Podcasts about krasu

Poročali smo o razvoju turizma v Poljanski dolini, vzdrževanju in obnovi gasilskih domov v Brežicah, ohranjanju travnikov na Krasu, načrtih za gradnjo novega centra znanosti v Ajdovščini in novih prostorih mladinsko izobraževalnega centra v naselju Sveta Ema.

Aleksander Peršolja, slovenski pesnik in soustanovitelj festivala Vilenica, je junija preminil v 82. letu starosti. Bil je Bric, študiral je v Ljubljani, živel je na Krasu in bil dolgoletni vodja Kosovelovega doma v Sežani. Pesmi je začel objavljati v šestdesetih letih v reviji Perspektive, pozneje pa tudi v večini slovenskih literarnih revij. Objavil je več kot deset pesniških zbirk, izbori poezije so prevedeni v številne tuje jezike. Je pa tudi avtor dramskih priredb poezije Srečka Kosovela. Lani so pesniku Peršolji na festivalu Vilenica podelili častni kristal Vilenice. Naši umetniki pred mikrofonom je hommage ustvarjalcu, ki je "svoje življenje posvetil umetnosti in ljudem", kot so zapisali ob podelitvi srebrne plakete Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Pesnika je leta 2004 pred mikrofon povabila Vida Curk. Oddajo je tokrat uredila Tadeja Krečič Scholten

V tokratni ponovitvi oddaje boste spoznali izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstvenih projektih in med drugim kartirala urbano floro Trsta. Bila je tesna sodelavka uglednih botanikov, prevajalka strokovnih del in ocenjevalka znanstvenih knjig. Ob vsem tem pa ostaja tudi povezovalka – med znanostjo in skupnostjo, med Slovenci in drugimi narodi, med naravo in človekom. Jeseni jo je Rok Valenčič dan po hudi nevihti obiskal na njenem domu v Barkovljah.

V igri, izvezeni iz Kosovelovih pesmi za otroke, je veliko sonca, predvsem pa pogledov na drobne, preproste stvari iz vsakdanjega življenja ljudi ali živali, ki so še posebno blizu otroku. Njegove pesmice so vesele, svetle, polne domišljije. Živel je na Krasu in je bil otrok tamkajšnje zemlje, njenih borov in brinja. Igro posvečamo pesnikovemu letu, saj je letos minilo sto let od njegovega prezgodnjega slovesa. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Marinka Poštrak Tonski mojster: Gal Nagode Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralca: Vesna Pernarčič, Blaž Setnikar Produkcija: program Ars, Prešernovo gledališče Kranj ter mednarodni raziskovalni in umetniški projekt B-AIR pod pokroviteljstvom Ustvarjalne Evrope Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2021.

Zgodovina kruha je tesno prepletena z enim največjih prelomov v razvoju človeštva, z neolitsko revolucijo, ko je človek opustil nomadski način življenja in začel obdelovati zemljo. Prav udomačevanje žit je omogočilo nastanek stalnih naselbin in razvoj prvih civilizacij, od Rodovitnega polmeseca, kjer so gojili prve vrste pšenice in ječmena, do Azije z rižem, pomembno je tudi proso, ter Srednje in Južne Amerike, kjer je osrednje mesto zavzela koruza. Kruh je tako skozi tisočletja postal več kot le hrana – postal je simbol preživetja, skupnosti in kulture. Stari Egipčani so odkrivali skrivnost kvašenega testa in razvili peko kruha, ki je bil celo plačilno sredstvo, antični Grki in Rimljani pa so to znanje izpopolnili ter postavili temelje pekarstva, kot ga poznamo danes. V srednjem veku je kruh postal osnovno živilo vseh družbenih slojev, pri čemer je njegova kakovost jasno odražala družbeni status. Tudi na Slovenskem ima kruh bogato in globoko zakoreninjeno tradicijo, ki sega vse do prazgodovinskih koliščarjev, skozi stoletja pa se je razvila v raznolikost okusov in oblik, od rženega in koruznega do ajdovega kruha, pogosto povezanega s prazničnimi običaji in obrednim pomenom. O tem, kako kruh presega svojo vsakdanjo vlogo in postaja nosilec simbolike, spomina in identitete, bo spregovorila dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, ki raziskuje pomen kruha v različnih kulturah, religijah in obredih ter skozi dediščino pekarstva in mlinarstva odpira vprašanja o tem, kako lahko z razumevanjem preteklosti ozaveščamo mlajše generacije o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.Sogovornica: Dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, se ukvarja z raziskovanjem pomena kruha v različnih kulturnih okoljih. S študenti Univerze v Novi Gorici je proučevala simboliko kruha v pravoslavni, muslimanski in katoliški veri ter značilne obrede v Rusiji, Srbiji, Severni Makedoniji in Sloveniji, s poudarkom na Primorskem in vplivih iz Italije.Zbira tudi pregovore o kruhu, raziskuje žita na Krasu ter se poglablja v dediščino pekarstva in mlinarstva, zlasti v Zgornji Vipavski dolini. Njeno delo je usmerjeno tudi v ozaveščanje otrok in mladostnikov o pomenu ohranjanja kulturne dediščine skozi zgodbe, spomine in odnos do kruha. Fotografija: Detajl tihožitja s kruhom in smokvami, znana starorimska freska iz Herkulaneuma, ki je trenutno shranjena v Nacionalnem arheološkem muzeju v Neaplju (Wikipedia).

