Podcasts about krasu

Na Dunaju živi več tisoč rojakov z avstrijske Koroške in iz Slovenije. Da bi ohranili slovenski jezik in identiteto, si že več let prizadevajo za ustanovitev dvojezične šole, bi delovala pod okriljem zasebne šole Komensky. Zatika pa se pri avstrijskih zveznih oblasteh, ki zdaj predlagajo ustanovitev evropske šole, čemur pa koroški Slovenci nasprotujejo. Kaj to pomeni, pojasnjuje Bernard Sadovnik, ki je tudi predsednik konference vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti. Krepitev šolstva v slovenskem jeziku je ena od prednostnih nalog, ki si jih je zastavil tudi Ištvan Peter Kondor, novi predsednik krovne porabske Državne slovenske samouprave. V Zagrebu preverjamo, kako je z razvojem gospodarske dejavnosti Slovencev na Hrvaškem, v Gabrovcu, na tržaškem Krasu, pa obiščemo cvetlično farmo Jagode Castellani.

V Domu na Krasu so pripravili dogodek, s katerim so skozi preplet osebnih zgodb ter poezije Srečka Kosovela, odpirali vprašanja o življenju ljudi v institucijah. Pogovarjali smo se z Martino Ulčar, vodjo multidisciplinarnega tima »Navadno življenje« in odgovorno za organizacijo dogodka »Srečko in Marco skupaj v boj«.

Při toulkách Moravským krasem byste neměli vynechat prohlídku jeskyně Pekárny. Je největší volně přístupnou jeskyní v této oblasti. Svým tvarem připomíná pec na chleba. Díky mnoha nálezům patří k atraktivním archeologickým lokalitám. A i když denní světlo proniká téměř až na konec jeskyně, je dobré se při její návštěvě vybavit svítilnou.

Při toulkách Moravským krasem byste neměli vynechat prohlídku jeskyně Pekárny. Je největší volně přístupnou jeskyní v této oblasti. Svým tvarem připomíná pec na chleba. Díky mnoha nálezům patří k atraktivním archeologickým lokalitám. A i když denní světlo proniká téměř až na konec jeskyně, je dobré se při její návštěvě vybavit svítilnou.

Při toulkách Moravským krasem byste neměli vynechat prohlídku jeskyně Pekárny. Je největší volně přístupnou jeskyní v této oblasti. Svým tvarem připomíná pec na chleba. Díky mnoha nálezům patří k atraktivním archeologickým lokalitám. A i když denní světlo proniká téměř až na konec jeskyně, je dobré se při její návštěvě vybavit svítilnou. Všechny díly podcastu Výlety můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Při toulkách Moravským krasem byste neměli vynechat prohlídku jeskyně Pekárny. Je největší volně přístupnou jeskyní v této oblasti. Svým tvarem připomíná pec na chleba. Díky mnoha nálezům patří k atraktivním archeologickým lokalitám. A i když denní světlo proniká téměř až na konec jeskyně, je dobré se při její návštěvě vybavit svítilnou.

V Posavskem muzeju Brežice je potekalo odprtje medmuzejske razstave Dediščina in moč mitov. Park vojaške zgodovine, Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica pa podpisali obnovljen sporazuma o sodelovanju »Trio kraških znamenitosti.«

