Podcasts about krasu

Tokrat gostimo raziskovalko voda in hidrogeoloških lastnosti kraškega podzemlja iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, višjo znanstveno sodelavko, izr. prof.dr. Natašo Ravbar. Povod za povabilo je bilo dejstvo, da je kot soavtorica sodelovala pri nekajletnem nastajanju, po sklepu urednikov pri enem od petih, najboljših objavljenih člankov leta 2024 v znanstveni reviji Hydrogeology Journal. Gre za članek Flooding and flood water storage in karst systems of the Mediterranean region (Poplave in zadrževanje poplavnih voda v kraških sistemih Sredozemlja), pod katerega se podpisuje vodilni avtor dr. Julian Xanke. »Poplave so ponavljajoč se naravni pojav, ki ima lahko tako življenjski kot uničujoč vidik,« se začenja na spletni strani revije objavljeni povzetek. V nadaljevanju beremo, kako so poplave ponekod »pomemben element sezonskega hidrološkega cikla«, ki zagotavljajo vodo za rastlinstvo in živalstvo, žal pa so lahko tudi »uničevalna sila, ki ogroža življenja in povzroča veliko škodo«. Članek nato na desetini primerov s kraških območij v Sredozemlju predstavlja različne hidravlične odzive kraških vodonosnikov na močne padavine, popiše nastajanje poplav in prinaša opise inženirskih posegov za boljši nadzor nad njimi. Sogovornica tako povzame izkušnje kolegov o tej tematiki v različnih kraških sistemih Sredozemlja. Ampak najprej moramo viške vode na kraških površinah in pod njimi razumeti, pa je osnovno sporočilo tako članka kot pogovora v oddaji. FOTO: Visoke vode v Lučkem dolu decembra 2008 VIR: Nataša Ravbar

-Podjetje Impol iz Slovenske Bistrice letos praznuje 200-letnico delovanja, velik izziv zanj predstavljajo tudi ameriške carine -Koča Mladika na Pečni rebri nad Postojno ima novega najemnika -V Novi Gorici bodo nocoj razglasili novega častnega občana

Ime tedna je postal Nick Vovk, diplomirani filozof, kulturni antropolog, etnolog, magister razvojnih študij na Univerzi v Cambridgeu in predvsem humanitarec. Kot sodelavec nevladne organizacije Danski svet za begunce je specializiran za področje eksplozivnih ubojnih sredstev. Že večkrat je v Gazi pomagal žrtvam eksplozivnih orožij in pri razdeljevanju najnujnejše pomoči. Pred tem je deloval tudi na drugih kriznih žariščih, predvsem na Kosovu in v Ukrajini. Foto: Arhiv Nicka Vovka Kandidatki sta bili še: Maja Žugič, odgovorna urednica Cicibana, najstarejše slovenske otroške revije, ki letos praznuje 80 let. Maja Žugič je tudi pobudnica akcije, v okviru katere so danes vsi prvošolci, tudi v zamejstvu, brezplačno prejeli svoj izvod tematske številke Ciciban gre v šolo. Od prve številke leta 1945 je doslej izšlo že več kot 900 številk revije, ki velja za enega ključnih stebrov mladinske in otroške književnosti. Vesna Guštin, kulturna delavka, pisateljica, predsednica Kulturnega društva Kraški dom in duša Kraške ohceti, ki aktivno sodeluje pri pripravi ter ohranjanju tega največjega etnografskega praznika na Tržaškem Krasu. Je tudi avtorica knjige Živio kraška ohcet!, v kateri je leta 2018 popisala in ovrednotila pol stoletja Kraške ohceti. To tradicijo je leta 1968 ponovno oživela zadruga Naš Kras, odtlej jo prirejajo vsaki dve leti; ta konec tedna so poročili 28. par.  

Po srečanju ukrajinskega predsednika Zelenskega in evropskih voditeljev z ameriškim predsednikom Trumpom se vrstijo prve konkretne napovedi - od varnostnih jamstev do možnosti srečanja Zelenskega s Putinom. Kot je dejal Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov, sta Trump in Putin v telefonskem pogovoru podprla idejo o nadaljevanju neposrednih pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo. Druge teme: - Ob dnevu humanitarnosti opozorila na rekordno število ubitih humanitarcev, največ žrtev v Gazi in Sudanu - Gospodarska zbornica: BDP bo težko presegel eno-odstotno rast - V Istri in na Krasu se obeta kakovostna in količinsko dobra letina grozdja

Poročali smo o poteku gradnje protipoplavnih nasipov na reki Muri, 750-letnici cerkve v župniji Grad na Goričkem, letini breskev v Vipavski dolini, dodatnem zavarovanju pohodniških poti na območju Bleda, povezovanju kolesarskih poti na Krasu in svetovnem rekordu florista Žana Žlogarja, ki je v enem dnevu izdela 148 šopkov.