Minevajo 4 leta od največjega požara v zgodovini samostojne Slovenije. Danes, točno pred štirimi leti je na Krasu prvič zagorelo in takrat si še nihče ni predstavljal, da bo boj z ognjenimi zublji trajal več kot dva tedna, da bodo v veliki nevarnosti tako domačini kot njihovo premoženje. Ob tej obletnici se je Eva Furlan vrnila na goriški Kras in s sogovorniki preverila, kaj se je spremenilo v času od ene izmed največjih naravnih katastrof pri nas.

Dr. Ernest Petrič proti referendumu o članstvu Slovenije v NATU.Jutri še zadnja izredna seja državnega zbora pred počitnicami, med drugim o ukinitvi uradniškega sveta.Ustavno sodišče pri ureditvi dobičkov koncesionarjev v zdravstvu obrnilo ploščo, v javnost je poslalo napačen signal, je opozorila Helena Mole.Ob francoskem državnem prazniku v Parizu največja vojaška parada doslej, na njej prvič tudi ukrajinski vojaki.Po največjem požaru na Krasu pred štirimi leti številni ukrepi in nova oprema za gašenja požarov v naravi. Ukrajina je odprla nov sklop pogajalskih poglavij v procesu približevanja Evropski uniji, vezan na zunanje odnose.Demografska zima v Evropi vse hujša: stopnja rodnosti zgolj 1.34.Šport: Na svetovnem nogometnem prvenstvu drevi finale pred finalom, pomerili se bosta Francija in Španija.Vreme- danes možne nevihte, te možne tudi jutri.

Drugi dan vrha Nata v Ankari je v ospredju novo zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu. Ob obnovitvi napadov je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da je premirje končano, prav tako pogajanja z Iranom. Druge teme: - Arbitraža zavrnila 600-milijonsko tožbo britanskega Ascent Resources proti Sloveniji glede črpanje plina v Petišovcih. - Predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič za 15-ti november razpisal lokalne volitve. - Ob razglašeni veliki požarni ogroženosti prostovoljni gasilci iz vse države začeli vajo na Krasu.

Popoldne je na Krasu pri Komnu izbruhnil požar, ki se trenutno razprostira po površini 20 hektarjev. Pri gašenju pomaga več 100 gasilcev in 4 letala za gašenje. Posredovanje je otežujeta zlasti neugoden veter in težaven teren. Druge teme: - Pogreba ubitega iranskega vrhovnega voditelja se udeležuje nepregledna množica ljudi. - Ustavni sodniki so lani rešili več zadev kot leto pred tem. - Na pohodni poti skozi Šunikov vodni gaj v Lepeni na Bovškem se bodo v ponedeljek začela vzdrževalna dela.