Hrast dovoli drevju, da gre po svetu. Pripoveduje: Majda Kohek. Napisal: Szelburg-Zerebyna. Prevod: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Ime tedna je postal Danijel Mitrović, vodja projektne pisarne za razvoj, raziskave in inovacije Skupine Sij, v kateri so razvili visokotehnološko jeklo za uporabo v vesoljski industriji. V okviru razvojno raziskovalnega projekta so naročniku dobavili že več kot 500 ton materiala za ključne konstrukcijske dele vesoljskega plovila, ki naj bi kmalu poletelo v vesolje. Jeklo mora prenesti ekstremne pogoje, od zelo visokih temperatur ob delovanju raketnih motorjev do izjemno nizkih temperatur zunaj zemeljske orbite. Kandidata sta bila tudi: Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti, ustanove, ki zadnjih 13 let deluje na gradu Cmurek na Tratah v občini Šentilj. Muzej so leta 2013 ustanovili prebivalci in sodelavci, povezani s krajem Trate, da bi ohranili grad Cmurek, v njegovem okviru pa obravnavali fenomen norosti in dediščino nekdanje institucije, ki je v gradu delovala po drugi svetovni vojni. Muzej je med 35 nominiranci za nagrado evropski muzej leta, nagrajence pa bodo razglasili junija na konferenci v Bilbau. Jakob Klemenčič, stripar, ilustrator, umetnostni zgodovinar in soustanovitelj revije Stripburger, ki je na pobudo direktorja Lokalne akcijske skupine Kras/Carso Aleša Pernarčiča pripravil Karstrip, nov stripovski turistični vodnik po čezmejnem Krasu. Publikacija, ki je izšla v slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini, na pripoveden in dostopen način predstavlja naravno, kulturno in gastronomsko dediščino čezmejnega Krasa, bralca pa popelje na doživljajsko potovanje po območju med Slovenijo in Italijo.

Zdobily kdysi jeskyni Švédův stůl rytiny koní? (4:24) – Procházka březnovou oblohou (18:02) – Jeskyně Labských pískovců, 2. část: Život současný, život minulý (22:55)Všechny díly podcastu Planetárium můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Zdobily kdysi jeskyni Švédův stůl rytiny koní? (4:24) – Procházka březnovou oblohou (18:02) – Jeskyně Labských pískovců, 2. část: Život současný, život minulý (22:55)

Izraelska in ameriška vojska sta zjutraj napadli Iran. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Donald Trump sta vsak v svojem nagovoru povedala, da je med cilji operacije tudi sprememba režima v Iranu. Iran je odgovoril hitro in odločno, predvsem z napadi na Izrael in na ameriške vojaške baze v regiji. Drugi poudarki: - Zunanje ministrstvo Slovence v na kriznih območjih poziva k spremljanju razmer, za pomoč se lahko obrnejo tudi na predstavništva Evropske unije. - Izšel je stripovski turistični vodnik po čezmejnem Krasu. - Domen Prevc zmagal na letalnici na Kulmu.

Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan. Izbor skladb: Zlatko in Flamie: SPOMNIM SEPat Metheny Band: PHASE DANCECarmina Burana: FORTUNA IMPERATRIX MUNDI

Výstava Mozek v akci ukazuje na rozmanitých optických klamech, jak naše smysly ovlivňují vnímání reality. Nechybí iluze, optické klamy nebo obrázky, na kterých různí lidé vidí různé věci. Svůj mozek si spolu s dětmi otestujete v rámci akce Zapni mozek o prázdninách. V Muzeu Českého krasu v Berouně najdete několik stanovišť, kde procvičíte hmat, čich, zrak i sluch.

Jeskyně v Moravském krasu znovu přepisují dějiny pravěkého umění. V jeskyni Švédův stůl objevili vědci rytinu koně starou přibližně patnáct tisíc let. Naznačuje, že figurativní jeskynní umění nevznikalo zdaleka jen v ikonických lokalitách západní Evropy. Fragment vápencové stěny s rytinami není jen ojedinělý nález, je to nepřímý důkaz zatím neznámého jeskynního umění na našem území.Všechny díly podcastu Mozaika můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Lenartu bi radi preoblikovali zdravstveni dom. - V občini Šentjernej naj bi do poletja povečali poplavno varnost. - Ob Kosovelovem letu na Krasu tudi nova turistična doživetja. - Posavci bodo lahko vsaj še do februarskih počitnic uživali na nekaterih drsališčih, v Logu pod Mangrtom pa so odpli vaško smučišče.

Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.

