj kraški pristan avtorice Elizabeth Griffin, kjer čarobne črno-bele jedkanice Alfreda Furlanija čudovito prevajajo avtoričina občutja v podobo. To ponazarja že naslovnica, natančno izrisan igličast gozd, skozi katerega se pretika svetloba in v katerega vodi široka pot, ki ni le prispodoba avtoričinih pohajanj po kraški gmajni, marveč tudi raziskovanja svoje življenjske poti. Ta jo je, kot beremo, pred tridesetimi leti prek mnogih stranpoti pripeljala iz Amerike v zgodovinsko in družbeno občutljivo okolje tržaškega zaledja, kjer si je z možem Italijanom ustvarila družino in kjer še danes poučuje angleščino. Kot se za pristno popotnico spodobi, je Griffinova vedoželjno in občutljivo odprta proti drugemu in drugačnosti. V ospredju knjige stoji njeno odkrivanje še vedno krhkega sobivanja Italijanov in zamejskih Slovencev, še vedno razmejene bližine, kar avtorica zelo dobro ponazori na primeru tamkajšnje nižje srednje šole, kamor hodijo tako italijanski kot slovenski dijaki, a je pouk organiziran tako, da se nikoli ne srečajo. Svoja opažanja in občutenja tujosti, tudi izločenosti, vedno skuša razumeti, prav slednje doživi ob spodletelem poskusu, da bi sinova izšolala v slovenskih šolah. Neprijetni izkušnji navkljub ne neha spoštovati in občudovati slovenske skupnosti, njeno močno voljo po samoohranitvi celo povezuje z lastnim bivanjem: ''Kdove,'' si rečem med vožnjo z dela, ''ali moji slušatelji slutijo, da me spominjajo na Kras, ko pa so tako neustrašni, vztrajni in odločni?'' Sama pri sebi se nasmehnem: ''Kjer sem sprva videla zadržanost, zdaj uziram veliko ljubeznivost in lepoto. Nič drugače ni z mojim bivanjem na Krasu.'' Avtorica Elizabeth Griffin se pred nobeno perspektivo ne zapira, nasprotno, odpira ji nove horizonte in zdi se, da jo ravno zavedanje in sprejemanje raznolikosti vedno bolj ukoreninjata v poprej tujem okolju. Njena zgodba pa je tudi lep preplet makro- in mikrosvetov. Prek svojega vrta se poveže s kraško zemljo, na sprehodih s psom Benom odkriva kraški svet in naleti na marsikatero človeško zgodbo, prek ljubečih portretov posameznih prebivalcev prikaže dinamično mikroklimo svojega kraja. Tako v poglavju Trgovec, trgovina, leta eden od temeljev kraja po lastnikovi smrti postane le še ena v vrsti brezdušnih prodajaln, kamor zahaja vedno manj kupcev. Pripoved tkejo zunanje izkušnje in notranji uvidi oziroma refleksije, ki se najtesneje povežejo ob smrti avtoričinega očeta. Na daljših sprehodih intenzivno začuti očetovo prisotnost in tudi sam Kras, ki kot nekakšen čuteč sopotnik vpija njeno razpoloženje. Zave se, da sta oba, vsak na svoj način, njeni zavetni luki pred življenjem in njegovimi pretresi. V jasnosti tega spoznanja zasije tudi kraška pokrajina na zadnji ilustraciji. Moj kraški pristan je lepa, blaga pripoved o sidranju v tuji deželi, ki postane fizični dom, po dušni plati pa umirjeno bivanje v čisti prisotnosti. Doživljanje sveta skozi prizmo Elizabeth Griffin je pravi bralski balzam in želeli bi si, da bi nas v prihodnje popeljala še na kakšno plovbo.

Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih objektov, objektov kulturne dediščine ter kmetijskih in gozdnih površin. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi. Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva klimatskih sprememb, ki se kažejo v povečani intenzivnosti padavinskih dogodkov. Tokratni gost, dipl.ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so skozi stoletja ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov. Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let na Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa deluje v podjetju Geologija d.o.o. Idrija. Predmeti njegovega dela so bili raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocene vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri gradnji cest in stavb ter sanaciji plazov. FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023 VIR: Jože Janež, Idrija

Za slovensko teniško reprezentanco se bodo danes začeli nastopi na pokalu Billie Jean King. Slovenke se bodo v 1. krogu evroafriške skupine v Vilni pomerile z gostiteljicami Litovkami. Konec tedna pa se je na Krasu končalo državno prvenstvo v balinanju. Petič so državni prvaki postali balinarji iz Sežane.

»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni? Na Tržaškem Krasu se pri pouku v naravi pridružimo učencem osnovne šole Trebče. Ustavimo se v Celovcu, kjer je potekalo prvo letošnje srečanje mreže MAJ, mreže, ki že 8 let tke vezi med mladimi zamejskimi rojaki. V Monoštru pa prelistamo najnovejšo knjigo v zbirki Med Rabo in Muro. Zbirka zgodb z naslovom »Težko je bilo, a smo zdržali - Žmetno je bilau, depa smo zdržali« Jelke Pšajd, je, tako kot vsa dela v zbirki, v slovenskem knjižnem jeziku in porabskem narečju.   Foto: ŠA ŠA ŠA - koncert skupine Blek Panters v Gorici

Ime tedna je Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer si že vrsto let z različnimi akcijami aktivno prizadevajo za varstvo velike uharice na Krasu. Na 27. popisu gnezditve velike uharice, ki velja za največjo sovo in ogroženo žival, so našteli 15 območij gnezditve, kar je največ od leta 1999. Kandidata sta bila še: Matjaž Šimic, fotograf in eden od nagrajencev letošnjega svetovnega fotografskega natečaja Sony World Photography Awards. V zajetem trenutku, ki ga je poudaril s širšo pripovedjo skupine šamanov v La Pazu, kjer imajo pomembno vlogo v tradicionalni kulturi Bolivijcev je s fotografijo Vprašajte šamana prepričal v kategoriji Potovanje. Jaka Vodeb, fizik z Instituta Jožef Stefan, ki je v sodelovanju z raziskovalci iz Velike Britanije in Nemčije s kvantno simulacijo pridobil dragocen vpogled v razpad lažnega vakuuma. V raziskavi, ki so jo objavili v reviji Nature Physics so podali nov vpogled v mehanizem prehoda in bolj stabilno stanje pravega vakuuma ter tako utrli pot novemu znanju na različnih področjih.   Foto: Tomi Lombar

84 popisovalcev je na Krasu zabeležilo 15 zasedenih teritorijev velike uharice, kar je največ v zadnjih 26 letih. To pomeni, da prizadevanja za varstvo velike uharice delujejo. Več v pogovoru z varstvenim ornitologom Tomažem Miheličem z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. FOTO: Miran Krapež

Kot izhaja iz vladnega dokumenta, ki smo ga pridobili neuradno, bo pravico do starostne pokojnine pridobil zavarovanec pri 62-ih letih in ob 40-ih letih pokojninske dobe, zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, bi bil do starostne upokojitve upravičen pri 67-ih letih. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti ostri odzivi na Trumpove sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču - Sviz od občin zahteva spoštovanje normativov v vrtcih; občine zavračajo postavljanje pravil iz Ljubljane - Ministrstvo odpravilo odločbo inšpektorata glede stavbe v Solkanu, v kateri bivajo uporabniki Doma na Krasu.

Odločbi gradbenega inšpektorja o deložaciji uporabnikov dveh stanovanjskih enot Doma na Krasu zaradi neskladne uporabe stavbe odpira vprašanje o zakonski neurejenosti področja. A odločbi, ki predstavljata grožnjo 12 uporabnikom z različnimi ovirami, ne povzročata stiske le njim, ampak visita nad vsemi 1500 ljudmi, ki živijo v takih enotah. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je napovedal, da bodo do marca spremenili zakon o socialnem varstvu in tako rešili akuten problem, dolgoročno pa napoveduje zakon o deinstitucionalizaciji. Bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pristojno za to zakonodajo, sledilo napovedim Maljevca? Gostje: Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost; Dan Juvan, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; dr. Andreja Rafaelič, Inštitut za socialno varstvo; Emir Okanović, predsednik Zveze Sonček; Goran Blaško, direktor Doma na Krasu.

