Podcasts about sobotne

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Nova knjiga Jerneja Ščeka, vsestransko dejavnega tržaškega Slovenca, filozofa, esejista, prevajalca in publicista, bralca, bralko pozdravi s kar šestimi nagovori. Na uvodnih straneh se oglašata urednica knjige Martina Kafol in Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, kjer so bili Ščekovi intervjuji, nekateri zaradi prostorskih omejitev časnika nekoliko skrajšani, najprej objavljeni. Na zavihkih platnic nagovarjata Marko Kravos in Nataša Konc Lorenzutti na hrbtu knjige pa z nekaj besedami še Zdravko Duša in Igor Škamperle! Še več iz fotografij in pogovorov sestavljenih portretov šteje galerija uglednih sodobnih italijanskih književnikov, filozofov, zgodovinarjev, psihologov in družboslovcev ter ob njih tudi uspešnežev na povsem drugih področjih. Po izidu prve, medtem že ponatisnjene knjige Kavarna Italija Ščekovi vljudni, sproščeni, poznavalski in suvereni premišljeni dialogi z izbranimi sogovorniki in sogovornicami niso več presenečenje. Osupljivo je morda le to, da je mlademu avtorju v letih 2022–24 uspelo zaokrožiti pogovore ali dopisovanja s še petintrideseterico uglednih raziskovalcev, premišljevalcev in ocenjevalcev kulturnega in političnega dogajanja v današnji Italiji in po svetu. Prva v knjigo Kavarna odprta vstopita zagovornika alpinizma kot umetnosti bistvenega in nasprotnika komercializacije. Ona, Nives Meroi iz Lombardije, on, Roman Benet iz okolice Trbiža – prva zakonca z osvojenimi vsemi štirinajstimi osemtisočaki. Zgodba, močna kot dvojina, kot skupnost dveh, ki se kot eno prebijata naprej, strne Šček. S psihiatrinjo Chiaro Caprì se je Šček pogovarjal o pripadnikih mafijskih združb, ki imajo, kot je razkrila ob preučevanju zapornikov, izrazite sociopatske poteze. Mafija obstaja, a je obenem nikjer ni, najbolj zastrašujoče pa je, da lahko pradavni modeli nadzorovanja ozemlja, strukture in oblikovanja oblasti preživijo v dobi socialnih omrežij. Igiaba Scego, Rimljanka somalskega rodu, pravi, da pisanje v dveh jezikih, ki sta se do včeraj sovražila, doživlja kot dejanje literarne dekolonizacije. In pripominja, da je vsaka vojna bratomorna, saj človek kolje sočloveka. Enako meni tudi svoj čas bojevit zagovornik nadstrankarskega komunizma, teoretični fizik in prevajalec izvirnih biblijskih knjig Carlo Rovelli, ki je med jugoslovansko vojno s tovornjakom vozil pomoč vsem vpletenim etničnim skupnostim. »To je bilo hudičevo delo,« se spominja. »Brat je moril brata, da bi dokazal, da je drugačen.« Pedagog Christiano Raimo je postal učitelj zato, ker verjame, da sta vzgoja in izobraževanje vrhunec slehernega kulturništva in da je od tega vprašanja odvisno vse življenje. Capinski kapitalizem, povzema, si z omejevanjem sredstev javnemu šolstvu sam koplje grob. S pisateljem in novinarjem Antoniom Scuratijem se je Šček pogovarjal o njegovih dokumentarnih romanih, v katerih analizira pojav Mussolinija in fašizma, ter neizprosno razbija mit o Italijanih, dobrih ljudeh. Fašizem se v zborniku pojavi še dvakrat. Najprej v pogovoru z zgodovinarjem Emiliom Gentilejem, ki fašizem že petdeset let preučuje z iskanjem in kritično analizo zgodovinskih virov, torej z uporabo golih dejstev, kot jih je ob upoštevanju kategorij zgodovinskega razuma mogoče dokumentirano rekonstruirati. Pri tem se posebej ukvarja z organizacijsko, kulturno in institucionalno razsežnostjo, ki odsevajo bistvo tega totalitarizma. Zgodovino fašizma in z njim odpora, osvobodilnega gibanja in Jugoslavije 20. stoletja raziskuje tudi precej mlajši Eric Gobetti. Ugotavlja, da se v Italiji vedno znova srečuje s protipartizansko ali protijugoslovansko interpretacijo dejstev, pri čemer so problem tudi sama dejstva. O njih se brezsramno laže. »Največji problem so tisti,« je prepričan Gobetti, »ki zavestno lažejo v brk zgodovinskim dognanjem. To ni politizacija, temveč ideologizacija zgodovine!« Filozof evolucije Telmo Pievani v nemara najbolj vznemirljivem dialogu zavrača idejo človeške zgodovine kot linearno napredujoče puščice od sključene opice do pokončnega prvaka intelektualnega in telesnega razvoja. Po novih odkritjih so Zemljo naseljevale in ena ob drugi sobivale različne človeške vrste, tudi neandertalci, za prevlado najbolj selivskega sapiensa pa je bil odločilen jezik. Pievani prisega na znanost in srečna naključja, ki vodijo do velikih odkritij in svari pred priganjanjem k takojšnjim rezultatom. Zanj je najstrašnejši sovražnik tega časa algoritem, orodje spletnega tržišča, ki uporabnika ne sooča z novimi odkritji, temveč vzgaja generacijo konformistov. »Če pogledate, kaj se dogaja z vidika človeških možganov,« pojasnjuje Ščeku, »boste spoznali, da nazadujemo v starodavne plemenske skupnosti.« Šele predvčerajšnjim smo vstopili v ta potencialno vsevedni krasni novi svet, poln priložnosti in informacij, »v dveh desetletjih pa se s socialnimi omrežji znajdemo z otroki, ki se zapirajo v mehurčke enako mislečih in čutečih, enakih okusov in vrednot,« med katerimi je drugačnež avtomatično čudak, odpadnik. Tej perverzni logiki digitalnega pobarbarjenja se moramo upreti, sklene Pievani. Med zanimivejšimi sogovorniki velja vsaj opozoriti še na enega posebneža. Na Michaeleja Recha, bolj znanega po psevdonimu Zerocalcare, ki ga Jernej Šček predstavi kot prvo ime italijanskega stripa nove generacije in označi za fenomen kulture, ki mežika popu, da bi poganjala alternativo. Pri tem ne podira le rekordov v nakladah, temveč tudi idejne in politične pregrade. Vsi Ščekovi sogovorniki v knjigi Kavarna odprta so zanimive osebnosti, omenili smo morda le za odtenek zanimivejše ali tiste, ki so ob prvem branju korak bližje od preostalih.