K létu patří cestování a zajímavé zážitky. Když se autorka pořadu Dámská jízda Mirka Nezvalová vydala do oblasti Moravského krasu, zastavila se v jeskyni Výpustek. A dozvěděla se spoustu zajímavostí od průvodce Jaroslava Šandy. A k nim přidá další z receptů na zavařování rybízu jako brusinky.Všechny díly podcastu Dámská jízda můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Današnjo oddajo Odprto za srečanja smo namenili vinu, vinogradništvu in vinarstvu ter njihovi prihodnosti na Krasu oziroma v najmanjšem vinorodnem okolišu v Sloveniji. Nosilec te kmetijske dejavnosti je zadružna klet Vinakras Sežana, ki jo že 19-o leto zapored vodi Marjan Colja. Lahko rečemo, da uspešno, kar dokazujejo tudi zadnja priznanja in nagrade. Tako je klet za teran na letošnjem ocenjevanju za Praznik terana in pršuta prejela največ točk in se tako uvrstila na prvo mesto med kraškimi pridelovalci. Na osrednjem kmetijsko živilskem sejmu AGRA, ki se bo v Gornji Radgoni začel prihodnjo soboto, pa bo Vinakras prejela kar dve laskavi nagradi, in sicer nagrado šampion za izbrani teran letnik 2023 in nagrado prvak vinske turistične ceste za vino malvazija Prestige. Marjan Colja je sicer po izobrazbi diplomirani organizator manager, pot med vinogradnike in vinarje pa je bila logična izbira zaradi družinske tradicije.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Podobe in poročila o stradanju prebivalcev Gaze, ki jih v svet iz prerešetane enklave pošiljajo prav tako stradajoči novinarji - so očitno predramile diplomate več zahodnih sil, ki so se začeli zoperstavljati Izraelu. Med njimi ni ameriških oblasti, a se število držav, ki ne želijo priznati Palestine, zmanjšuje - Izrael sicer trdi, da zaradi propagande Hamasa. Druge teme: - Podražitev najnujnejšega je letno inflacijo ta mesec okrepila na 2,8 odstotka. - Kmetje v protest, če pristojni ne bodo omilili zakona o zaščiti živali. - Na vseslovenskem Zletu na Krasu pričakujejo več kot tisoč tabornikov.

Slovenija ni le zelena in mirna – pod našimi tlemi se skriva precejšnja dinamika. Stik dveh tektonskih plošč, Jadranske in Evrazijske, povzroča, da se naša tla vsako leto nevidno premaknejo. Le nekaj milimetrov, toda v stoletjih to navrže za velike potrese. V prvi epizodi Xkurzije, poletne edicije Frekvence X, se na sledi pradavnim megapotresom odpravljamo v kanjon reke Raše na Krasu.Sogovornici: paleoseizmologinja Petra Jamšek Rupnik z Geološkega zavoda Slovenije, kvartarna geologinja Eva Mencin Gale z Geološkega zavoda Slovenije.

V Združenih narodih so znova opozorili na hudo lakoto v Gazi. Kot ugotavljajo, je tretjina prebivalcev brez hrane po več dni. V Svetovnem programu za hrano so zato znova pozvali k odprtju mejnih prehodov za zagotovitev dostave ustrezne količine človekoljubne pomoči. Regionalni direktor programa Samer Abdeldžaber je dejal, da bodo tako zmanjšali zaskrbljenost prebivalcev, če bodo ti videli, da prihaja več pomoči in da jo bodo lahko dobili vsak dan. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Gospodarstva članic Unije ugotavljajo, koliko škode bodo imela zaradi novih ameriških carin. - Stroka opozarja na pomen nadzora nad nastajajočim obrambnim holdingom. - Začenja se vseslovenski zlet tabornikov, tokrat prvič na Krasu.

