Podcasts about javni

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev.

Pridruži se AKADEMIJI LIVE do 02.06. na LINKU: https://www.radimposvom.com.hr/akademija/Javni nastup više nije rezerviran samo za velike pozornice i konferencije - danas se događa i na Zoom pozivu s klijentom, u storiju koji snimaš ‘u hodu', u trenutku kad pričaš o svom biznisu na kavi. Upravo o toj modernoj, svakodnevnoj verziji javnog nastupa u ovoj epizodi razgovaram s Anom - poduzetnicom i trenericom javnog govora koja pomaže poduzetnicama da se s lakoćom, samopouzdano i učinkovito pojavljuju pred publikom - i kamerom.Pričale smo o tome kako prepoznati tremu prije nego što te sabotira, kako se najbolje - i u što kraćem vremenu - pripremiti za snimanje reela ili podcasta te zašto je iskrena, nesavršena priča često upravo ono što tvoju publiku osvaja. Pogledaj epizodu i otkrij kako javni nastup može postati tvoj najveći saveznik u izgradnji vidljivosti i biznisa online!O Ani Labaš:Instagram: https://www.instagram.com/analabas_/YouTube: https://www.youtube.com/@analabas_Free webinar Pojavi se online: https://subscribepage.io/PojaviSeOnlineProgram ‘Javni nastup za poduzetnice': https://subscribepage.io/JavniNastupZaPoduzetniceOstani u toku:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavacki

Na slovenski dan možganov, ta se zgodi na sredo v tretjem tednu v marcu, ko poteka Teden možganov, je v reviji Frontiers in public health – mednarodni znanstveni reviji, ki pokriva širok spekter tematik s področja javnega zdravja, izšel članek z naslovom "Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji: vloga izobraževanja." Mojca Delač se je o članku in sporočilih, ki iz njega izhajajo, pogovarjala z dvema izmed avtorjev, prof. dr. Majo Bresjanac in dr. Matejem Perovnikom.

Državni zbor bo po predvidevanjih podprl zakon, ki bo iz dokumentov o nakupih orožja med osamosvojitveno vojno umaknil stopnjo zaupnosti, tako pa bi le-ti postali dokumentarno gradivo, ki ga bodo morala ministrstva v 18-ih mesecih po sprejetju zakona izročiti Arhivu Republike Slovenije. Tudi v opoziciji se strinjajo, da bi morali biti vsi tovrstni dokumenti dostopni javnosti, zato predlagajo, da se odprejo tudi vsa gradiva od leta 1945, ki so za javnost še nedostopna. Preostale novice: Finančni zapleti za drugi tir, pristojni mirijo, da se projekt ne bo še podaljšal. - Unija odpravo sankcij proti Rusiji pogojuje z umikom ruskih sil iz Ukrajine. - Fajon z manjšino v Avstriji za oživitev slovenskega jezika.

Nekateri preostali poudarki oddaje: - Mesec in pol po prenovi mariborskih avtobusnih povezav je slišati tako kritike kot pohvale. - Na regijskem posvetu o stanovanjski problematiki Obalno-kraške regije izpostavil težave mladih in izkušnjo s stanovanjsko zdrugo. - V občini Gorje s hitrim ukrepanjem preprečili onesnaženje pitne vode na zajetju Ovčje jame. - Krajani Koč in Prestranka morajo še naprej prenašati hrup ob pretovarjanju železa ob železnici.

Javni prepir v Beli hiši in zahteve naj se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opraviči svojim ameriškim gostiteljem, še vedno buri duhove. Mnogi se sprašujejo, ali so zahodne države še vedno v zavezniških odnosih. Ukrajinski predsednik je včeraj odpotoval v London, kjer ga je sprejel britanski premier Keir Starmer. Ta bo danes vodil posebno srečanje skupine zahodnih držav, kjer bodo razpravljali o vojni v Ukrajini in usodi zavezništva. V oddaji tudi: - Po izteku prve faze prekinitve ognja v Gazi, Izrael sprejel predlog o začasnem premirju v obdobju ramazana in pashe. - Peti veliki študentski protest v Niš privabil na deset tisoče ljudi. - Marsikje po Sloveniji danes vrhunec pustnega dogajanja - med drugim v Cerknici in na Ptuju.