Slišali ste, kako razvejano je botrstvo, s katerim lahko pomagate otrokom na različnih celinah sveta. Izvedeli ste tudi, kam bo s pomočjo zazrta letošnja Pustna Sobotna iskrica.

V Buenos Airesu je pred dnevi izšla prva letošnja številka Svobodne Slovenije. O praznovanju božiča po krajevnih domovih argentinskega glavnega mesta poročajo z besedo in sliko. Objavljen je tudi intervju z nogometašem Andrejem Vombergarjem ter nekaj zapisov o spravi. Ani Klemen Boltežar pa piše o tečaju ABC slovenščine, ki so ga lani po dveh letih premora znova vpeljali v slovenskem domu v Karapačaju. Prijavilo se je sedemnajst tečajnikov. Znano je, da je slovenski jezik težak: prvotni dobri nameni podležejo pred prvimi težavami slovnice. Le ljubitelji slovenske dediščine, večina potomci Slovencev, vztrajajo do konca, piše avtorica. Imamo pa tudi take primere tujcev, ki se radi učijo, ker hočejo bolje doživljati slovenski duh, ko obiščejo Slovenijo. In ni malo primerov takih, ki so hodili v slovensko osnovno šolo v mladosti, a so to zaradi različnih razlogov opustili. Avtorica trdi, da se splača vztrajati in pošiljati otroke v slovensko šolo, da ne bodo kasneje očitali staršem za njihovo malomarnost. Sobotne šole terjajo čas in trud tako pri otrocih kot starših, so pa velika vrednota, katero bi bilo škoda zamuditi, posebno še ker imajo v slovenski skupnosti veliko število dobrih učiteljev, ki so pripravljeni velikodušno posredovati slovenske in krščanske vrednote.

Pisateljica Mirana Likar se je ¬– med drugim – podpisala pod romana Babuškin kovček ter Pripovedovalec in pripovedne zbirke Sobotne zgodbe, Sedem besed in Glasovi, tako da je (pri Gogi objavljena) zbirka Ženska hiša že njena četrta pripovedna zbirka. Z objavljenimi zgodbami je pisateljica ponovno dokazala, da zna pripovedovati oziroma da njeni junaki in njene junakinje pripovedujejo še kako prepričljivo zgodbe svojega življenja, pogosto o intimnih travmatičnih izkušnjah. Pisateljičine zgodbe so brezkompromisne, to med drugim pomeni, da v njih ni srečnega konca (niti takrat, ko ga nekoliko napoveduje). Več o svojih zgodbah (ki jih Diana Pungeršič, avtorica odlične spremne besede označi za romane v malem) Mirana Likar pove v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Kri ni voda. Nikar ne zamudite.