Jose Agustin Garcia Trujillo je Kubanec, ki se je pred dvaindvajsetimi leti preselil v Slovenijo. Ko je zagledal morje, je čutil povezanost z domom, rekel si je, da je tu lepo. V Kopru ima že vrsto let plesno šolo in poučuje salso, živi pa na Krasu. Prepričan je, da se mora vsak, ki se preseli sem, prilagoditi kulturi. In se naučiti jezika. Ter sprejeti našo hrano. Jose dvakrat na teden je joto, govori slovensko in ima tudi slovensko državljanstvo. Tu mu je tako dobro, da je s Kube pripeljal še starše in sploh nima namena, da bi se kdaj odselil. *Poznaš koga, ki se je preselil v Slovenijo in bi ga oziroma bi jo bilo vredno slišati? Piši mi na maja.stepancic@rtvslo.si. Hvala!

Na podzim už moc květin nekvete, a to až na jednu výjimku. Tou je ocún jesenní, který roste na louce nedaleko Havlíčkova mlýna. Ta je v Českém krasu unikátní tím, že je podmáčená.

V Slovenskem primorju se je skozi stoletja ohranila navada osmice, ki je bila prvotno pravica kmeta, da lahko neobdavčeno prodaja vino in s tem presežek svojega pridelka. Skozi čas se je dejavnost spreminjala in prilagajala novim okoliščinam, vse dokler se ni oblikovala v to, kar danes poznamo kot osmico. Čeprav danes prodaja domačih pridelkov v obdobju osmice ni več neobdavčena, se je ohranila kot zabavna in za navdušence domačih dobrot izjemno privlačna dejavnost. Dvakrat na leto, po navadi spomladi in jeseni, je kmetom omogočeno ponuditi vse svoje pridelke, od vina do suhomesnatih izdelkov. Po sledeh frask, bršljanovih vejic, ki opozarjajo na aktivne osmice, smo se napotili po Krasu, ter se ustavili na dveh domačijah, kjer so nam razložili kako potekajo osmice pri njih, sami pa smo si tudi privoščili nekaj njihovih dobrot. O zgodovini in sami praksi osmice smo se pogovorili s Srečkom Horvatom s Kmetijsko gozdarskega zavoda v Novi Gorici.

V některých obcích na Berounsku má téměř každý vlastní jímku nebo domácí čistírnu odpadních vod. Průzkum z roku 2022 ale prokázal, že studniční voda je často znečištěná fekáliemi.

Posvečamo se večdesetletnemu arheološkemu raziskovanju kraške krajine, ki je slovenska arheologa pripeljalo do najdbe več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad; potem knjižnim novostim: Angel izginjanja Slobodana Šnajderja, Srebrni dež Pawla Huelleja, Vojna Miljenka Jergovića, ki so jih pred kratkim izdali pri Cankarjevi založbi, ter premieri filma To, kar je treba narediti na festivalu DOK v Leipzigu. Vabimo vas k poslušanju!

Ime tedna je Helena Fojkar Zupančič, zborovodkinja Zbora svetega Nikolaja Litija, ki so v konkurenci osmih azijskih in evropskih zborov na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru navdušili s tehnično pripravljenostjo zbora, zahtevnostjo programa in prepričljivostjo izvedbe. Z zmago je zbor samodejno postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026. Kandidati so bili še: Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in Tomaž Fabec, raziskovalca z Oddelka za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z ekipo arheologov sta na Krasu našla več kilometrov dolge strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najdbe svetovnega pomena predstavljajo eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi. Janez Vodiškar, srčni kirurg, ki je v sodelovanju s strokovnjaki ljubljanskega UKC-ja uspešno izvedel prvo implantacijo mehanskega podpornega sistema berlinsko srce pri otroku v Sloveniji. Gre za prelomni dogodek, saj do zdaj otroci s hudimi srčnimi boleznimi v Sloveniji pogosto niso imeli realne možnosti, da bi dočakali presaditev srca. Bili so bili odvisni od začasnih podpornih sistemov, ki pa niso namenjeni dolgotrajni uporabi.

Zaradi številnih nevšečnosti na slovenskih avtocestah vlada predlaga podaljšanje veljavnosti letnih vinjet. Vse, ki bodo v veljavi prvega decembra, bi veljale še dodatne štiri mesece. Že z novim letom pa bo, če bo predlog vlade podprl tudi državni zbor, vožnja po obalnih hitrih cestah mogoča brez vinjet. Druge teme: - Omejene dobave človekoljubne pomoči in vračanje trupel talcev krhajo premirje v Gazi. - Obrambni ministri Nata razpravljajo o dodatnem denarju za obrambo. - Kaj bodo zamude v postopkih pomenile za vodooskrbo na Obali in Krasu?

Še drugi poudarki iz oddaje: - Invalidi Prekmurja in Prlekije so na tradicionalnem vsakoletnem srečanju opozorili na pomen rekreacije in druženja. - Ljubljanska občina razpisala 110 štipendij za dijake in študente. - Bodo kmetje na Krasu še lahko pasli na izkrčenih površinah? Evropa sprejema uredbo, po kateri bi na njih lahko pridelovali le hrano za ljudi. - Blagovna znamka Blejski lokalni izbor bogatejša za 58 dodatnih izdelkov.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 62: Vikend razmisleki in osebni uvidi Filozofske misli o sreči Trenutno politično ozračje v Sloveniji Globalni konflikti in osebne perspektive Organizacijska dinamika in osebna rast Navdušenje nad avtomobili in osebne preference Poslovni uvidi in podjetniški izzivi Izobraževalna orodja in vizije za prihodnost

V tokratni oddaji gostimo izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstvenih projektih in med drugim kartirala urbano floro Trsta. Bila je tesna sodelavka uglednih botanikov, prevajalka strokovnih del in ocenjevalka znanstvenih knjig. Ob vsem tem pa ostaja tudi povezovalka – med znanostjo in skupnostjo, med Slovenci in drugimi narodi, med naravo in človekom. Mi smo jo dan po hudi nevihti obiskali na njenem domu v Barkovljah.

Tokrat gostimo raziskovalko voda in hidrogeoloških lastnosti kraškega podzemlja iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, višjo znanstveno sodelavko, izr. prof.dr. Natašo Ravbar. Povod za povabilo je bilo dejstvo, da je kot soavtorica sodelovala pri nekajletnem nastajanju, po sklepu urednikov pri enem od petih, najboljših objavljenih člankov leta 2024 v znanstveni reviji Hydrogeology Journal. Gre za članek Flooding and flood water storage in karst systems of the Mediterranean region (Poplave in zadrževanje poplavnih voda v kraških sistemih Sredozemlja), pod katerega se podpisuje vodilni avtor dr. Julian Xanke. »Poplave so ponavljajoč se naravni pojav, ki ima lahko tako življenjski kot uničujoč vidik,« se začenja na spletni strani revije objavljeni povzetek. V nadaljevanju beremo, kako so poplave ponekod »pomemben element sezonskega hidrološkega cikla«, ki zagotavljajo vodo za rastlinstvo in živalstvo, žal pa so lahko tudi »uničevalna sila, ki ogroža življenja in povzroča veliko škodo«. Članek nato na desetini primerov s kraških območij v Sredozemlju predstavlja različne hidravlične odzive kraških vodonosnikov na močne padavine, popiše nastajanje poplav in prinaša opise inženirskih posegov za boljši nadzor nad njimi. Sogovornica tako povzame izkušnje kolegov o tej tematiki v različnih kraških sistemih Sredozemlja. Ampak najprej moramo viške vode na kraških površinah in pod njimi razumeti, pa je osnovno sporočilo tako članka kot pogovora v oddaji. FOTO: Visoke vode v Lučkem dolu decembra 2008 VIR: Nataša Ravbar

-Podjetje Impol iz Slovenske Bistrice letos praznuje 200-letnico delovanja, velik izziv zanj predstavljajo tudi ameriške carine -Koča Mladika na Pečni rebri nad Postojno ima novega najemnika -V Novi Gorici bodo nocoj razglasili novega častnega občana