Pod udarom "borbe protiv korupcije" je "boranija", krupne ribe su zaštićene. Naše tužilaštvo je zaleđeno, paralisano i ponaša se kao namešteni direktori javnih preduzeća. Da tužioci rade po zakonu, mi ne bi imali dovoljno pritvorskih kapaciteta za osumnjičene. Štrajk advokata je uspeo jer je 70 posto predmeta odloženo. Spasili smo obraz i dušu pred građanima jer smo se solidarisali sa studentima. Reforma pravosuđa je iznedrila mnogo žrtava, a malo odgovornosti. Javni tužioci koji pokušavaju da rade po zakonu i nezavisno su progonjeni, dok su javni beležnici i izvršitelji najveći profiteri tzv. reforme. Pristup pravdi u Srbiji je ograničen, ona košta, spora je i dostižna, ako se u međuvremenu ne razbolite i ne bankrotirate. Gost: Ivan Ninić, Advokat

Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno, pri tem pa se srečujejo z resnimi izzivi pri izpolnjevanju zahtev, ki jih prinaša zakonodaja na področju zagotavljanja zadostnih količin ekoloških živil in živil iz shem kakovosti v okviru javnega naročanja. Slovenija namreč nima večjega števila kmetijskih gospodarstev, ki so sposobna dobavljati hrano javnim zavodom v zadostnih količinah, poleg tega pa tudi ni ustrezne logistike.

Politika stopica na mestu, njena polarizacija se nadaljuje. Javni servisi sicer vse bolj finančno obremenjenemu prebivalstvu ne dajejo, kar potrebuje. Krepi pa se spoznanje, da je za boljšo prihodnost potreben premik v glavah in delovanju, najprej politike, potem pa vseh preostalih. Tako bi lahko podčrtali leto 2024, ki smo ga pod drobnogled vzeli s poznavalci različnih področij. Gostje: mag. Barbara Kobal Tomc, strokovnjakinja na področju socialnega varstva; dr. Petra Došenović Bonča, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije; Tomaž Celestina, novinar RTV Slovenija.

Javni potniški promet je vedno aktualna tema. Pred časom je začela delovati Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, njen direktor Miran Sečki pa je bil gost tokratne Svetovalnice. Govorili smo o tem, kakšna je njena vloga, kako načrtujejo linije in število prevozov in kakšne so ambicije glede prihodnosti.

Iz zdravstva prihajajo zadržani odzivi na spremembe zakona, ki naj bi ostro razmejil javno in zasebno. Zdaj je določba glede hkratnega dela v obeh mrežah nekoliko omiljena, a to ne bo ustavilo odhodov v zasebno, menijo kritiki. Druge teme: - V Siriji množični shodi ob padcu 50-letne vladavine družine Asad; Evropska unija v državo pošilja sto ton pomoči. - Novi francoski premier je nekdanji minister in evropski poslanec, sredinski politik Francois Bayrou /fransua bajru/. - Slovenija v kvalifikacijski skupini za svetovno nogometno prvenstvo 2026 s Švedsko, Kosovom in Švico.

Tožilka iz zadeve Kavaški klan razkrila resne nepravilnosti v delovanju policije in Centra za varovanje in zaščito.Javni zdravstveni delavci bodo pod določenimi pogoji še vedno lahko delali pri zasebnikih.Vlada potrdila izhodišča za pripravo ukrepov za reševanje romske tematike.Evropska centralna banka ob znižanju obrestne mere: Gospodarstvo v evrskem območju se sooča s precejšnjimi tveganji.Generalni sekretar Nata Rutte: Nismo v vojni, a niti v miru ne.Macron za novega predsednika francoske vlade imenoval sredinskega Bayrouja.Vreme: Jutri oblačno s kakšno snežinko ali rahlim dežjem.Nagrada Združenje novinarjev in publicistov za življenjsko delo v roke novinarja Petra Colnarja.Slovenijo bo ta konec tedna obiskal novi kardinal Vinko Bokalič Iglič; maševal bo tudi v rojstni župniji svoje matere v Lukovici.Šport: Olimpija in Celje s porazoma v petem krogu nogometne Konferenčne lige.

Nov plačni sistem v javnem sektorju bo zaživel z novim letom. Vlada in večina sindikatov so namreč podpisali kolektivne pogodbe ter poudarili, da gre za velik dosežek. V oddaji tudi o tem: - Hrvaški premier Plenković razrešil aretiranega ministra za zdravstvo Beroša, ki mu tožilstvo očita trgovanje z vplivom in ne prejemanja podkupnine - Novi Sad obstal za 14 minut v spomin na prav toliko smrtnih žrtev nesreče pred dvema tednoma, v povezavi s katero srbski premier Vučević pričakuje nove odstope - Fašistični voditelj Mussolini še vedno častni občan Pirana, saj ni podatka, da bi mu odvzeli naziv, podeljen pred stotimi leti

Vlada in večina sindikatov javnega sektorja, tudi drugega stebra državne uprave, so danes podpisali kolektivne pogodbe dejavnosti in prižgali zeleno luč za uresničitev sprememb plačnega sistema v javnem sektorju. Javni uslužbenci bodo višje plače dobili postopoma do leta 2028.