Medtem ko se v Gazi nadaljujeta morija in stradanje civilnega prebivalstva, se krepi mednarodni pritisk na izraelske oblasti k ustavitvi napadov in sprostitvi humanitarne pomoči. Vlada v Tel Avivu medtem navaja, da v okviru pogajanj še preučujejo odziv Hamasa na najnovejši predlog o premirju. Nekdanji ameriški veleposlanik v Izraelu Daniel Shapiro meni, da prekinitev ognja ne more ostati le začasna. Druge teme: - Po vetu državnega sveta vsi trije zakoni znova čez parlamentarno sito. - Vlada po večini že našla projekte za črpanje trenutnih kohezijskih sredstev. - V iskanju vodnih virov na Krasu opremljajo nov vodnjak v občini Komen.

Části Chraněné krajinné oblasti Český kras i letos brázdí stáda ovcí nebo koz. Zemědělci je ale nevyvádějí jen na obvyklou pastvu - pomáhájí totiž správě Českého krasu zachovávat v krajině nejrůznější druhy živočichů i rostlin, které by bez jejich pomocí mizely. Pastevectví je totiž dlouhodobou a důležitou součástí Českého krasu.

Populace ohrožených syslů obecných v Chráněné krajinné oblasti Český kras je oproti minulému roku zhruba poloviční. Alespoň to vyplývá z pozorování ochránců přírody, kteří teď hlodavce sčítají. Přitom ještě před 25 lety tam syslů žily desítky, a byli běžnou součástí krajiny. Může za to mimo jiné i počasí.

Pomnik miru, 25 m visok kamniti stolp, ki stoji na razglednem vrhu Cerje je postal domovanje nove umetniške galerije. Kot prva je v njej prostor dobila likovna razstava akademskega slikarja Blaža Vehovarja, Sonce sije na sive robove, ki prinaša poklon Krasu in “sinovom burje”, kraškim ovčarjem. V oddaji smo za vas prelistali tudi novosti založbe Goga.