Veliko nižje cene nepremičnin v sosednji Gorici so v zadnjih letih na čezmejnem območju povzročile zanimiv obrat. Če so v preteklosti Tržačani na veliko kupovali hiše na Krasu, se je ta trend zdaj obrnil. Na širšem Goriškem ima vsaka družina vsaj enega člana, znanca ali prijatelja, ki je ali namerava kupiti stanovanje v »stari« Gorici. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Novogoričana, ki sta se odločila za ta korak in  nepremičninsko agentko, ki ji je povedala, da kar 40 odstotkov stanovanj v Gorici kupijo Slovenci. Zanimalo jo je tudi, kako na preseljevanje gledajo zamejci in kako bo ta trend v prihodnjem zaznamoval čezmejni goriški prostor. Dogajanje je pokomentiral tudi Karlo Devetak.

Izraelski varnostni kabinet prav zdaj razpravlja o potrditvi mirovnega dogovora s Hamasom, ki ga mora jutri potrditi še izraelska vlada. Izraelske sile kljub temu ne ustavljajo napadov na Gazo, kjer je bilo od sklenitve sporazuma o premirju v sredo zvečer ubitih več kot sto ljudi. Kot navaja tamkajšnja civilna zaščita je med njimi več kot polovica žensk in otrok. Drugi poudarki oddaje: - Notranji minister se bo pred poslanci zagovarjal v torek. - Sindikati: predlog zakona o visokem šolstvu ni usklajen. - Svetniki Doma na Krasu odvzeli pooblastila direktorju.

Na Krasu je človek stalno naseljen že okoli šest tisoč let in je skozi ves ta čas pomembno oblikoval krajino. Zdaj se kraška krajina spreminja zaradi opuščanja kmetijskih površin, še zlasti biotsko zelo pestrih travnikov. Specifično kraško okolje z malo površinske vode se posledično zarašča, ena od posledic pa je tudi večja požarna ogroženost. Kako torej na eni strani ohraniti gozd in tudi zelo bogato kulturno krajino na Krasu, ki bi jo človek še naprej oblikoval v sozvočju z naravnim okoljem? Na to vprašanje skuša odgovoriti gost današnje oddaje krajinski arhitekt Robert Gostinčar, ki je s sodelavci oblikoval študijo o krajinski zasnovi Krasa. V njej se loteva vprašanj poseljenosti, infrastrukture in turizma na Krasu.

Evelina Umek se je rodila pri Svetem Ivanu v Trstu tik pred drugo svetovno vojno. Po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je delala kot urednica pri različnih revijah in založbah ter na Televiziji Slovenija – tam je bila urednica Otroškega in mladinskega programa, soustvarjala je kultnega Radovednega Tačka. Upokojila se je leta 1995. Napisala je romane Mandrija, Frizerka, Hiša na Krasu, Zlata poroka ali tržaški blues, Sidrišče spomina ter zbirko kratkih zgodb Odtisi v času. Napisala je več knjig za otroke in mlade. V zadnji knjigi P'nče je tematizirala svojo osebno izkušnjo vojne. Z Evelino Umek se je tik pred tem, ko ji je novembra Ženski odbor Slovenskega centra PEN podelil nagrado mira, pogovarjala Staša Grahek. Oddajo je tonsko uredil Gašper Loborec. Foto: BoBo

Prvi del današnjega zasedanja voditeljev članic Evropske unije, ki se ga udeležuje tudi premier Robert Golob, je bil popolnoma v znamenju Ukrajine. Srečanja se je namreč udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, z voditelji je razpravljal o tem, kako pomagati Ukrajini, da bo čim močnejša, ko se bodo enkrat v prihodnosti začela mirovna pogajanja z Rusijo. Drugi poudarki: - Ruski predsednik Putin: Padec Asada v Siriji ni poraz za Rusijo, ki je tam dosegla svoje. - Za nadomestne zgradbe po lanskih poplavah naj bi bilo na voljo dovolj parcel. Po 16-ih mesecih nekatere domove že gradijo. - Minister Novak: Stanovalcem zavoda Dom na Krasu se ni treba bati izselitve.