Predstavniki vlade in večine sindikatov javnega sektorja, tudi drugega stebra državne uprave, so danes s podpisom kolektivnih pogodb dejavnosti in preostalih dokumentov prižgali zeleno luč za uresničitev sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, ki se bodo začele z novim letom. Javni uslužbenci bodo višje plače dobili postopno, do leta 2028. Prav tako ne bo več osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Spremembe plačnega sistema so rezultat usklajevanj, ki so potekala dve leti, zato ne preseneča, da sta tako vladna kot sindikalna stran današnji podpis dokumentov pospremili s komentarjem, da gre za velik dosežek. Druge teme: - Združeni narodi opozarjajo, da je pošiljanje pomoči v Gazo zahtevnejše kot kdaj prej. - V Avstriji naj bi se v kratkem začela uradna pogajanja o sestavi nove vlade. - Ljubljanski policisti opozarjajo na goljufije, povezane s plačilom parkirnin.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Holding Slovenske elektrarne razvojno sodeluje z občinama Trbovlje in Hrastnik. Z nadgradnjo sončne elektrarne Prapretno si obetajo velike prihranke. - Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor že 130 let skrbi za razvoj kmetijstva v Podravju, ki je znova pred številnimi izzivi. - Javni zavod Dvorec Rakičan v stečaj ali prisilno poravnavo. Kaj bo z zaposlenimi in evropskimi projekti, v katere je vpet? - Jutri in v četrtek v Mariboru že deveti karierni sejem, na katerem lahko osnovnošolci dobijo vse informacije o šolanju in poklicni poti na enem mestu.

Vladna stran je na poziv Konfederacije sindikatov javnega sektorja, naj zaradi zamude pri pošiljanju gradiva na sredo preloži za danes napovedano parafiranje kolektivnih pogodb dejavnosti, sindikate obvestila, da je čas za parafiranje kolektivnih pogodb do srede do 15-ih. Potem bo gradivo posredovano vladi, ki bo o podpisu odločala predvidoma na četrtkovi seji. Petek za zdaj ostaja dan, predviden za podpis kolektivnih pogodb. Če bo vse ostalo tako, kot je danes, se podpisu kolektivnih pogodb ne bo pridružilo 18 sindikatov, ki zastopajo zaposlene v državni upravi, torej vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce. Razloge za to potezo bodo dodatno pojasnili jutri.

Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam? Sogovorniki: prof. dr. Beata Klimkiewicz, Jagelonska univerza v Krakovu; prof. dr. Mina Horowitz, Univerza v Helsinkih; prof. dr. Barbara Thomass, raziskovalka medijev in članica sveta ZDF; prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 7 milijonov 750 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in pol. Prijaviti se je potrebno do 15. oz do 19. novembra.

Neugodni delovni pogoji, nezmožnost kariernega napredovanja in nekonkurenčno plačilo so glavni razlogi za pomanjkanje strokovnih kadrov v lekarniških enotah po državi. Zaradi kritičnega stanja v javnem zdravstvenem sektorju, so številne lekarne spremenile delovni čas ali celo zaprle svoja vrata. Poleg javnih lekarniških zavodov, med katerimi je v najtežjem položaju Javni zavod Lekarna Ljubljana z največ lekarniškimi enotami, se s kadrovsko stisko spoprijemajo tudi zasebni izvajalci s koncesijo in bolnišnice. O ukrepih za izboljšanje farmacevtskega stanja, ki se z leti le poslabšuje, se je Julija Kandare pogovarjala z magistrico Darjo Potočnik Benčič, predsednico Lekarniške zbornice. Zakaj bodočih magistrov farmacije delo v lekarnah ne privlači, pa ji je povedala 26-letna študentka farmacije iz Litije.

Ko govorimo o trajnostni mobilnosti, je v javnem potniškem prometu ogromen potencial. Nedavno so novi vozni redi razburili tako zaposlene kot dijake. Kako se uvajajo nove linije, kako se oblikujejo vozni redi, se avtobusni in železniški usklajujejo med seboj? Kolikšna mora biti kritična masa pobud, da se bo neka sprememba uveljavila na osnovi pobud potnikov? Kdo določa cene prevozov in kakšen bo slovenski javni potniški promet v bližnji prihodnosti? Gost petkovega svetovalnega servisa bo Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa.