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bere Lidija Hartman. Eden od načinov približevanja motivni izpovedi enega najžlahtnejših likovnih umetnikov prejšnjega stoletja, Vladimirja Makuca, je bil od nekdaj poetičnost. V desetletjih je intimna melodioznost v vseh oblikah njegovega likovnega ustvarjanja postala zaščitni znak minucioznega in na neki način sentimentalnega umetnika, ki ga je sprejela tako strokovna kot široka javnost. Ni presenetljivo, da so ob njegovih delih sočasno nastajale obsežnejše lirske izpovedi vidnih slovenskih poetov, kot so Ciril Zlobec, Tone Pavček in Ivo Svetina, ki so ob njegovih delih opevali Kras in slovensko primorje ter v verze prevajali svoj pogled na intimnost njegovih likovnih sporočil. Meje novega navdiha je Makuc zaslutil na prelomu tistega obdobja, ko je bil prvi zanosni melodični spev Krasu izpet in je zavestno prestopil v svet tehničnega izobilja, v sodobne, iz vedno novih tehnicističnih spoznanj skovane sanje. A nikoli, v nobenem trenutku ni kot interpret Krasa in mediteranskega duha pretrgal vezi s kraji, iz katerih je izhajal. Ob letošnji spominski razstavi z naslovom Želja po nebu v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev je bila k sodelovanju povabljena pesnica Miljana Cunta. Ne zato, ker je bila lani dobitnica nagrade Prešernovega sklada, temveč predvsem kot njegova rojakinja. Naslov dvojezične knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem / Conversazioni con Vladimir Makuc nedvoumno sporoča, da gre za pesničin dvogovor s slikarjevimi deli, pozorno branje pa razgrinja, da gre za projekcijo pesničinega doživljanja Makučevih umetnin, njenega intimnega poglabljanja vanje, a tudi za razmišljanje o mukah in radostih ustvarjanja v vseh umetniških zvrsteh. Svojo značilno likovno govorico, ki se je mojstrsko približevala otroški risbi, je Makuc organsko prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom. Kako je pesnica vodila pogovor z izjemnim likovnikom, ki je brezhibno obvladoval metier prisluškujoč pticam, zemlji in imaginarnemu domu svoje ustvarjalne domišljije, sporoča že v prvih stavkih uvoda. Šla je za umetnikovimi podobami, kot se človek spusti do kletnih prostorov, da bi videl, ali so morda povezani s kletnimi prostori sosednje hiše. Nato je obiskala kraje njegovega bivanja in delovanja, premišljevala o umetnikovi potrebi po samoti, vstopila v cerkvico na hribu, kjer je več let kopiral mojstrovine iz preteklosti, s čimer si je tlakoval lastno pot, zaznala slikarjevo otroško zaljubljenost v lepoto in njegovo trmasto zazrtost vase. Ko je zbrala vtise, se je v večerni tišini vprašala, katere njegovih podob so se vtisnile vanjo, in si priklicala v zavest lastne spomine, slutnje, sanje. Stalnice v lirskem jeziku Miljane Cunta so slogovna jasnost, čistost in milina, skrben izbor prispodob, pretanjeno občutje presojne lepote ter prečiščena, a zato nič manj bogata lirska izreka besed. Že v njenem pesniškem prvencu Za pol neba, v katerem je s prefinjeno krhkostjo upesnjevala pokrajine hrepenenja in presojnost ženske lepote, se nežno razpirajo metafore poetičnega. V knjigi Svetloba od zunaj se je v petih ciklih z opisi usodnih in neopaznih vsakdanjih dogodkov vrnila k poetiki prvenca s skrajno občutenim, duhovno povzdignjenim, domala eteričnim jezikom. S pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo se pesnica premika po času in prostoru natančno, premišljeno, skoraj asketsko, a hkrati gibko, lahkotno in jasno zaznava podobe in jih zapisuje v večnost. Zbirka Pesmi dneva pa skupaj s črno-belimi fotografijami nenavadnih prizorov navadnih stvari Dušana Šarotarja predstavlja drugačno konceptualno zasnovo. Pesmi v prozi, ki prinašajo célo vesolje enega dneva, v katerem se prelivajo navzočnost in odsotnost, tišina in živost, počitek in premišljevanje, v zasnovi spominjajo na Pogovore z Vladimirjem Makucem. Za pogovore, ki so – ob osmih dvostranskih in šestintridesetih enostranskih reprodukcijah likovnih del Vladimirja Makuca – za pesnico v tej poetični knjigi dokument osebnega potovanja v prostoru in času, je bil primeren drugačen žanr. Pesniška zasnova knjige – skupaj z uvodno stranjo – temelji na dvajsetih obsežnih fragmentih, zapisanih kot kratke ali daljše zgodbe, ki koncizno grajene ena za drugo kažejo na pripovedno širino, s katero pesnica pritegne v razmislek širok nabor tém, asociiranih z Makučevimi vizualnimi podobami. Glede na vprašanje, kako tènka je meja med klasično zapisano kratko zgodbo in poetično zapisanim kratkim proznim besedilom, ni dvoma, da gre v knjigi kljub stvarnemu naslovu, ki je morda prav zaradi tega zavajajoč, za čisto poezijo. Avtoportret oziroma portret – tako pesnice kot za v pogovoru z njo živo navzočega umetnika v tej knjigi – se kaže kot nikoli dokončana pesem. Kljub temu je nujno, da zdaj v tihoti ateljeja najdeš tistega, ki zre v vsa zrcala sveta in ostane cel. Vladimir Makuc se je zavedal notranjih omejitev svobode in jih je zato likovno lucidno izpovedoval. Ptice, voli, krogi – kot zobati urni mehanizmi ali planeti – in znaki, ki jim morda še sam ni razvozlal pomena, so ga tako zasvojili, da je kot mistik in vizionar čutil njihovo moč. Pod črepinjasto suhoto se udira korak, vse globlje stopa, zamotan in težak, dokler se v nekem hipu – kdo ga je priklical? – ne zasveti zlata sled. V svojem zadnjem obdobju je Makuc – v slikah na platnu, grafikah, na akvarelih, miniaturnih kipih in na kamnitih skulpturah, posejanih z zelenimi, a ošiljenimi črepinjami – osvobodil črto, da je spregovorila z lastnim pomenom in ptice odrešil znakovne funkcionalnosti, da so se polne prhutave radoživosti, zvedave, a prestrašene v prostorih, nasičenih s črtami, osvobajale. V zadnjem zapisu Miljana Cunta suvereno, nič kaj sramežljivo nagovori slikarja z besedami »Dragi prijatelj, naj ti predstavim svoj atelje. Nič posebnega – miza, stol in nekaj knjig v kotu spalnice.« Celostranski zapis spremlja črno-bela fotografija iz Makučevega ateljeja, na kateri je Lado Mlekuž ujel umetnika med pripravo za tisk grafike na njegovi mizi. Zdi se, kot bi prisluhnil pesničinim besedam, ki zaključujejo knjigo: »Tako se zlagajo pesmi, prijatelj, v ateljejih večnosti, kot mize – ena v drugi prebivajo, naključne sopotnice, da te spominjajo.«

Izdelovanje bičev, ali po domače škarabacarstvo, je ena tistih obrti, ki jim grozi, da bodo utonile v pozabo. Biče so s struženjem iz enega kosa lesa izdelovali suhorobarji na ribniškem, velikolaškem in cerkniškem območju. Največji mojstri pletenih bičev so bili v Opatjem selu in v Brestovici na Krasu. Začetki bičarstva v Opatjem selu segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je ta obrt prišla iz Furlanije. Največji razcvet je doseglo v letih pred prvo svetovno vojno, ko je bilo v vasi kar osem delavnic, ki so zaposlovale približno 50 delavcev. Opajci so v enem letu izdelali tudi do 100.000 bičev, ki so jih prodajali po vsej takratni Avstro-Ogrski. Po drugi svetovni vojni pa je začela ta obrt nezadržno propadati, saj so vprežno živino zamenjali stroji. To zanimivo obrt izdelovanja bičev bomo spoznali v današnji oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

V petek se zaključuje javna obravnava predloga novele Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago, s katero bi stanovanjske skupine postale dom uporabnikov in ne več podaljšek institucij. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je za to odločilo po tem, ko smo tik pred božično-novoletnimi prazniki in še po novem letu spremljali sago uporabnikov Doma na Krasu, ki jim je gradbeni inšpektor odredil izselitev iz stanovanjskih skupin. Kaj prinaša novela in kaj o njej pravi največja nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, ki kljub 30-letnim izkušnjam s stanovanjskimi enotami, ni sodelovala pri pripravi sprememb zakona?

Piše Kristina Jurkovič, bereta Igor Velše in Sanja Rejc.. Pri knjižnih recenzijah se običajno posvečamo le besedilu, toda če knjigo za odrasle krasijo ilustracije, kar je precej neobičajno, je treba narediti izjemo; še toliko bolj, ko gre za skladen tandem slike in besede, kot je to v avtobiografski pripovedi Moj kraški pristan avtorice Elizabeth Griffin, kjer čarobne črno-bele jedkanice Alfreda Furlanija čudovito prevajajo avtoričina občutja v podobo. To ponazarja že naslovnica, natančno izrisan igličast gozd, skozi katerega se pretika svetloba in v katerega vodi široka pot, ki ni le prispodoba avtoričinih pohajanj po kraški gmajni, marveč tudi raziskovanja svoje življenjske poti. Ta jo je, kot beremo, pred tridesetimi leti prek mnogih stranpoti pripeljala iz Amerike v zgodovinsko in družbeno občutljivo okolje tržaškega zaledja, kjer si je z možem Italijanom ustvarila družino in kjer še danes poučuje angleščino. Kot se za pristno popotnico spodobi, je Griffinova vedoželjno in občutljivo odprta proti drugemu in drugačnosti. V ospredju knjige stoji njeno odkrivanje še vedno krhkega sobivanja Italijanov in zamejskih Slovencev, še vedno razmejene bližine, kar avtorica zelo dobro ponazori na primeru tamkajšnje nižje srednje šole, kamor hodijo tako italijanski kot slovenski dijaki, a je pouk organiziran tako, da se nikoli ne srečajo. Svoja opažanja in občutenja tujosti, tudi izločenosti, vedno skuša razumeti, prav slednje doživi ob spodletelem poskusu, da bi sinova izšolala v slovenskih šolah. Neprijetni izkušnji navkljub ne neha spoštovati in občudovati slovenske skupnosti, njeno močno voljo po samoohranitvi celo povezuje z lastnim bivanjem: ''Kdove,'' si rečem med vožnjo z dela, ''ali moji slušatelji slutijo, da me spominjajo na Kras, ko pa so tako neustrašni, vztrajni in odločni?'' Sama pri sebi se nasmehnem: ''Kjer sem sprva videla zadržanost, zdaj uziram veliko ljubeznivost in lepoto. Nič drugače ni z mojim bivanjem na Krasu.'' Avtorica Elizabeth Griffin se pred nobeno perspektivo ne zapira, nasprotno, odpira ji nove horizonte in zdi se, da jo ravno zavedanje in sprejemanje raznolikosti vedno bolj ukoreninjata v poprej tujem okolju. Njena zgodba pa je tudi lep preplet makro- in mikrosvetov. Prek svojega vrta se poveže s kraško zemljo, na sprehodih s psom Benom odkriva kraški svet in naleti na marsikatero človeško zgodbo, prek ljubečih portretov posameznih prebivalcev prikaže dinamično mikroklimo svojega kraja. Tako v poglavju Trgovec, trgovina, leta eden od temeljev kraja po lastnikovi smrti postane le še ena v vrsti brezdušnih prodajaln, kamor zahaja vedno manj kupcev. Pripoved tkejo zunanje izkušnje in notranji uvidi oziroma refleksije, ki se najtesneje povežejo ob smrti avtoričinega očeta. Na daljših sprehodih intenzivno začuti očetovo prisotnost in tudi sam Kras, ki kot nekakšen čuteč sopotnik vpija njeno razpoloženje. Zave se, da sta oba, vsak na svoj način, njeni zavetni luki pred življenjem in njegovimi pretresi. V jasnosti tega spoznanja zasije tudi kraška pokrajina na zadnji ilustraciji. Moj kraški pristan je lepa, blaga pripoved o sidranju v tuji deželi, ki postane fizični dom, po dušni plati pa umirjeno bivanje v čisti prisotnosti. Doživljanje sveta skozi prizmo Elizabeth Griffin je pravi bralski balzam in želeli bi si, da bi nas v prihodnje popeljala še na kakšno plovbo.

Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih objektov, objektov kulturne dediščine ter kmetijskih in gozdnih površin. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi. Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva klimatskih sprememb, ki se kažejo v povečani intenzivnosti padavinskih dogodkov. Tokratni gost, dipl.ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so skozi stoletja ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov. Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let na Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa deluje v podjetju Geologija d.o.o. Idrija. Predmeti njegovega dela so bili raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocene vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri gradnji cest in stavb ter sanaciji plazov. FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023 VIR: Jože Janež, Idrija

Za slovensko teniško reprezentanco se bodo danes začeli nastopi na pokalu Billie Jean King. Slovenke se bodo v 1. krogu evroafriške skupine v Vilni pomerile z gostiteljicami Litovkami. Konec tedna pa se je na Krasu končalo državno prvenstvo v balinanju. Petič so državni prvaki postali balinarji iz Sežane.

»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni? Na Tržaškem Krasu se pri pouku v naravi pridružimo učencem osnovne šole Trebče. Ustavimo se v Celovcu, kjer je potekalo prvo letošnje srečanje mreže MAJ, mreže, ki že 8 let tke vezi med mladimi zamejskimi rojaki. V Monoštru pa prelistamo najnovejšo knjigo v zbirki Med Rabo in Muro. Zbirka zgodb z naslovom »Težko je bilo, a smo zdržali - Žmetno je bilau, depa smo zdržali« Jelke Pšajd, je, tako kot vsa dela v zbirki, v slovenskem knjižnem jeziku in porabskem narečju.   Foto: ŠA ŠA ŠA - koncert skupine Blek Panters v Gorici

Ime tedna je Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer si že vrsto let z različnimi akcijami aktivno prizadevajo za varstvo velike uharice na Krasu. Na 27. popisu gnezditve velike uharice, ki velja za največjo sovo in ogroženo žival, so našteli 15 območij gnezditve, kar je največ od leta 1999. Kandidata sta bila še: Matjaž Šimic, fotograf in eden od nagrajencev letošnjega svetovnega fotografskega natečaja Sony World Photography Awards. V zajetem trenutku, ki ga je poudaril s širšo pripovedjo skupine šamanov v La Pazu, kjer imajo pomembno vlogo v tradicionalni kulturi Bolivijcev je s fotografijo Vprašajte šamana prepričal v kategoriji Potovanje. Jaka Vodeb, fizik z Instituta Jožef Stefan, ki je v sodelovanju z raziskovalci iz Velike Britanije in Nemčije s kvantno simulacijo pridobil dragocen vpogled v razpad lažnega vakuuma. V raziskavi, ki so jo objavili v reviji Nature Physics so podali nov vpogled v mehanizem prehoda in bolj stabilno stanje pravega vakuuma ter tako utrli pot novemu znanju na različnih področjih.   Foto: Tomi Lombar