Inšpektorat zahteva izselitev stanovanjske skupnosti v Solkanu, direktor pa pravi, da prebivalcev nimajo kam preseliti. Drugi poudarki: - Dom starejših občanov v Metliki zaznamuje 70-letnico - Krajane Vipavskega Križa moti Darsova sončna elektrarna na pokritem vkopu hitre ceste, ker ovira pogled in je tudi nevarna - nedavna burja je odtrgala nekaj panelov. - V Mariboru obljubljajo celovito prenovo avtobusnih prog, a se uresničitev obljube spet zamika. - Loški muzej v znamenju 19-ega stoletja.

Drugi poudarki iz oddaje: - Po predlanskem požaru na Krasu lastnike zemljišč razburjajo nove bonitetne ocene - Obiskali smo znanstveno središče Rudolfovo iz Novega mesta, ki je most med znanostjo in njeno uporabnostjo v praks -V Termah Snovik pa so pred največjo naložbo v zgodovini te družbe

Še drugi poudarki iz okolja: - Prizidek k osnovni šoli Stična, vreden 3,6 milijona evrov, zgradili z denarjem zasebnega donatorja. - S festivalom športa bi radi v Mariboru nagovorili mladino k več gibanja. - Mreža prvih posredovalcev na Obali in Krasu se širi. - Ansambel Štirje kovači v Slovenj Gradcu praznovali 70. obletnico.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.Všechny díly podcastu Výlety můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Kako je videti življenje pilota, ki je uspel na eni najprestižnejših vojaških akademij na svetu? Matija Zupančič je svojo pot začel kot strojnik, a ga je ljubezen do letenja popeljala na ameriško vojaško akademijo v Colorado Springsu. Danes ni le pilot helikopterja Slovenske vojske, ampak tudi reševalec. Pomagal je pri helikopterskem gašenju požara na Krasu leta 2022, koordiniral zračne operacije med lanskimi katastrofalnimi poplavami, rešuje pa tudi ponesrečence v gorah, tudi v izredno težkih razmerah, ko mora helikopterska posadka pokazati vse izkušnje in pogum. Kako se spopada z letenjem v ekstremnih razmerah, kako so ga izkušnje na akademiji oblikovale poklicno in zasebno ter kako se med helikopterskimi operacijami sooča z moralnimi vprašanji? Vse to izveste v pogovoru z nadporočnikom Matijo Zupančičem.

Drugi poudarki: - Iz velikega požara na Krasu pred dvema letoma smo se naučili marsikaj, tudi to, da potrebujemo več hidrantov. Kraški vodovod jih že namešča. - Število prijav osnovnih šol za šolo v naravi močno presega zmogljivosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Kakšna so merila za izbor? - Reka Krka je primerna za kopanje tudi v Kostanjevici in pri Brežicah. Nad čim še so navdušeni kopalci? - Jutri se v Veliki Polani začenja poletni festival. Obljubljajo pester program.

Neurja na Koroškem povzročila nove poplave, prožili so se tudi plazovi. Največ padavin padlo na območju Uršlje gore.Slovenska karitas po lanskih ujmah razdelila skoraj 13 milijonov evrov pomoči.V boju s požari na Krasu izredno pomembna vzpostavitev urejenega omrežja kritične infrastrukture.Merše opaža, da levim vladam podpora tradicionalno narašča v času dopustov, ko ta ne dela nič.Lani več prekoračitev hitrosti na avtocestah in hitrih cestah kot leto prej, drugih prekrškov manj.ŠPORT: Slovenski rokemataši v olimpijskem dvobju premagali Hrvate z 31 proti 29.VREME: Popoldne in jutri bo povečini sončno.