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo zvečer odprli novo gledališko sezono. Na Velikem odru bodo uprizorili gledališko klasiko Kazimir in Karolina izpod peresa avstrijskega dramatika madžarskega rodu Ődőna von Horvatha. Avtorja priredbe sta Tibor Hrs Pandur in Nina Rajić Kranjac, ki je dramo tudi režirala. V Mariboru se danes začenja 13. mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC. Njegovo prizorišče je Lutkovno gledališče Maribor, otvoritveni film pa Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler. Skupaj bo na ogled čez 20 filmov. V Postojni se je začelo 62. Linhartovo srečanje – Festival gledaliških skupin Slovenije. Na odru kulturnega doma v Postojni se bo v finalnem delu pomerilo 7 skupin, organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, pa je poskrbel tudi za dve predstavi v spremljevalnem delu programa.

Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.

Vsako leto tudi na Programu Ars predstavljamo letno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev. Ob tej priložnosti gostimo Marico Uršič Zupan, ki je izpostavila nekaj podatkov, ki se nanašajo tudi na naš program. Foto: Adrijan Pregelj

Zadnje tedne je javnost razburjalo dogajanje okrog napovedanega koncerta Magnifica v ljubljanskem parku Tivoli. Zavod RS za varstvo narave ni izdal soglasja za izvedbo koncerta na izbrani lokaciji, koncertu pa ostro nasprotuje tudi več kot 130 krajinskih arhitektov, urbanistov in biologov. Kot navajajo v javnem pismu, bo večtisočglava množica ljudi skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na tem območju. Ti dogodki jasno kažejo, da bi morali upravljanju z javnim prostorom nameniti več pozornosti, časa in premisleka. Demokratičnost procesa, usklajevanje različnih pogledov ter vključujoče sprejemanje odločitev bi morale biti osnove urejanja prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž.

Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.

Da ne biste mislili da nas je pobijedila vrućina i da smo se povukli negdje u hlad čekati da prođe, evo još jedne epizode podcasta #DanZaPodcast. Vašeg omiljenog podcasta o marketingu, tehnologiji i businessu. Preko puta našeg Tibora, sjeo je Tomica Hrupelj, vlasnik i direktor tvrtke Organizacija, marketing i sales director Gavelle te predavač na privatnom sveučilištu VERN. Osim što lijepo crta i ima jedinstven stil odijevanja, Tomica se sa svojom ekipom iz Organizacije bavi organizacijom evenata, guerilla marketingom i face-to-face marketingom. Što znači ovaj posljednji pojam? To i mnogo više od toga pogledajte u novoj epizodi podcasta Dan Za Podcast! 0:00 Uvod 1:39 Organizacija + Kazalište Gavella 3:31 Zadržavanje ljudi dugi niz godina 6:14 Face-to-face kreativna agencija 9:03 Ti kada dođeš na event 10:55 Organizacija vođenja Organizacije kroz godine 13:02 Čari guerilla marketinga 16:06 Zašto se klijenti boje ristikati? 17:55 Zanimljivi projekti bazirani na guerilli 25:23 Problematika kod teleoperatera 26:39 ATL vs BTL marketing 28:18 Otključaj svoju šalicu i No Pants Day 32:19 Kako skupe scenografije "opravdati" 35:01 3 najveća izazova evenata 37:32 Kako ne zaborave tekst? 39:17 Crna, ali inovativna 2020. 49:10 Kako se kuha kreativa? 49:35 Mladi koji se žele baviti event industrije 51:22 Trendovi i budućnost u face-to-face marketingu 54:36 Javni vs privatni eventi 56:21 Poruka za kraj

Loški muzej in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti sta v Škofji Loki pripravila dogodek in tri razstave v okviru raziskovalno-razstavnega projekta Skupaj. Gorenjski muzej drevi (13. 6.) ob 19. uri v Mestni hiši v Kranju odpira razstavo Njuno veselje je naše bogastvo, na kateri predstavlja, kako mojstrici šivanja in vezenja Andreja Stržinar in Sonja Porenta poustvarjata oblačilno dediščino.

Drugi poudarki oddaje: - Tri zgornjegorenjske občine so se dogovorile za skupno prijavo na razpisu za sofinanciranje sončnih elektrarn na javnih stavbah. - Mariborska Snaga je lani ustvarila za 405 tisoč evrov dobička. Cen odvoza odpadkov letos ne bodo spreminjali. - Občina Ankaran je na drugem, ponovljenem razpisu uspela dobiti najemnika za dva lokala ob plaži. - Ljutomerski gimnazijci bodo tudi letošnje šolsko leto končali s tradicionalnim kulturnim maratonom.