Nocoj je voditeljica Lucija Grm gostji, dramaturginji, nekdaj glavni in odgovorni urednici revije Maska, soustvarjalki programa mednarodnega festivala Mladi levi, od leta 2006 do 2010 urednici Sobotne priloge Dela, nominiranki za Rožančevo nagrado, idejni vodji priljubljene rubrike Carpe diem v Delu in pisateljici Ireni Štaudohar zastavljala veliko vprašanj, a glavni sta Kaj hoče ženska, vprašanje, na katero so iskali odgovore vsi veliki umi, in kaj je to Fižolozofija, odgovor zelo prav pride vsem, ki radi vrtnarite. Ne zamudite, morda boste dobili tudi vi kakšen odgovor na zastavljeno vprašanje.

Na Radiu Koper smo v oddaji Odprto za srečanja gostili Branka Sobana. Bil je publicist in večletni dopisnik iz Moskve, po odhodu v pokoj ostaja kolumnist in novinar Sobotne priloge Dela. Poročal je iz Rusije, kjer mu Kremelj zaradi kritičnih komentarjev o kršenju človekovih pravic v Čečeniji, enajst let ni dovolil vstopa v državo. Prepotoval je dobršen del ozemlja nekdanje Sovjetske zveze in pozna skoraj vse ruske disidente, med njimi tudi pokojna Borisa Nemcova in Ano Politkovsko. Branko Soban je Primorec, doma iz Gojač v Vipavski dolini. Nataša Uršič se je z njim pogovarjala o vojni v Ukrajini, o njenih vzrokih in posledicah ter o tem, kako bo vplivala na geopolitično podobo sveta v prihodnosti.

Slišali ste pogovor z misijonarko s. Vesno Hiti, ki nam je povedala kako napredujejo dela v centru Akamúri, ki ste mu pomagali z darovi, zbranimi v Pustni Sobotni iskrici.

V peti epizodi oddaje Filozofija gre v svet govorimo o kritičnem mišljenju v javnem prostoru in sodobnem času. Naša gosta sta dr. Borut Ošlaj, filozof in redni profesor na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Ali Žerdin, sociolog, publicist, novinar in urednik Sobotne priloge časopisa Delo. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

»Je to, da predsednik vlade Marjan Šarec odhaja na obisk k nemški kanclerki Angeli Merkel, kakšna sprememba slovenske zunanje politike ali je to gesta kontinuitete,« se sprašuje Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin.

Komentatorja Dela Ali Žerdin in Janez Markeš se v tokratni oddaji pogovarjata o vrnitvi Marjana Podobnika v politiko po kar 18 let trajajoči odsotnosti. »Zadnja reč, ki jo je počel v Sloveniji in je bila še opazna, je bilo vodenje Telekoma. Na pozicijo šefa Telekoma je prišel iz vlade, ki jo je tedaj vodil še Janez Drnovšek, tako da imamo opravka s precejšnimi časovnimi razdaljami,« uvodno pojasni Delov komentator in urednik Sobotne priloge Žerdin. »Vrnitev Podobnika verjetno ne pomeni kakšnih velikih rezultatov za Slovensko ljudsko stranko ali desnico kot celoto,« dodaja Markeš ter pojasnjuje, da se je Podobnik že v tistih časih od preostalih politikov razlikoval v tem, da je bil samonikel, je bil nepredvidljiv ter je znal jadrati populizem, kot ga v tistem času Janez Janša še ni znal.

»Skandinavija ima situacijo vzpona skrajne desnice, kar se odraža tudi na voliščih. Švedska, za katero je po novem značilen status quo, je primer države, s kakršno bi se želeli primerjati, vzpon skrajne desnice pa navaja na misel, da ta stremljenja morda niso več tako na mestu,« pove Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Omeniti je treba nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v evropskem parlamentu, kjer se je naslovil na populizem. Nasloviti je treba tudi razpravo o madžarskem premierju Viktorju Orbanu in nesprejemljivosti njegovih populističnih praks, pa izpostavlja Delov komentator Janez Markeš, ki meni, da je Evropa v tem kontekstu ogrožena. »Švedska se nahaja v pat poziciji, v kateri bo treba poiskati način, kako ohraniti vrednote in ne podleči populizmu. Če se je že na Švedskem to zgodilo, to pomeni, da je trend tako rekoč utrjen, saj je tako ali tako globalni trend.«