V Ameriki in po svetu se vrstijo odzivi na sinočnjo odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da odstopa od kandidature za nov štiriletni mandat v Beli hiši. Večina svetovnih voditeljev je izrazila spoštovanje do njegovega dejanja, njegov republikanski izzivalec Donald Trump je v svojem slogu zapisal, da bo morebitno novo kandidatko Kamalo Harris premagal še lažje kot Bidna. Zdaj so oči uprte v trenutno podpredsednico Harrisovo, ki jo na Demokratski konvenciji v Čikagu čez mesec dni čaka velika preizkušnja. Druge teme: - Država bo tudi tokrat zagotovila sredstva za obnovo gozdov po požaru na Krasu. - Kako daleč je Slovenija pri opuščanju kletk za vzrejo živali? - Na Hrvaškem moški s pištolo ubil 6 ljudi v domu za starejše; strelec naj bi bil vojaški veteran.

Vročinski val se je ponoči končal z izdatnimi padavinami - udari strel, vetrolom in druge posledice neurij so povzročili kar nekaj gmotne škode, predvsem na Koroškem, na Gorenjskem - kjer so reševali tuje skavte, ter na Savinjskem. Je pa obilen nočni dež v minulih urah pomagal dokončno pogasiti požar na Krasu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izrael vztraja pri zasedbi palestinskih ozemelj. - Na Cipru zaznamujejo spomin na razdelitev otoka. - Tadej Pogačar bo jutri zasedel prestol Toura.

Močno neurje prizadelo več krajev po državi, aktiviranih je bilo skoraj 90 gasilskih enot, v vasi Kokra skala zasula štiri hiše. Dve sta tako poškodovani, da ju je treba podreti.Požar na Krasu pogašen, kakšno vlogo sta pri tem odigrali letali za gašenje.Merše: Vlada pri pogajanjih z zdravniki naredila narobe vse, kar se je narobe dalo narediti.Pred nami je Krištofova nedelja. Misijonarji prosijo, da jih podpremo. Ta priložnost bo že jutri.Poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu Nejc Krevs o odločitvi izraelskega parlamenta, ki zavrača priznanje Palestine.Biden zagotovil vztrajanje v predsedniški tekmi.Šport: Pogačar na 19. etapi Toura ulovil ubežnike, slavil in v seštevku povedel za pet minut.Manj kot teden dni do olimpijskih iger: Slovenska ekipa polna favoritov za odličja.Vreme: Padavine bodo popoldne postopno slabele in ponehale. Jutri bo sončno in spet topleje.

Obsežen požar, ki je včeraj dopoldne izbruhnil na Krasu, še ni pogašen, a se ne širi več. Več kot 400 gasilcem je prek noči uspelo obkoliti celotno požarišče. Čez dan bodo poskušali požar povsem pogasiti. Tudi danes bosta pomagala air-tractorja in helikopterja, na razpolago je tudi pilatus Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Trump na konvenciji sprejel predsedniško nominacijo. Biden naj bi konec tedna odstopil od kandidature. - Guverner centralne banke Vasle pričakuje nadaljnje zniževanje obrestnih mer. - Bolgari ustavili napredovanje nogometašev Maribora v Evropsko ligo, tako kot Bravo nadaljujejo boj v konferenčni ligi.