Na obisku v Sloveniji sta te dni rojaka iz Avstralije Branko Fabjančič in Marko Krope. Navdušena motorista slovenskih korenin, ki med drugim segajo do Javorja na Krasu oziroma do Ptuja, sta na motorjih raziskovala Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško; Branko se je odpravil celo do Bosne in Hercegovine. Ob tem sta popotnika za rojake v Avstraliji posnela utrinke obiska, nekaj pa sta jih delila tudi z nami.

Na Dunaju živi več tisoč rojakov z avstrijske Koroške in iz Slovenije. Da bi ohranili slovenski jezik in identiteto, si že več let prizadevajo za ustanovitev dvojezične šole, bi delovala pod okriljem zasebne šole Komensky. Zatika pa se pri avstrijskih zveznih oblasteh, ki zdaj predlagajo ustanovitev evropske šole, čemur pa koroški Slovenci nasprotujejo. Kaj to pomeni, pojasnjuje Bernard Sadovnik, ki je tudi predsednik konference vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti. Krepitev šolstva v slovenskem jeziku je ena od prednostnih nalog, ki si jih je zastavil tudi Ištvan Peter Kondor, novi predsednik krovne porabske Državne slovenske samouprave. V Zagrebu preverjamo, kako je z razvojem gospodarske dejavnosti Slovencev na Hrvaškem, v Gabrovcu, na tržaškem Krasu, pa obiščemo cvetlično farmo Jagode Castellani.

V Domu na Krasu so pripravili dogodek, s katerim so skozi preplet osebnih zgodb ter poezije Srečka Kosovela, odpirali vprašanja o življenju ljudi v institucijah. Pogovarjali smo se z Martino Ulčar, vodjo multidisciplinarnega tima »Navadno življenje« in odgovorno za organizacijo dogodka »Srečko in Marco skupaj v boj«.

Při toulkách Moravským krasem byste neměli vynechat prohlídku jeskyně Pekárny. Je největší volně přístupnou jeskyní v této oblasti. Svým tvarem připomíná pec na chleba. Díky mnoha nálezům patří k atraktivním archeologickým lokalitám. A i když denní světlo proniká téměř až na konec jeskyně, je dobré se při její návštěvě vybavit svítilnou.

Při toulkách Moravským krasem byste neměli vynechat prohlídku jeskyně Pekárny. Je největší volně přístupnou jeskyní v této oblasti. Svým tvarem připomíná pec na chleba. Díky mnoha nálezům patří k atraktivním archeologickým lokalitám. A i když denní světlo proniká téměř až na konec jeskyně, je dobré se při její návštěvě vybavit svítilnou.

Při toulkách Moravským krasem byste neměli vynechat prohlídku jeskyně Pekárny. Je největší volně přístupnou jeskyní v této oblasti. Svým tvarem připomíná pec na chleba. Díky mnoha nálezům patří k atraktivním archeologickým lokalitám. A i když denní světlo proniká téměř až na konec jeskyně, je dobré se při její návštěvě vybavit svítilnou. Všechny díly podcastu Výlety můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Při toulkách Moravským krasem byste neměli vynechat prohlídku jeskyně Pekárny. Je největší volně přístupnou jeskyní v této oblasti. Svým tvarem připomíná pec na chleba. Díky mnoha nálezům patří k atraktivním archeologickým lokalitám. A i když denní světlo proniká téměř až na konec jeskyně, je dobré se při její návštěvě vybavit svítilnou.

V Posavskem muzeju Brežice je potekalo odprtje medmuzejske razstave Dediščina in moč mitov. Park vojaške zgodovine, Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica pa podpisali obnovljen sporazuma o sodelovanju »Trio kraških znamenitosti.«

Hrast dovoli drevju, da gre po svetu. Pripoveduje: Majda Kohek. Napisal: Szelburg-Zerebyna. Prevod: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Ime tedna je postal Danijel Mitrović, vodja projektne pisarne za razvoj, raziskave in inovacije Skupine Sij, v kateri so razvili visokotehnološko jeklo za uporabo v vesoljski industriji. V okviru razvojno raziskovalnega projekta so naročniku dobavili že več kot 500 ton materiala za ključne konstrukcijske dele vesoljskega plovila, ki naj bi kmalu poletelo v vesolje. Jeklo mora prenesti ekstremne pogoje, od zelo visokih temperatur ob delovanju raketnih motorjev do izjemno nizkih temperatur zunaj zemeljske orbite. Kandidata sta bila tudi: Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti, ustanove, ki zadnjih 13 let deluje na gradu Cmurek na Tratah v občini Šentilj. Muzej so leta 2013 ustanovili prebivalci in sodelavci, povezani s krajem Trate, da bi ohranili grad Cmurek, v njegovem okviru pa obravnavali fenomen norosti in dediščino nekdanje institucije, ki je v gradu delovala po drugi svetovni vojni. Muzej je med 35 nominiranci za nagrado evropski muzej leta, nagrajence pa bodo razglasili junija na konferenci v Bilbau. Jakob Klemenčič, stripar, ilustrator, umetnostni zgodovinar in soustanovitelj revije Stripburger, ki je na pobudo direktorja Lokalne akcijske skupine Kras/Carso Aleša Pernarčiča pripravil Karstrip, nov stripovski turistični vodnik po čezmejnem Krasu. Publikacija, ki je izšla v slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini, na pripoveden in dostopen način predstavlja naravno, kulturno in gastronomsko dediščino čezmejnega Krasa, bralca pa popelje na doživljajsko potovanje po območju med Slovenijo in Italijo.

Zdobily kdysi jeskyni Švédův stůl rytiny koní? (4:24) – Procházka březnovou oblohou (18:02) – Jeskyně Labských pískovců, 2. část: Život současný, život minulý (22:55)Všechny díly podcastu Planetárium můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Zdobily kdysi jeskyni Švédův stůl rytiny koní? (4:24) – Procházka březnovou oblohou (18:02) – Jeskyně Labských pískovců, 2. část: Život současný, život minulý (22:55)

Izraelska in ameriška vojska sta zjutraj napadli Iran. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Donald Trump sta vsak v svojem nagovoru povedala, da je med cilji operacije tudi sprememba režima v Iranu. Iran je odgovoril hitro in odločno, predvsem z napadi na Izrael in na ameriške vojaške baze v regiji. Drugi poudarki: - Zunanje ministrstvo Slovence v na kriznih območjih poziva k spremljanju razmer, za pomoč se lahko obrnejo tudi na predstavništva Evropske unije. - Izšel je stripovski turistični vodnik po čezmejnem Krasu. - Domen Prevc zmagal na letalnici na Kulmu.

Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan. Izbor skladb: Zlatko in Flamie: SPOMNIM SEPat Metheny Band: PHASE DANCECarmina Burana: FORTUNA IMPERATRIX MUNDI

Výstava Mozek v akci ukazuje na rozmanitých optických klamech, jak naše smysly ovlivňují vnímání reality. Nechybí iluze, optické klamy nebo obrázky, na kterých různí lidé vidí různé věci. Svůj mozek si spolu s dětmi otestujete v rámci akce Zapni mozek o prázdninách. V Muzeu Českého krasu v Berouně najdete několik stanovišť, kde procvičíte hmat, čich, zrak i sluch.

Jeskyně v Moravském krasu znovu přepisují dějiny pravěkého umění. V jeskyni Švédův stůl objevili vědci rytinu koně starou přibližně patnáct tisíc let. Naznačuje, že figurativní jeskynní umění nevznikalo zdaleka jen v ikonických lokalitách západní Evropy. Fragment vápencové stěny s rytinami není jen ojedinělý nález, je to nepřímý důkaz zatím neznámého jeskynního umění na našem území.Všechny díly podcastu Mozaika můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Lenartu bi radi preoblikovali zdravstveni dom. - V občini Šentjernej naj bi do poletja povečali poplavno varnost. - Ob Kosovelovem letu na Krasu tudi nova turistična doživetja. - Posavci bodo lahko vsaj še do februarskih počitnic uživali na nekaterih drsališčih, v Logu pod Mangrtom pa so odpli vaško smučišče.

Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.

Jose Agustin Garcia Trujillo je Kubanec, ki se je pred dvaindvajsetimi leti preselil v Slovenijo. Ko je zagledal morje, je čutil povezanost z domom, rekel si je, da je tu lepo. V Kopru ima že vrsto let plesno šolo in poučuje salso, živi pa na Krasu. Prepričan je, da se mora vsak, ki se preseli sem, prilagoditi kulturi. In se naučiti jezika. Ter sprejeti našo hrano. Jose dvakrat na teden je joto, govori slovensko in ima tudi slovensko državljanstvo. Tu mu je tako dobro, da je s Kube pripeljal še starše in sploh nima namena, da bi se kdaj odselil. *Poznaš koga, ki se je preselil v Slovenijo in bi ga oziroma bi jo bilo vredno slišati? Piši mi na maja.stepancic@rtvslo.si. Hvala!

Na podzim už moc květin nekvete, a to až na jednu výjimku. Tou je ocún jesenní, který roste na louce nedaleko Havlíčkova mlýna. Ta je v Českém krasu unikátní tím, že je podmáčená.

V Slovenskem primorju se je skozi stoletja ohranila navada osmice, ki je bila prvotno pravica kmeta, da lahko neobdavčeno prodaja vino in s tem presežek svojega pridelka. Skozi čas se je dejavnost spreminjala in prilagajala novim okoliščinam, vse dokler se ni oblikovala v to, kar danes poznamo kot osmico. Čeprav danes prodaja domačih pridelkov v obdobju osmice ni več neobdavčena, se je ohranila kot zabavna in za navdušence domačih dobrot izjemno privlačna dejavnost. Dvakrat na leto, po navadi spomladi in jeseni, je kmetom omogočeno ponuditi vse svoje pridelke, od vina do suhomesnatih izdelkov. Po sledeh frask, bršljanovih vejic, ki opozarjajo na aktivne osmice, smo se napotili po Krasu, ter se ustavili na dveh domačijah, kjer so nam razložili kako potekajo osmice pri njih, sami pa smo si tudi privoščili nekaj njihovih dobrot. O zgodovini in sami praksi osmice smo se pogovorili s Srečkom Horvatom s Kmetijsko gozdarskega zavoda v Novi Gorici.

V některých obcích na Berounsku má téměř každý vlastní jímku nebo domácí čistírnu odpadních vod. Průzkum z roku 2022 ale prokázal, že studniční voda je často znečištěná fekáliemi.

Posvečamo se večdesetletnemu arheološkemu raziskovanju kraške krajine, ki je slovenska arheologa pripeljalo do najdbe več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad; potem knjižnim novostim: Angel izginjanja Slobodana Šnajderja, Srebrni dež Pawla Huelleja, Vojna Miljenka Jergovića, ki so jih pred kratkim izdali pri Cankarjevi založbi, ter premieri filma To, kar je treba narediti na festivalu DOK v Leipzigu. Vabimo vas k poslušanju!

Ime tedna je Helena Fojkar Zupančič, zborovodkinja Zbora svetega Nikolaja Litija, ki so v konkurenci osmih azijskih in evropskih zborov na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru navdušili s tehnično pripravljenostjo zbora, zahtevnostjo programa in prepričljivostjo izvedbe. Z zmago je zbor samodejno postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026. Kandidati so bili še: Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in Tomaž Fabec, raziskovalca z Oddelka za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z ekipo arheologov sta na Krasu našla več kilometrov dolge strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najdbe svetovnega pomena predstavljajo eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi. Janez Vodiškar, srčni kirurg, ki je v sodelovanju s strokovnjaki ljubljanskega UKC-ja uspešno izvedel prvo implantacijo mehanskega podpornega sistema berlinsko srce pri otroku v Sloveniji. Gre za prelomni dogodek, saj do zdaj otroci s hudimi srčnimi boleznimi v Sloveniji pogosto niso imeli realne možnosti, da bi dočakali presaditev srca. Bili so bili odvisni od začasnih podpornih sistemov, ki pa niso namenjeni dolgotrajni uporabi.

Zaradi številnih nevšečnosti na slovenskih avtocestah vlada predlaga podaljšanje veljavnosti letnih vinjet. Vse, ki bodo v veljavi prvega decembra, bi veljale še dodatne štiri mesece. Že z novim letom pa bo, če bo predlog vlade podprl tudi državni zbor, vožnja po obalnih hitrih cestah mogoča brez vinjet. Druge teme: - Omejene dobave človekoljubne pomoči in vračanje trupel talcev krhajo premirje v Gazi. - Obrambni ministri Nata razpravljajo o dodatnem denarju za obrambo. - Kaj bodo zamude v postopkih pomenile za vodooskrbo na Obali in Krasu?

Še drugi poudarki iz oddaje: - Invalidi Prekmurja in Prlekije so na tradicionalnem vsakoletnem srečanju opozorili na pomen rekreacije in druženja. - Ljubljanska občina razpisala 110 štipendij za dijake in študente. - Bodo kmetje na Krasu še lahko pasli na izkrčenih površinah? Evropa sprejema uredbo, po kateri bi na njih lahko pridelovali le hrano za ljudi. - Blagovna znamka Blejski lokalni izbor bogatejša za 58 dodatnih izdelkov.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 62: Vikend razmisleki in osebni uvidi Filozofske misli o sreči Trenutno politično ozračje v Sloveniji Globalni konflikti in osebne perspektive Organizacijska dinamika in osebna rast Navdušenje nad avtomobili in osebne preference Poslovni uvidi in podjetniški izzivi Izobraževalna orodja in vizije za prihodnost

V tokratni oddaji gostimo izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstvenih projektih in med drugim kartirala urbano floro Trsta. Bila je tesna sodelavka uglednih botanikov, prevajalka strokovnih del in ocenjevalka znanstvenih knjig. Ob vsem tem pa ostaja tudi povezovalka – med znanostjo in skupnostjo, med Slovenci in drugimi narodi, med naravo in človekom. Mi smo jo dan po hudi nevihti obiskali na njenem domu v Barkovljah.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Hlavní dóm Kateřinské jeskyně v Chráněné krajinné oblasti Moravský kras je největším zpřístupněným podzemním prostorem u nás. Má rozměry 95 × 44 × 20 metrů.

Slovenija ni le zelena in mirna – pod našimi tlemi se skriva precejšnja dinamika. Stik dveh tektonskih plošč, Jadranske in Evrazijske, povzroča, da se naša tla vsako leto nevidno premaknejo. Le nekaj milimetrov, toda v stoletjih to navrže za velike potrese. V prvi epizodi Xkurzije, poletne edicije Frekvence X, se na sledi pradavnim megapotresom odpravljamo v kanjon reke Raše na Krasu.Sogovornici: paleoseizmologinja Petra Jamšek Rupnik z Geološkega zavoda Slovenije, kvartarna geologinja Eva Mencin Gale z Geološkega zavoda Slovenije.

Kot izhaja iz vladnega dokumenta, ki smo ga pridobili neuradno, bo pravico do starostne pokojnine pridobil zavarovanec pri 62-ih letih in ob 40-ih letih pokojninske dobe, zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, bi bil do starostne upokojitve upravičen pri 67-ih letih. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti ostri odzivi na Trumpove sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču - Sviz od občin zahteva spoštovanje normativov v vrtcih; občine zavračajo postavljanje pravil iz Ljubljane - Ministrstvo odpravilo odločbo inšpektorata glede stavbe v Solkanu, v kateri bivajo uporabniki Doma na Krasu.

Odločbi gradbenega inšpektorja o deložaciji uporabnikov dveh stanovanjskih enot Doma na Krasu zaradi neskladne uporabe stavbe odpira vprašanje o zakonski neurejenosti področja. A odločbi, ki predstavljata grožnjo 12 uporabnikom z različnimi ovirami, ne povzročata stiske le njim, ampak visita nad vsemi 1500 ljudmi, ki živijo v takih enotah. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je napovedal, da bodo do marca spremenili zakon o socialnem varstvu in tako rešili akuten problem, dolgoročno pa napoveduje zakon o deinstitucionalizaciji. Bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pristojno za to zakonodajo, sledilo napovedim Maljevca? Gostje: Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost; Dan Juvan, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; dr. Andreja Rafaelič, Inštitut za socialno varstvo; Emir Okanović, predsednik Zveze Sonček; Goran Blaško, direktor Doma na Krasu.

Evelina Umek se je rodila pri Svetem Ivanu v Trstu tik pred drugo svetovno vojno. Po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je delala kot urednica pri različnih revijah in založbah ter na Televiziji Slovenija – tam je bila urednica Otroškega in mladinskega programa, soustvarjala je kultnega Radovednega Tačka. Upokojila se je leta 1995. Napisala je romane Mandrija, Frizerka, Hiša na Krasu, Zlata poroka ali tržaški blues, Sidrišče spomina ter zbirko kratkih zgodb Odtisi v času. Napisala je več knjig za otroke in mlade. V zadnji knjigi P'nče je tematizirala svojo osebno izkušnjo vojne. Z Evelino Umek se je tik pred tem, ko ji je novembra Ženski odbor Slovenskega centra PEN podelil nagrado mira, pogovarjala Staša Grahek. Oddajo je tonsko uredil Gašper Loborec. Foto: BoBo

Prvi del današnjega zasedanja voditeljev članic Evropske unije, ki se ga udeležuje tudi premier Robert Golob, je bil popolnoma v znamenju Ukrajine. Srečanja se je namreč udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, z voditelji je razpravljal o tem, kako pomagati Ukrajini, da bo čim močnejša, ko se bodo enkrat v prihodnosti začela mirovna pogajanja z Rusijo. Drugi poudarki: - Ruski predsednik Putin: Padec Asada v Siriji ni poraz za Rusijo, ki je tam dosegla svoje. - Za nadomestne zgradbe po lanskih poplavah naj bi bilo na voljo dovolj parcel. Po 16-ih mesecih nekatere domove že gradijo. - Minister Novak: Stanovalcem zavoda Dom na Krasu se ni treba bati izselitve.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Letos bylo slavnostně otevřeno nové návštěvnické středisko chráněné krajinné oblasti Český kras ve Středočeském kraji. Dům přírody Českého krasu byl jako multifunkční objekt postaven v těsné blízkosti slavných Koněpruských jeskyní na Berounsku. Unikátní vnitřní i vnější expozice návštěvníky seznamuje s místním geologickým vývojem i jedinečností krasových útvarů.

Vročinski val se je ponoči končal z izdatnimi padavinami - udari strel, vetrolom in druge posledice neurij so povzročili kar nekaj gmotne škode, predvsem na Koroškem, na Gorenjskem - kjer so reševali tuje skavte, ter na Savinjskem. Je pa obilen nočni dež v minulih urah pomagal dokončno pogasiti požar na Krasu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izrael vztraja pri zasedbi palestinskih ozemelj. - Na Cipru zaznamujejo spomin na razdelitev otoka. - Tadej Pogačar bo jutri zasedel prestol Toura.

Obsežen požar, ki je včeraj dopoldne izbruhnil na Krasu, še ni pogašen, a se ne širi več. Več kot 400 gasilcem je prek noči uspelo obkoliti celotno požarišče. Čez dan bodo poskušali požar povsem pogasiti. Tudi danes bosta pomagala air-tractorja in helikopterja, na razpolago je tudi pilatus Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Trump na konvenciji sprejel predsedniško nominacijo. Biden naj bi konec tedna odstopil od kandidature. - Guverner centralne banke Vasle pričakuje nadaljnje zniževanje obrestnih mer. - Bolgari ustavili napredovanje nogometašev Maribora v Evropsko ligo, tako kot Bravo nadaljujejo boj v konferenčni ligi.

Jedním z magických míst Moravského krasu na jižní Moravě jsou Rudické kolíbky. Skalní město tvořené devonským vápencem je nádhernou přírodní lokalitou. Nachází se přibližně půl kilometru jihovýchodně od centra obce Rudice. Snadno dostupné místo si oblíbili nejen výletníci, ale také filmaři a horolezci. Zároveň jde o uznávané archeologické naleziště.

Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?