Ponedeljek petega postnega tedna

Danes obeležujemo že 17. svetovni dan spanja, ki tokrat poteka pod sloganom Enake pravice do spanja za globalno zdravje. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pomenu spanja za zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja. Na Kliniki Golnik, kje imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji, se že dve desetletji ukvarjajo z diagnosticiranjem in zdravljenjem motenj dihanja med spanjem. Na leto obravnavajo 1700 pacientov. V Ljubljani pa danes in jutri poteka simpozij o spalni apneji z mednarodno udeležbo, kjer bodo predstavili klinične primere in novosti pri zdravljenju bolnikov z obstruktivno spalno apnejo. Zdravnica Kristina Ziherl iz Klinike Golnik je v pogovoru z Aljano Jocif najprej predstavila motnje spanja, ki so javni zdravstveni problem.

Razmere v javni Radio Televiziji Slovenija so bile v osredju tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«. Naš gost je bil urednik ukinjene oddaje Panorama in kmalu tudi ukinjenega Informativnega programa Drugega programa TV Slovenija Rajko Gerič. Ali drži, da je RTV prevzela trda levica, na kakšen način novo vodstvo izvaja mobing in tudi ali ima javni zavod z 2100 zaposlenimi še rezerve, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili gostu. Vabljeni k poslušanju.

Rojaki iz Beneške Slovenije se te dni pod naslovom “Skupni kulturni prostor” predstavljajo v Kobaridu. Prav v teh trenutkih v prostorih Fundacije Poti miru poteka predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja. Lahko še ujamete projekcijo dokumentarnega filma “Da beseda, ki smo jo podedovali, ne izumre”. Gre za portret kulturnega in političnega delavca iz Barda Viljema Černa, ki ga je zrežiral Aljaž Škrlep. V Kulturnem domu Simona Gregorčiča bo v nedeljo popoldne Beneško gledališče pod režijo Alide Bevk uprizorilo predstavo “Skopac”, v ponedeljek pa bosta v kobariški knjižnici Ada Tomasetig in Marina Cernetig pripovedovali pravljice iz Benečije. Glavni namen beneških dni v Kobaridu je kulturno druženje in povezovanje ljudi z obeh strani meje. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, dogodek organizirajo Občina Kobarid, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Inštitut za slovensko kulturo, Kulturno društvo Ivan Trinko in Fundacija Poti miru.

Več evropskih voditeljev je že jasno zavrnilo napotitev svojih vojakov v Ukrajino, tudi Slovenija. Potem ko je včeraj francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da ne izključuje te možnosti, je njegovo izjavo nekoliko omilil francoski zunanji minister Stephane Sejourne. Kot je pojasnil, bi tuje sile na ukrajinskem ozemlju lahko sodelovale pri proizvodnji orožja, odstranjevanju min in kibernetski obrambi, ne da bi s tem prestopile prag vojskovanja. V oddaji tudi: - V Gazi lakota grozi več kot pol milijona prebivalcem. - Javni sektor in vlada na stebrnih pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij. - Ob iskanju kandidatov za izvedbo evropskih volitev v Ljubljani zaposlene na upravni enoti razburjajo tudi prejšnja visoka izplačila.

Anna Scharl je mama dveh majhnih otrok. Po rojstvu prvega otroka se je odločila za polovičen delovni čas. Trenutno je na porodniškem dopustu, ki v Avstriji lahko traja tudi do dveh let. Na Dunaju težav z vrtci ni. Javni so zastonj, zasebni so močno subvencionirani. Anna je zadovoljna z mestnim življenjem, pravi, da je avstrijska prestolnica družinam zelo prijazna. Opaža pa, da so se cene stanovanj na Dunaju vseeno previsoke, zato se mnogi izseljujejo iz mesta, ki je vedno bolj gentrificirano.

Svet Radiotelevizije Slovenija je podal soglasja k imenovanju direktorice Televizije, direktorja Radia in direktorice digitalnih vsebin. Novo vodstvo čakajo številni izzivi. Javni zavod je namreč v težki finančni situaciji, pričakujejo se rešitve na kadrovskem področju, ena ključnih nalog vodstva bo tudi povrnitev zaupanja javnosti in skrb za kakovosten program. Kako se bodo lotili vseh težav, kakšni so načrti za Televizijo, Radio in MMC? So izzivi sploh rešljivi ob zahtevni finančni situaciji? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z novim vodstvom in voditeljico Lucijo Dimnik Rikić. Gosti: Direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat Direktorica Digitalnih vsebin Kaja Jakopič in Direktor Radia Slovenija Mirko Štular.