Več kot 400 gasilcev nadzoruje požarišče na Krasu, kjer se še pojavljajo posamezna žarišča. Čeprav so razmere mirne, gasilce skrbi burja, ki bi lahko hitro okrepila in razplamtela žarišča. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je pohvalil delo gasilcev. Njihovo delo sicer še ni končano, na terenu bodo v najboljšem primeru še najmanj do jutri zvečer. Drugi poudarki oddaje: - Motnje za številne informacijske sisteme po svetu; prizadeta številna podjetja - Strokovnjaki in gospodarstveniki pričakujejo spremembo gospodarske politike Evropske unije - Zaradi del na železnicah v prihodnjih tednih več zamud; ponekod namesto vlakov avtobusni prevozi

Tri dni po drugi obletnici katastrofalnega požara, največjega do zdaj, ki je uničil več kot 2000 hektarjev površine, na Krasu znova divja ogenj. Zajel je okoli 120 hektarjev gozdnatih površin. Na terenu je več kot 200 gasilcev, v pripravljenosti so vojaki. Hiše niso ogrožene, je povedal vodja intervencije Simon Vendramin, ki upa, da bodo požar omejili do večera, najpozneje do jutri zjutraj. Ne glede na to pa bo intervencija pa bo trajala še nekaj dni. Gašenje otežuje tudi močnejši veter, ki pa naj bi se še okrepil. Druge teme: - Ursuli von der Leyen drugi mandat na čelu Evropske komisije, velik poudarek na obrambi. - Volodimir Zelenski in Robert Golob v Oxfordu pred podpisom varnostnega sporazuma. - Zaradi visokih temperatur nevzdržne razmere v kuhinji mariborskega UKC-ja.

Jedním z magických míst Moravského krasu na jižní Moravě jsou Rudické kolíbky. Skalní město tvořené devonským vápencem je nádhernou přírodní lokalitou. Nachází se přibližně půl kilometru jihovýchodně od centra obce Rudice. Snadno dostupné místo si oblíbili nejen výletníci, ale také filmaři a horolezci. Zároveň jde o uznávané archeologické naleziště.

Jedním z magických míst Moravského krasu na jižní Moravě jsou Rudické kolíbky. Skalní město tvořené devonským vápencem je nádhernou přírodní lokalitou. Nachází se přibližně půl kilometru jihovýchodně od centra obce Rudice. Snadno dostupné místo si oblíbili nejen výletníci, ale také filmaři a horolezci. Zároveň jde o uznávané archeologické naleziště.

Český kras je chráněná krajinná oblast ve Středočeském kraji, okolo řeky Berounky a jejích přítoků. Je známý svými vápencovými kopci, které jsou domovem mnoha druhů rostlin a živočichů.

Český kras je chráněná krajinná oblast ve Středočeském kraji, okolo řeky Berounky a jejích přítoků. Je známý svými vápencovými kopci, které jsou domovem mnoha druhů rostlin a živočichů.

Predstavljamo simbolno verjetno najbolj mogočen drevesni primerek, ki ima v življenju Slovencev prav poseben pomen. V številnih umetniških delih, literarnih in verskih besedilih je murva v središču prostora in zaznamuje mesto posebnega dogodka. Na naših tleh ima murva družinsko simboliko, saj so ponekod na Primorskem ob poroki ali rojstvu otroka ob hišo zasadili ravno murvino sadiko. Po stari tradiciji murve še danes zelo cenijo, natančno obrezujejo v nenavadne oblike in negujejo. Pod murvo so se spletale družinske zgodbe, ljubezni, kupčije, babje čenče in otroške norčije. V Evropo so jo prinesli med drugo križarsko vojno v 12. stoletju preko Sicilije z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk. Potujemo v Kobdilj na Krasu. Tam že 600 let raste Fabianijeva murva, najstarejše in najdebelejše sadno drevo pri nas.Sogovornici: Blanka Malgaj, solastnica posestva Fabiani; dr. Rebeka Lucijana Berčič, Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo. Zapiski: Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj; Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka. Prvoosebno zgodbo Fabianijeve murve bere Ajda Sokler.  Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.

Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?