Ime tedna je postal Nick Vovk, diplomirani filozof, kulturni antropolog, etnolog, magister razvojnih študij na Univerzi v Cambridgeu in predvsem humanitarec. Kot sodelavec nevladne organizacije Danski svet za begunce je specializiran za področje eksplozivnih ubojnih sredstev. Že večkrat je v Gazi pomagal žrtvam eksplozivnih orožij in pri razdeljevanju najnujnejše pomoči. Pred tem je deloval tudi na drugih kriznih žariščih, predvsem na Kosovu in v Ukrajini. Foto: Arhiv Nicka Vovka Kandidatki sta bili še: Maja Žugič, odgovorna urednica Cicibana, najstarejše slovenske otroške revije, ki letos praznuje 80 let. Maja Žugič je tudi pobudnica akcije, v okviru katere so danes vsi prvošolci, tudi v zamejstvu, brezplačno prejeli svoj izvod tematske številke Ciciban gre v šolo. Od prve številke leta 1945 je doslej izšlo že več kot 900 številk revije, ki velja za enega ključnih stebrov mladinske in otroške književnosti. Vesna Guštin, kulturna delavka, pisateljica, predsednica Kulturnega društva Kraški dom in duša Kraške ohceti, ki aktivno sodeluje pri pripravi ter ohranjanju tega največjega etnografskega praznika na Tržaškem Krasu. Je tudi avtorica knjige Živio kraška ohcet!, v kateri je leta 2018 popisala in ovrednotila pol stoletja Kraške ohceti. To tradicijo je leta 1968 ponovno oživela zadruga Naš Kras, odtlej jo prirejajo vsaki dve leti; ta konec tedna so poročili 28. par.  

Po srečanju ukrajinskega predsednika Zelenskega in evropskih voditeljev z ameriškim predsednikom Trumpom se vrstijo prve konkretne napovedi - od varnostnih jamstev do možnosti srečanja Zelenskega s Putinom. Kot je dejal Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov, sta Trump in Putin v telefonskem pogovoru podprla idejo o nadaljevanju neposrednih pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo. Druge teme: - Ob dnevu humanitarnosti opozorila na rekordno število ubitih humanitarcev, največ žrtev v Gazi in Sudanu - Gospodarska zbornica: BDP bo težko presegel eno-odstotno rast - V Istri in na Krasu se obeta kakovostna in količinsko dobra letina grozdja

Poročali smo o poteku gradnje protipoplavnih nasipov na reki Muri, 750-letnici cerkve v župniji Grad na Goričkem, letini breskev v Vipavski dolini, dodatnem zavarovanju pohodniških poti na območju Bleda, povezovanju kolesarskih poti na Krasu in svetovnem rekordu florista Žana Žlogarja, ki je v enem dnevu izdela 148 šopkov.

Poročali smo o poteku gradnje protipoplavnih nasipov na reki Muri, 750-letnici cerkve v župniji Grad na Goričkem, letini breskev v Vipavski dolini, dodatnem zavarovanju pohodniških poti na območju Bleda, povezovanju kolesarskih poti na Krasu in svetovnem rekordu florista Žana Žlogarja, ki je v enem dnevu izdela 148 šopkov.

Današnjo oddajo Odprto za srečanja smo namenili vinu, vinogradništvu in vinarstvu ter njihovi prihodnosti na Krasu oziroma v najmanjšem vinorodnem okolišu v Sloveniji. Nosilec te kmetijske dejavnosti je zadružna klet Vinakras Sežana, ki jo že 19-o leto zapored vodi Marjan Colja. Lahko rečemo, da uspešno, kar dokazujejo tudi zadnja priznanja in nagrade. Tako je klet za teran na letošnjem ocenjevanju za Praznik terana in pršuta prejela največ točk in se tako uvrstila na prvo mesto med kraškimi pridelovalci. Na osrednjem kmetijsko živilskem sejmu AGRA, ki se bo v Gornji Radgoni začel prihodnjo soboto, pa bo Vinakras prejela kar dve laskavi nagradi, in sicer nagrado šampion za izbrani teran letnik 2023 in nagrado prvak vinske turistične ceste za vino malvazija Prestige. Marjan Colja je sicer po izobrazbi diplomirani organizator manager, pot med vinogradnike in vinarje pa je bila logična izbira zaradi družinske tradicije.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Slovenija ni le zelena in mirna – pod našimi tlemi se skriva precejšnja dinamika. Stik dveh tektonskih plošč, Jadranske in Evrazijske, povzroča, da se naša tla vsako leto nevidno premaknejo. Le nekaj milimetrov, toda v stoletjih to navrže za velike potrese. V prvi epizodi Xkurzije, poletne edicije Frekvence X, se na sledi pradavnim megapotresom odpravljamo v kanjon reke Raše na Krasu.Sogovornici: paleoseizmologinja Petra Jamšek Rupnik z Geološkega zavoda Slovenije, kvartarna geologinja Eva Mencin Gale z Geološkega zavoda Slovenije.

Kot izhaja iz vladnega dokumenta, ki smo ga pridobili neuradno, bo pravico do starostne pokojnine pridobil zavarovanec pri 62-ih letih in ob 40-ih letih pokojninske dobe, zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, bi bil do starostne upokojitve upravičen pri 67-ih letih. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti ostri odzivi na Trumpove sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču - Sviz od občin zahteva spoštovanje normativov v vrtcih; občine zavračajo postavljanje pravil iz Ljubljane - Ministrstvo odpravilo odločbo inšpektorata glede stavbe v Solkanu, v kateri bivajo uporabniki Doma na Krasu.

Odločbi gradbenega inšpektorja o deložaciji uporabnikov dveh stanovanjskih enot Doma na Krasu zaradi neskladne uporabe stavbe odpira vprašanje o zakonski neurejenosti področja. A odločbi, ki predstavljata grožnjo 12 uporabnikom z različnimi ovirami, ne povzročata stiske le njim, ampak visita nad vsemi 1500 ljudmi, ki živijo v takih enotah. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je napovedal, da bodo do marca spremenili zakon o socialnem varstvu in tako rešili akuten problem, dolgoročno pa napoveduje zakon o deinstitucionalizaciji. Bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pristojno za to zakonodajo, sledilo napovedim Maljevca? Gostje: Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost; Dan Juvan, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; dr. Andreja Rafaelič, Inštitut za socialno varstvo; Emir Okanović, predsednik Zveze Sonček; Goran Blaško, direktor Doma na Krasu.

Evelina Umek se je rodila pri Svetem Ivanu v Trstu tik pred drugo svetovno vojno. Po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je delala kot urednica pri različnih revijah in založbah ter na Televiziji Slovenija – tam je bila urednica Otroškega in mladinskega programa, soustvarjala je kultnega Radovednega Tačka. Upokojila se je leta 1995. Napisala je romane Mandrija, Frizerka, Hiša na Krasu, Zlata poroka ali tržaški blues, Sidrišče spomina ter zbirko kratkih zgodb Odtisi v času. Napisala je več knjig za otroke in mlade. V zadnji knjigi P'nče je tematizirala svojo osebno izkušnjo vojne. Z Evelino Umek se je tik pred tem, ko ji je novembra Ženski odbor Slovenskega centra PEN podelil nagrado mira, pogovarjala Staša Grahek. Oddajo je tonsko uredil Gašper Loborec. Foto: BoBo

Prvi del današnjega zasedanja voditeljev članic Evropske unije, ki se ga udeležuje tudi premier Robert Golob, je bil popolnoma v znamenju Ukrajine. Srečanja se je namreč udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, z voditelji je razpravljal o tem, kako pomagati Ukrajini, da bo čim močnejša, ko se bodo enkrat v prihodnosti začela mirovna pogajanja z Rusijo. Drugi poudarki: - Ruski predsednik Putin: Padec Asada v Siriji ni poraz za Rusijo, ki je tam dosegla svoje. - Za nadomestne zgradbe po lanskih poplavah naj bi bilo na voljo dovolj parcel. Po 16-ih mesecih nekatere domove že gradijo. - Minister Novak: Stanovalcem zavoda Dom na Krasu se ni treba bati izselitve.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

V Ameriki in po svetu se vrstijo odzivi na sinočnjo odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da odstopa od kandidature za nov štiriletni mandat v Beli hiši. Večina svetovnih voditeljev je izrazila spoštovanje do njegovega dejanja, njegov republikanski izzivalec Donald Trump je v svojem slogu zapisal, da bo morebitno novo kandidatko Kamalo Harris premagal še lažje kot Bidna. Zdaj so oči uprte v trenutno podpredsednico Harrisovo, ki jo na Demokratski konvenciji v Čikagu čez mesec dni čaka velika preizkušnja. Druge teme: - Država bo tudi tokrat zagotovila sredstva za obnovo gozdov po požaru na Krasu. - Kako daleč je Slovenija pri opuščanju kletk za vzrejo živali? - Na Hrvaškem moški s pištolo ubil 6 ljudi v domu za starejše; strelec naj bi bil vojaški veteran.

Vročinski val se je ponoči končal z izdatnimi padavinami - udari strel, vetrolom in druge posledice neurij so povzročili kar nekaj gmotne škode, predvsem na Koroškem, na Gorenjskem - kjer so reševali tuje skavte, ter na Savinjskem. Je pa obilen nočni dež v minulih urah pomagal dokončno pogasiti požar na Krasu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izrael vztraja pri zasedbi palestinskih ozemelj. - Na Cipru zaznamujejo spomin na razdelitev otoka. - Tadej Pogačar bo jutri zasedel prestol Toura.

Obsežen požar, ki je včeraj dopoldne izbruhnil na Krasu, še ni pogašen, a se ne širi več. Več kot 400 gasilcem je prek noči uspelo obkoliti celotno požarišče. Čez dan bodo poskušali požar povsem pogasiti. Tudi danes bosta pomagala air-tractorja in helikopterja, na razpolago je tudi pilatus Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Trump na konvenciji sprejel predsedniško nominacijo. Biden naj bi konec tedna odstopil od kandidature. - Guverner centralne banke Vasle pričakuje nadaljnje zniževanje obrestnih mer. - Bolgari ustavili napredovanje nogometašev Maribora v Evropsko ligo, tako kot Bravo nadaljujejo boj v konferenčni ligi.

Več kot 400 gasilcev nadzoruje požarišče na Krasu, kjer se še pojavljajo posamezna žarišča. Čeprav so razmere mirne, gasilce skrbi burja, ki bi lahko hitro okrepila in razplamtela žarišča. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je pohvalil delo gasilcev. Njihovo delo sicer še ni končano, na terenu bodo v najboljšem primeru še najmanj do jutri zvečer. Drugi poudarki oddaje: - Motnje za številne informacijske sisteme po svetu; prizadeta številna podjetja - Strokovnjaki in gospodarstveniki pričakujejo spremembo gospodarske politike Evropske unije - Zaradi del na železnicah v prihodnjih tednih več zamud; ponekod namesto vlakov avtobusni prevozi

Tri dni po drugi obletnici katastrofalnega požara, največjega do zdaj, ki je uničil več kot 2000 hektarjev površine, na Krasu znova divja ogenj. Zajel je okoli 120 hektarjev gozdnatih površin. Na terenu je več kot 200 gasilcev, v pripravljenosti so vojaki. Hiše niso ogrožene, je povedal vodja intervencije Simon Vendramin, ki upa, da bodo požar omejili do večera, najpozneje do jutri zjutraj. Ne glede na to pa bo intervencija pa bo trajala še nekaj dni. Gašenje otežuje tudi močnejši veter, ki pa naj bi se še okrepil. Druge teme: - Ursuli von der Leyen drugi mandat na čelu Evropske komisije, velik poudarek na obrambi. - Volodimir Zelenski in Robert Golob v Oxfordu pred podpisom varnostnega sporazuma. - Zaradi visokih temperatur nevzdržne razmere v kuhinji mariborskega UKC-ja.

Jedním z magických míst Moravského krasu na jižní Moravě jsou Rudické kolíbky. Skalní město tvořené devonským vápencem je nádhernou přírodní lokalitou. Nachází se přibližně půl kilometru jihovýchodně od centra obce Rudice. Snadno dostupné místo si oblíbili nejen výletníci, ale také filmaři a horolezci. Zároveň jde o uznávané archeologické naleziště.

Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?