»Dajmo priložnost organom pregona, da bo uredijo. Politika se je od tega ostro distancirala. Zelo pomembno je, da se to v kali zatre in to z državno silo,« meni Delov komentator Janez Markeš, ki meni, da bi Andrej Šiško moral biti že v zaporu. »Pri takih stvareh je treba ukrepat takoj, radikalno in po zakonu.« Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin svojega sogovornika vpraša, zakaj se njemu to zdi problem. »Preprosto zaradi tega, ker za tem stoji ideologija, ki je istorodna kot so bile včasih nacistične in fašistične, zdaj pa ksenofobne. Tukaj imamo opravka z ideologijo govora proti beguncem, s ksenofobijo in bolestnim nacionalizmom. Drugo kar pa je,« odgovarja Markeš, pa »moram v primeru, da želim imeti orožje, v postopek, med drugim tudi k psihiatru, da dobim dovoljenje. Ti ljudje pa so na posnetkih z orožjem, policija pa medtem zbira podatke.«

Podporniki in osebje Trumpovega volilnega štaba se soočajo z vedno ostrejšimi obtožbami in obsodbami, pove Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. »Ameriški zahodni analitiki vedno bolj jasne vzporednice vlečejo med afero Watergate, ki je odnesla tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, in pa zagatami, v katerih se je znašel predsednik Donald Trump.

Digitalizacija je spremenila svet na številnih področjih. Tudi, ko govorimo o branju. Na pametnih napravah beremo knjige, prebiramo novice, če smo čisto iskreni pa v povprečju, vsaj tako kažejo podatki, najpogosteje prebiramo objave na različnih družabnih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto. Kako je ta razširjenost in dostopnost teksta spremenila status branja v družbi? Kaj beremo in kdo bere? Kakšno draž ima ob poplavi avdio in video vsebin sploh še knjiga? Kakšni procesi se odvijajo v naših možganih, ko beremo? Kakšno vlogo ima v sodobni družbi knjiga? O branju bomo govorili v tokratni oddaji Intelekta. Sogovorniki: Savina Zwitter iz Bralnega društva Slovenije, Tejo Zorko iz Mestne knjižnice Ljubljana, Irena Štaudohar iz Sobotne priloge Dela in dr. Grega Repovš iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. foto: stocksnap/pixabay

Če Donald Trump manjka zaradi golfa, potem stagnira celotna svetovna politika. On uspe delati neumnosti veliko bolj atraktivno, kot jim to uspeva v Nemčiji ali Avstriji. Če Trump dva dni ne naredi nič neumnega, politika v Evropi postane dolgočasna, meni Delov komentator Janez Markeš. Evropa se tako ali tako ukvarja s tem, da gleda nogomet, pripomni Ali Žerdin, Delov komentator in urednik Sobotne priloge. »Nemčija in Španija sta šli že domov, temnopolti Francozi pa briljantno hitro tečejo.« Meni je bilo od prvega dne jasno, da nemška vlada ne bo razpadla, saj kolikor poznam odgovornost nemških politikov, vem, da državo postavljajo pred zasebne interese, pravi Markeš. Angela Merkel je danes naredila precej pogumno potezo, ko je v nemškem parlamentu poudarila, da se bo njena vlada zavzemala za prost pretok ljudi po Evropi, ob čemer je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) zahtevala njen odstop.

»Relativnega zmagovalca imamo, vendar ima le-ta težavo, da ne želi z njim nihče podpisati sodelovanja. Na drugi strani pa imamo nekakšno koalicijo okoli Marjana Šarca, ki pa nima nobenega namiga s strani predsednika republike, da bi utegnila dobiti mandat za sestavo vlade,« uvodoma pove Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin.

Letošnji natečaj Slovenia Press Photo je bil nekoliko drugačen od preteklih, saj si zmagovalnih fotografij ni bilo mogoče ogledati na klasični razstavi. Namesto tega so serije izšle na posebnih tematskih straneh Sobotne priloge Dela, kar nekaj je bilo tudi novih fotografskih imen.

Z urednikom Sobotne priloge DELO-a o trendih preteklosti ter obveščevalnih državnih aparatih, ki preganjajo novinarje. Dr. Ali Žerdin razloži, kaj spada pod koncept skrajne...

Lenart J. Kučić je novinar in kolumnist Sobotne priloge. V pogovoru o hrčkih iz 70. let, o tem kaj se zgodi, ko avto postane lažje izdelati, kot prodati in ekonomiji izkoriščanja intelektualne lastnine. Na oddajo se lahko naročite prek iTunes ali RSS in jo najdete tudi na Twitterju ter Facebooku. Anže pa je na Twitterju @anzet. Podprete jo lahko tudi osebno. Zapiski oddaje: Sony […]