Na zahtev milionskog auditorijuma, Nenad Kulačin i Marko Vidojković skratili su godišnji odmor za 15 minuta i vratili se, jedan u studio, a drugi na skajp, da započnu novu sezonu podkasta "Dobar loš zao"! Momci su se u prvom delu emisije zapitali da li će učesnici "Elite" čitati naglas Tolstoja, da li će Koluvija dobiti svoj rijaliti šou, da li ima kraja režimskom zlu, ali i blamiranju opozicije. Prvi gost u sezoni je član obe radne grupe za bezbednost novinara, urednik portala "Javni servis", jedan od onih kojima treba da se zahvalite što su voditelji DLZ i dalje živi, Veran Matić! Matić je pričao o svojim iskustvima na mestu specijalnog izaslanika predsednika Srbije za rešavanje pitanja nestalih sa Hrvatskom, o tome u kom smo krugu pakla, četiri meseca posle masovnih ubistava, svojim strahovanjima za bezbednost novinara, ali i za ishod suđenja optuženima za ubistvo Slavka Ćuruvije. Uz to, Veran je analizirao lik i delo Željka Mitrovića, a sa momcima se prisećao zajedničkih uspomena, koje nisu vezane za pretnje ubistvom koje im stižu. U Magarećem kutku moći ćete da vidite kako ministarka Kisić uživa na demonskom piru Informera. DLZ, jedini podkast u ovom delu Evrope pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, samo na našem portalu.

Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

V Sloveniji dela okoli 190 tisoč javnih uslužbencev. 30 tisoč jih je zaposlenih v javni upravi, od tega jih 17 tisoč predstavlja uradništvo, ki deluje znotraj ožje državne uprave. Kakšen je danes uradnik in kakšen naj bi bil po predlogu novega zakona o javnih uslužbencih? Kako je treba spremeniti delovno okolje v državni upravi, da si bodo iskalci zaposlitve želeli delati kot uradniki? Kako iz državne uprave narediti znamko, ki bo zbujala zaupanje in pritegnila mlade? O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Martina Vuk, sindikalistka in pravna svetovalka v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja; Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Na meniju nove ŠBB KBB podkast epizode u nedelju u 18h - sledi "Masterklas o maštanju" - vodič nam je Daniel Kovač. elektroinžinjer, pisac, pesnik, član kultne grupe "Jarboli", vizuelni umetnik i svetski putnik - jedinstvena je pojava na ovoj vodenoj kugle koja huji svemirom i jedan neobični sugrađanin.

Europa kupuje oružje Ukrajini. Tuberkuloza i dalje prijeti. Javni bilježnici za razvod braka. Uništena još jedna bomba. Rimac automobile kupuje svijet. Američka investicija u Osijeku. Osoba tjedna Zvonko Popović.

Javni uslužbenci pričakujejo začetek pogajanj o reformi plačnega sistema, a zdi se, da sindikati ne morejo ali ne želijo več čakati. Tudi zato si skušajo že zdaj zagotoviti boljše pogoje in plače. Sindikalno dogajanje ta teden je bilo izjemno razgibano in uspešno, sredino stavko zdravnikov in današnji shod pomočnic vzgojiteljic so namreč odpovedali. Druge teme oddaje: - Tudi vstop v pravoslavno novo leto v Ukrajini zaznamovali spopadi; Kijev zatrjuje, da Soledar ni v ruskih rokah - Nemška policija odstranila skoraj vse okoljevarstvenike iz vasi Lützerath - Hokejisti Olimpije prepričljivo ubranili naslov državnih prvakov