84 popisovalcev je na Krasu zabeležilo 15 zasedenih teritorijev velike uharice, kar je največ v zadnjih 26 letih. To pomeni, da prizadevanja za varstvo velike uharice delujejo. Več v pogovoru z varstvenim ornitologom Tomažem Miheličem z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. FOTO: Miran Krapež

Kot izhaja iz vladnega dokumenta, ki smo ga pridobili neuradno, bo pravico do starostne pokojnine pridobil zavarovanec pri 62-ih letih in ob 40-ih letih pokojninske dobe, zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, bi bil do starostne upokojitve upravičen pri 67-ih letih. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti ostri odzivi na Trumpove sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču - Sviz od občin zahteva spoštovanje normativov v vrtcih; občine zavračajo postavljanje pravil iz Ljubljane - Ministrstvo odpravilo odločbo inšpektorata glede stavbe v Solkanu, v kateri bivajo uporabniki Doma na Krasu.

Odločbi gradbenega inšpektorja o deložaciji uporabnikov dveh stanovanjskih enot Doma na Krasu zaradi neskladne uporabe stavbe odpira vprašanje o zakonski neurejenosti področja. A odločbi, ki predstavljata grožnjo 12 uporabnikom z različnimi ovirami, ne povzročata stiske le njim, ampak visita nad vsemi 1500 ljudmi, ki živijo v takih enotah. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je napovedal, da bodo do marca spremenili zakon o socialnem varstvu in tako rešili akuten problem, dolgoročno pa napoveduje zakon o deinstitucionalizaciji. Bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pristojno za to zakonodajo, sledilo napovedim Maljevca? Gostje: Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost; Dan Juvan, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; dr. Andreja Rafaelič, Inštitut za socialno varstvo; Emir Okanović, predsednik Zveze Sonček; Goran Blaško, direktor Doma na Krasu.

Evelina Umek se je rodila pri Svetem Ivanu v Trstu tik pred drugo svetovno vojno. Po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je delala kot urednica pri različnih revijah in založbah ter na Televiziji Slovenija – tam je bila urednica Otroškega in mladinskega programa, soustvarjala je kultnega Radovednega Tačka. Upokojila se je leta 1995. Napisala je romane Mandrija, Frizerka, Hiša na Krasu, Zlata poroka ali tržaški blues, Sidrišče spomina ter zbirko kratkih zgodb Odtisi v času. Napisala je več knjig za otroke in mlade. V zadnji knjigi P'nče je tematizirala svojo osebno izkušnjo vojne. Z Evelino Umek se je tik pred tem, ko ji je novembra Ženski odbor Slovenskega centra PEN podelil nagrado mira, pogovarjala Staša Grahek. Oddajo je tonsko uredil Gašper Loborec. Foto: BoBo

Prvi del današnjega zasedanja voditeljev članic Evropske unije, ki se ga udeležuje tudi premier Robert Golob, je bil popolnoma v znamenju Ukrajine. Srečanja se je namreč udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, z voditelji je razpravljal o tem, kako pomagati Ukrajini, da bo čim močnejša, ko se bodo enkrat v prihodnosti začela mirovna pogajanja z Rusijo. Drugi poudarki: - Ruski predsednik Putin: Padec Asada v Siriji ni poraz za Rusijo, ki je tam dosegla svoje. - Za nadomestne zgradbe po lanskih poplavah naj bi bilo na voljo dovolj parcel. Po 16-ih mesecih nekatere domove že gradijo. - Minister Novak: Stanovalcem zavoda Dom na Krasu se ni treba bati izselitve.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

V Ameriki in po svetu se vrstijo odzivi na sinočnjo odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da odstopa od kandidature za nov štiriletni mandat v Beli hiši. Večina svetovnih voditeljev je izrazila spoštovanje do njegovega dejanja, njegov republikanski izzivalec Donald Trump je v svojem slogu zapisal, da bo morebitno novo kandidatko Kamalo Harris premagal še lažje kot Bidna. Zdaj so oči uprte v trenutno podpredsednico Harrisovo, ki jo na Demokratski konvenciji v Čikagu čez mesec dni čaka velika preizkušnja. Druge teme: - Država bo tudi tokrat zagotovila sredstva za obnovo gozdov po požaru na Krasu. - Kako daleč je Slovenija pri opuščanju kletk za vzrejo živali? - Na Hrvaškem moški s pištolo ubil 6 ljudi v domu za starejše; strelec naj bi bil vojaški veteran.

Vročinski val se je ponoči končal z izdatnimi padavinami - udari strel, vetrolom in druge posledice neurij so povzročili kar nekaj gmotne škode, predvsem na Koroškem, na Gorenjskem - kjer so reševali tuje skavte, ter na Savinjskem. Je pa obilen nočni dež v minulih urah pomagal dokončno pogasiti požar na Krasu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izrael vztraja pri zasedbi palestinskih ozemelj. - Na Cipru zaznamujejo spomin na razdelitev otoka. - Tadej Pogačar bo jutri zasedel prestol Toura.

Obsežen požar, ki je včeraj dopoldne izbruhnil na Krasu, še ni pogašen, a se ne širi več. Več kot 400 gasilcem je prek noči uspelo obkoliti celotno požarišče. Čez dan bodo poskušali požar povsem pogasiti. Tudi danes bosta pomagala air-tractorja in helikopterja, na razpolago je tudi pilatus Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Trump na konvenciji sprejel predsedniško nominacijo. Biden naj bi konec tedna odstopil od kandidature. - Guverner centralne banke Vasle pričakuje nadaljnje zniževanje obrestnih mer. - Bolgari ustavili napredovanje nogometašev Maribora v Evropsko ligo, tako kot Bravo nadaljujejo boj v konferenčni ligi.

Več kot 400 gasilcev nadzoruje požarišče na Krasu, kjer se še pojavljajo posamezna žarišča. Čeprav so razmere mirne, gasilce skrbi burja, ki bi lahko hitro okrepila in razplamtela žarišča. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je pohvalil delo gasilcev. Njihovo delo sicer še ni končano, na terenu bodo v najboljšem primeru še najmanj do jutri zvečer. Drugi poudarki oddaje: - Motnje za številne informacijske sisteme po svetu; prizadeta številna podjetja - Strokovnjaki in gospodarstveniki pričakujejo spremembo gospodarske politike Evropske unije - Zaradi del na železnicah v prihodnjih tednih več zamud; ponekod namesto vlakov avtobusni prevozi

Tri dni po drugi obletnici katastrofalnega požara, največjega do zdaj, ki je uničil več kot 2000 hektarjev površine, na Krasu znova divja ogenj. Zajel je okoli 120 hektarjev gozdnatih površin. Na terenu je več kot 200 gasilcev, v pripravljenosti so vojaki. Hiše niso ogrožene, je povedal vodja intervencije Simon Vendramin, ki upa, da bodo požar omejili do večera, najpozneje do jutri zjutraj. Ne glede na to pa bo intervencija pa bo trajala še nekaj dni. Gašenje otežuje tudi močnejši veter, ki pa naj bi se še okrepil. Druge teme: - Ursuli von der Leyen drugi mandat na čelu Evropske komisije, velik poudarek na obrambi. - Volodimir Zelenski in Robert Golob v Oxfordu pred podpisom varnostnega sporazuma. - Zaradi visokih temperatur nevzdržne razmere v kuhinji mariborskega UKC-ja.

Jedním z magických míst Moravského krasu na jižní Moravě jsou Rudické kolíbky. Skalní město tvořené devonským vápencem je nádhernou přírodní lokalitou. Nachází se přibližně půl kilometru jihovýchodně od centra obce Rudice. Snadno dostupné místo si oblíbili nejen výletníci, ale také filmaři a horolezci. Zároveň jde o uznávané archeologické naleziště.

Jedním z magických míst Moravského krasu na jižní Moravě jsou Rudické kolíbky. Skalní město tvořené devonským vápencem je nádhernou přírodní lokalitou. Nachází se přibližně půl kilometru jihovýchodně od centra obce Rudice. Snadno dostupné místo si oblíbili nejen výletníci, ale také filmaři a horolezci. Zároveň jde o uznávané archeologické naleziště.

Český kras je chráněná krajinná oblast ve Středočeském kraji, okolo řeky Berounky a jejích přítoků. Je známý svými vápencovými kopci, které jsou domovem mnoha druhů rostlin a živočichů.

Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?