Ob 390. obletnici turističnega obiska jame Vilenica in 60. obletnici delovanja Jamarskega društva Sežana, ki skrbi za to najstarejšo turistično jamo v Sloveniji, se je letos zvrstilo kar nekaj zanimivih in odmevnih prireditev ter akcij pri omenjeni jami in v njej. Vilenica je jama na Krasu. Njen razmeroma strmi vhod se odpira ob vznožju Starega Tabora, na robu zakraselega, uravnanega, tipičnega kraškega sveta na krednih apnencih med Lokvijo in Lipico. Domačini jamo poznajo že od nekdaj; vanjo so se zatekali pred turškimi roparskimi pohodi. Leta 1622 je lastnica zemljišča in jame postala plemenita rodbina Petač. Po navedbah v literaturi je začel nekaj let pozneje grof Petač dohodke od vstopnine v jamo deliti z lokavsko cerkvijo, leta 1660 pa je jamo obiskal avstrijski cesar Leopold I. Število obiskovalcev jame se je nato povečevalo in od leta 1821 do leta 1889 je bilo v vpisni knjigi že več kot 2000 obiskovalcev. To je za tiste čase presenetljivo veliko. Vilenica je bila odprta vse do leta 1920, ko je italijanska oblast jamo zaprla, prepovedali so tudi vsakršno zbiranje domačinov in plese v njej. Tu se zgodba o Vilenici nikakor ne konča; odkrivali jo bomo v oddaji Sledi čas, njen avtor je Milan Trobič.

Slovenijo po lanskih požarih to poletje pestijo huda neurja. V nekaterih krajih niti ena hiša ni ostala nepoškodovana, po podatkih Uprave za zaščito in reševanje so neurja prizadela 180 občin. Te bijejo plat zvona, stroški se kopičijo, skrbi jih, kje bodo vzele denar. Predstavniki države obljubljajo učinkovito ukrepanje. Po požaru na Krasu so pospešili postopke za povračilo stroškov za nujne intervencije, zdaj pa obljubljajo še spremembe zakonodaje v zvezi s sanacijo posledic. Občinam upravičenkam naj bi omogočili, da petino sredstev črpajo vnaprej. A kako do takrat? Kaj je treba še storiti? Kako izboljšati urejanje in vzdrževanje hudournikov? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode; Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije.

Slovensko Istro so morali lani poleti s pitno vodo oskrbovati s tovornjaki cisternami z Notranjske. Leto dni po tej krizi preverjamo, kakšne so razmere zdaj. Kaj je bilo že uresničeno, kdo bo moral še ukrepati in kako. Razčlenjujemo, v čem se zdajšnje rešitve razlikujejo od že videnih v preteklosti, ki so padle v vodo. Glede trajne rešitve za vodni vir za Istro ocenjujemo, od česa je odvisna morebitna uresničitev zajetja Kubed. Zanimajo nas odkupi vode na relaciji Trst - Koper, Koper – Kras, ob tem pa se sprašujemo tudi o viziji (ali utopiji) vseevropske ali vsaj regionalne vodovodne mreže po zgledu električnega omrežja. Ob skorajšnji obletnici izlitja kerozina preverjamo, kako ogrožen je vodni vir Rižane zaradi železnice, pri čemer ne moremo mimo umeščanja dvotirnosti. Zanima nas tudi, kako poteka obnova vodovodnega sistema leto dni po požarih na Krasu in preventiva v primeru podobne katastrofe. O vsem tem voditeljica Tjaša Škamperle s sogovorniki. Gostje: Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor, Erik Modic, župan občine Komen, Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda. V posnetem pogovoru pa stališča predstavlja tudi Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper.

Čeprav se letos bolj kot požarov bojimo poplav, je treba biti pripravljen na vse. Prihodnji mesec bo minilo leto od katastrofe na Krasu, ko smo ugotavljali, da Slovenija pri gašenju velikih gozdnih požarov ni dovolj samooskrbna. Sledile so obljube o boljši opremi, nakupu gasilskih letal in finančni pomoči. Damjan Zorc s svojima gostoma preverja trenutno stanje naših služb za reševanje in zaščito.Gosta: Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Srečko Šestan, Ministrstvo za obrambo

Hrast dovoli drevju, da gre po svetu. Pripoveduje: Majda Kohek. Napisal: Szelburg-Zerebyna. Posneto v studiih Radia Slovenija 1981.