Bizarnost slovenskega zdravstvenega ustroja se je spustila za še eno nadstropje in preden dokončno strmoglavi tja, kjer ves čas gorijo žarki ognji, jo poskušamo vsaj za nekaj minut ustaviti s to priloženo analizo. Najprej in na začetku. V zdravstvenem sistemu delujejo, vsaj glede zdravništva, eni najbolj pametnih ljudi na Slovenskem. Ker so tudi ministri pogosto zdravniki predvidevamo, da so tudi zdravstveni ministri izredno pametni, saj je že od začetkov civilizacije znano, da je telo zapleten stroj in je potrebno mnogo znanja, študija in podobnega, da se ga človek nauči popraviti. Šest let je treba hoditi v visoke šole, da te pripustijo k zdravljenju. In potem je neverjetno, kako to okolje ekstremno pametnih ljudi že zadnjih nekaj desetletji počne same neumnosti. Vsaj tako sklepamo, ker se zdravstveni sistem sesuva pred našimi očmi. V zadnjih dneh je razpadel v sramotno stavko bolnikov. Ki ji bo sledila /ali pa ji ne bo/ sramotna stavka zdravnikov. Skratka – nekoč popularna drama absurda se je začela pri nas igrati na ljudskih odrih, postavljenih po glavnih trgih prestolnice. Poskusimo preskočiti ovire, ki jih pred slehernika postavi zdrav razum in se z rahlim odporom potopimo v vso šarado. Ker bolniki in zdravniki stavkajo, se moramo te nove slovenske pogruntavščine lotiti s terminologijo sindikalnega boja. Torej; zdravniki so v teh stavkah delojemalci, bolniki pa so delodajalci. In kar je najbolj noro; oboji stavkajo zaradi tega, ker so nezadovoljni s trenutno situacijo. Kar na nek način transcendentalno presega običajni sindikalni boj, v katerem je s situacijo nezadovoljna ena stran – zgodovinsko gledano najpogosteje delojemalci. Delodajalci so po navadi nezadovoljni samo, če ne dobijo dovolj ohlajene penine, ali je kršen kateri drugih delodajalskih privilegijev. V slovenskih javnozdravstvenih stavkah pa sta nezadovoljni obe strani … Prek prsta sklepamo, da so delodajalci, se pravi bolniki, v prvi vrsti nezadovoljni, ker so bolni. In ker bodo na protestu njim v podporo nastopili tudi predstavniki vlade, predvidevamo, da jih bodo vladajoči podprli v tem nezadovoljstvu. Ker da bi jih podprli v prizadevanjih, da lahko bolniki pridejo do zdravnika, hkrati pa na ministrstvu za to držijo škarje in platno v rokah, nima nekega smisla. Kajti bistveno nezadovoljstvo bolnikov je v tem, da ne morejo do zdravnika. In tu se konča. Zdravniki pa so po drugi strani nezadovoljni, ker so preobremenjeni in premalo zaslužijo. Da se ta absurdni krog, ki ne zdrži logične presoje, razveže, moramo v enačbo pripeljati še tretji element. To so tisti, ki plačajo zdravnike. Oziroma ki plačujejo ves zdravstveni sistem. Zavarovalnice torej … Čemu ne stavkajo zavarovalnice, oziroma čemu nihče ne stavka proti zavarovalnicam? Bolnik, se pravi delodajalec z zavarovalnico podpiše obligacijsko razmerje, ki ga nato zavarovalnica ves čas zavarovalne dobe eklatantno krši … Zdravniki iz Fidesa, ki kot pravi ljudski glas štrajkajo izključno, ko so leve vlade, s prstom zato kažejo na zavarovalnice, dobavitelje in ostale krvosese, kjer naj bi vse ponikal javni denar. Je pa res, da je ponikanje javnega denarja v slovenskem zdravstvu v deželi stoterih kraških pojavov bolj kot ne logično. Javni denar – da enačbo elegantno sklenemo – pa je tisti denar, ki ga pridelajo delodajalci, se pravi bolniki. Hočemo povedati, da smo sedanji in potencialni bolniki tisti, ki plačujemo za ta na smrt bolni javni zdravstveni sistem; katerega vrhovi so na srečo na okrevanjih na jahtah ob sredozemski obali. Ostane torej le še možnost, da bolniki še več plačujemo zavarovalnicam, ki naj nato polnijo zdravstveni sistem; ampak ne moremo, ker smo bolni. Tako gre osnovni absurd absurdne manifestacije slovenske blaznosti, če ga pogledamo skozi terminologijo stavkovnega vala zdravnikov in bolnikov. Na vso reč pa je na srečo mogoče pogledati še metafizično. Bolniki menijo, da so zdravniki ne le dolžni, da jih zdravijo, temveč menijo vsaj malo tudi, da so zdravniki krivi, da so zboleli. Hočemo povedati, da smo bolniki lahko tudi resne tečnobe, ki svoje zdravje povezujemo izključno z medicino in zdravstvenim sistemom. Težava je v dejstvu, da smo odnos zdravnik-bolnik v teh zavoženih zdravstvenih desetletjih poenostavili na ekonomski odnos. Zdravniki pa so na drugi strani samo kot cehovsko iskrico – kot medicinski skok čez kožo – začeli razumeti prisego onega helenskega ranocelnika. Posledično so se bolniki navadili, da je skrb za zdravje blago; ali pa usluga, podobna stotinam ostalih dejavnosti, s katerimi si lajšamo nemogoče breme civilizacije. Se pravi, da je odgovornost za naše zdravje plačljiva odgovornost nekoga drugega. In da je starka s koso na koncu poti vedno posledica ali napake, ali pa ne dovolj dobro opravljenega dela. S tem, ko smo zdravje in skrb zanj spremenili v ekonomsko, ali celo v pravno kategorijo, smo tako bolniki kot tudi zdravniki pozabili, da gre pri zdravju in bolezni za naravni, ali pa božji proces, kakorkoli že hočete; vsaj v primeru zdravnikov, če že ne tudi zavarovalničarjev, pa tudi za moralno zavezo. Ker smo moralni kompas izgubili v prepirih o iskanju krivde, smo se znašli na poti do smešenja zdravega razuma, ki je stavka bolnikov kot predhodnica stavki zdravnikov.

Premier Robert Golob bo po napovedih danes v državni zbor poslal odstopno izjavo ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar. Poslanke in poslanci naj bi se z njo seznanili v sredo. Golob naj bi tudi razkril, kdo bo začasno vodil resor. Po neuradnih informacijah naj bi bila to ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Preostale novice: Na severu Kosova vse bolj napeto: srbski predsednik Vučič po seji sveta za nacinalno varnost kosovske Srbe pozval k zadržanosti do morebitnih provokacij. Javni radio ohranja zaupanje: naše programe vsak dan posluša povprečno več kot 440 tisoč poslušalcev. Košarkarji Olimpije v jadranski ligi na domačem parketu ugnali evroligaški Partizan.

Pred kratkim je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavil Javni razpis za razpisno področje B v letu 2023: finančna podpora Slovencem po svetu. Danes se je oglasil novejši predstavnik Urada Uroš Stibilj, ki ima skrb za slovensko skupnost v Avstraliji, in povedal več.

Sve više ljudi u Australiji razmišlja o tome kako doći od točke a do točke b i utjecaju koji njihov izbor prijevoza ima na klimatske promjene. Nova anketa čak sugerira da žele da vlade više ulažu u javni prijevoz.

Vodice obranjene od požara. Cijene se ističu i u eurima. Pokušaj smjene ministra vanjskih poslova. Korigirane ocjene predsjednikovog sina se ne mijenjaju. Javni hrvatski novac u austrijskoj javnoj kući.

Oliver Ilić, UG "Savski nasip": Gradnja na Savskom nasipu je ilustrativni primer da nama vlada mafija koja ne poštuje ni struku ni zakone. Vlasnici kuća, vikendica i splavova na Savi su brojni pripadnici policije i članovi kriminalnih klanova. Šapić laže narod da je najveći broj objekata na Savi sagrađen pre njegovog mandata na Novom Beogradu. Novog gradonačelnika Beograda ništa ne sprečava da poruši nelegalne objekte na Savi i zabrani dalje bušenje Savskog nasipa, te tako spasi građane opasnosti od pucanja nasipa i poplava na Novom Beogradu. Ukoliko to ne učini, zbog ugroženosti reni bunara - pola Beograda ostaće bez pijaće vode. Na kriminalne aktivnosti na Savskom nasipu žmure: Beogradski vodovod, Srbija vode, opštinske, gradske i republičke inspekcije, Javni tužilac takođe ne reaguje.

Novinarji Radiotelevizije Slovenija stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti. Novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija je tudi ena od stavkovnih zahtevNovinarji Radiotelevizije Slovenija v ponedeljek stavkajo. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV-ja namreč opozarjajo, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih. Vse bolj zaostrene razmere so postale tudi osrednja politična tema. Zakaj potrebujemo kakovostno in neodvisno javno RTV? Kakšen je zdaj položaj javne RTV? Kako ji zagotoviti novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo? Zakaj se mora politika umakniti iz javne RTV? O vsem tem ter o predlaganih in o potrebnih spremembah Zakona o RTV Slovenija voditeljica Lucija Dimnik Rikić in gostje: – Marko Milosavljević, profesor medijske politike in novinarstva, – Mojca Šetinc Pašek, poslanka Državnega zbora, Gibanje Svoboda, – Alenka Jeraj, poslanka Državnega zbora, Slovenska demokratska stranka, – Peter Gregorčič, predsednik Programskega sveta RTV Slovenija.

Maja Mahovlić, trenerica javnog nastupa koja je zanat kalila kao novinarka i glasnogovornica, tvrdi da je javni nastup poput plesa – ključna je motorika. Često se previše fokusiramo samo na ono kognitivno, no Maja tvrdi da pokreti tijela igraju neizostavnu ulogu. Ovdje ne misli na klasičnu ideju govora tijela, nego na „izbacivanje ruku iz autopilota“ i uspostavljanje samokontrole pokreta. Posao treniranja javnog nastupa nije nimalo lagan – klijenti dolazi nošeni strahom i nelagodom. Koji su najveći uzroci tog straha? Kako rad na tom strahu izgleda iza scene? Uz kakve vježbe (pokreta) te u kojem vremenu možemo izvrsno nastupati? -- Slušajte i pretplatite se: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i podržite humanitarnu akciju: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste