Podcasts about vipavski

Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Prve zapise o dajatvah v obliki panjev zasledimo v urbarjih iz 13. stoletja. Čebelnjake v podobi hišk je v Slavi Vojvodine Kranjske omenil Janez Vajkard Valvasor. Temelje modernega čebelarstva pa je s svojim čebelarskim znanjem in inovacijami v 18. stoletju postavil Anton Janša - cesarica Marija Terezija ga je imenovala za prvega državnega učitelja čebelarstva na Dunaju. Zato ni nenavadno, da je bila prav Slovenija pobudnica za razglasitev svetovnega dneva čebel, ki ga praznujemo 20. maja, prav na dan rojstva Antona Janše. Inovativne pristope v čebelarjenju, s pomočjo pametnih panjev in posebnih spletnih aplikacij, razvijajo tudi partnerji v čezmejnem projektu Bee2gether. Nekaj takšnih panjev imajo tudi v Vipavski dolini. Bogdan Bóne svoje čebelarsko znanje predaja učencem na Osnovi šoli Dobravlje. Preden odpre panj, si vsi nadenemo čebelarske klobuke, sam pa si roke namaže z eteričnim oljem timijana: "Timijan jim smrdi." Čebelarski krožek na šoli v Dobravljah poteka vse od leta 1976. Kar nekaj učencev se je za ta predmet odločilo zaradi družinske povezanosti s čebelami. Na šoli so dobro založeni s čebelarsko opremo, lani so v okviru kohezijskega projekta Bee2gether prejeli tudi poseben pametni panj. Pametni panj je opremljen s senzorji, ki zaznavajo težo, število preletov čebel, odstotek vlage ter temperaturo okolja in temperaturo v panju. Ti podatki so potem vidni v aplikaciji v realnem času, možen je pa tudi statistični pregled za neko želeno časovno obdobje, tako lahko čebelar spremlja stanje svojega panja. Aplikacija pa omogoča še eno pomembno možnost, in sicer da čebelarja obvešča ob kakšnih izrednih dogodkih. Na primer: če pade teža v panju pod določeno mejo ali če temperatura v panju naraste, dobi čebelar obvestilo, da se v panju dogaja nekaj sumljivega. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

V luči geopolitičnih napetosti na Brdu pri Kranju poteka nacionalni posvet o krepitvi odpornosti. Državni sekretar Vojko Volk je v nagovoru opozoril na naravne in človeške grožnje in dodal, da v čase, ki prihajajo, ne smemo priti nepripravljeni. Omenil je tudi lansko nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja, ki je poudarila veliko pomanjkljivosti. Druge teme: - Ukrajina in Rusija po pogovoru Trumpa in Putina izvedli nove medsebojne napade. - Carigrajski župan ob aretaciji opozarja na tiranijo državnega vrha. - Sadovnjakom v Vipavski dolini naj bi nizke temperature prizanesle, ocena škode v Brdih še ni znana.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Brežicah nadaljujejo obnovo vpadnice. - V Zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici začel delovati center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. - V Idriji prizadevajnja za vključitev priseljencev. - Na Ptuju so odprli prenovljen srednjeveški mestni stolp.

Vipavski Križ. Zagotovo ste ga že opazili, ko ste se peljali po slikoviti Vipavski dolini. Saj s svojo zanimivo podobo strnjenega naselja na hribu pritegne pozornost. Prav zato, da ne bi okrnili tega pogleda, so na vipavski hitri cesti zgradili tudi pokriti vkop. Na tem vkopu pa je skrbnik hitre ceste DARS začel graditi sončno elektrarno, ki pa naj bi, po mnenju domačinov, močno kvarila pogled na naselji Cesta in Vipavski Križ. Kako se bo zadeva razrešila in ali bo podoba majhnega, z obzidjem obdanega mesta, ki je eden najlepših zgodovinskih kulturnih spomenikov v Sloveniji, ostala neokrnjena, bo pokazal čas. Nekoč je bil čas Vipavskemu Križu naklonjen, saj so mu podelili mestne pravice prav na današnji dan, torej 19. januarja, leta 1532. Kako se je to zgodilo in zakaj, bomo odkrivali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Tibet je prizadel močan potres z magnitudo 6,8, ki je zahteval najmanj 95 smrtnih žrtev, številni so ranjeni in ujeti pod ruševinami. Delo reševalcev ovirajo tudi vremenski pogoji. Tresenje tal so čutili še v sosednjih Nepalu, Butanu in Indiji, od koder o žrtvah ne poročajo. Drugi poudarki oddaje: - Agencija za energijo vztraja pri novem sistemu obračunavanja omrežnine. - Na Goriškem in v zgornji Vipavski dolini za zdaj ni večjih težav zaradi respiratornih okužb in gripe. - Beseda leta je genocid, kretnja pa gib za mir.

Drugi poudarki iz oddaje: -Kmetje v spodnji Vipavski dolini zadovoljni z namakalnim sistemom Vogršček -Na portoroški plaži ozaveščajo o pomenu morskih travnikov -Prenovljen del poti na razgledni stolp v Podčetrtku

Jesus Yus Diez je 30-letni doktor fizike iz Zaragoze. Dela v Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici. Raziskuje aerosole in vpliv majhnih trdnih delcev v ozračju na zdravje in podnebne spremembe. Primerja znanstveno-raziskovalni okolji v Sloveniji in Španiji, osmišlja pomen evropskega povezovanja, govori o aktivnem državljanstvu in na podlagi raziskav poudarja pomembnost čistega zraka.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

“V Vipavski dolini sem našel vse, kar sem iskal,” pravi Poljak Damian Buraczewski, ki je v Slovenijo prišel leta 2011. Njegova prva daljša postojanka je bilo Zasavje, potem je nekaj časa živel na Štajerskem, dokler se ni končno ustalil v Vipavski dolini. Tam je namreč našel sonce, harmonijo in dobro slovensko vino, ki ga je tako navdušilo, da o njem že trinajst let piše na svojem vinarskem blogu.

Drugi poudarki oddaje: - Vse večji odpor do klasičnih silvestrskih ognjemetov. V Murski Soboti pa ga letos vračajo v ponudbo. Zakaj?! - Izolska občina športnim klubom in društvom pomaga tudi z brezplačno uporabo športnih objektov. - Vipavski proračun za prihodnje leto v primerjavi s prvotnim predlogom nekoliko okrnjen.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravili na obisk na Goče, idilično, spomeniško zaščiteno vasico v Vipavski dolini, ki je že od nekdaj poznana po vinu. Pod površjem se namreč skriva več kot 60 kamnitih kleti. V nekatere še ni posvetila električna razsvetljava. Na sprehod po goških ozkih ulicah oziroma gasah, ki ponujajo številne zanimivosti, se je odpravila Karin Zorn Čebokli.

Nedeljski gost je Martin Gruzovin, sommelier, državni prvak 2018 in tržnik Guerile, biodinamične vinogradniške kmetije s Planine nad Ajdovščino v Vipavski dolini, za katero njen lastnik Zmago Petrič pravi, da je plod idej, sanj, hotenj in trme.Kot pravi, slovenski vinarji v tujini na predstavitvah vin izpostavijo lepote Slovenije, čisto zeleno okolje in srčne ljudi, pri katerih je vino dozorelo. In da naša vina dobre občutke prenašajo v kozarec. Z njim smo se pogovarjali o modi v vinarstvu, biodinamičnih vinih, pa tudi o tem, da je vse več manjših slovenskih kleti, ki se lahko pohvalijo z odličnimi vini.

Drugi poudarki oddaje: Ob svetovnem dnevu starejših v Mariboru opozarjajo na infrastrukturne težave starejših in na različne oblike nasilja V Bertokih danes slovesno zaznamujejo obnovo enote Vrtca Koper. Za slovenskimi vinogradniki je zahtevno leto, v Brdih in Vipavski dolini je skoraj vse grozdje že potrgano Na Cerkniškem polju se je te dni pojavil nenavaden gost, ptič vrste klavžar, ki je v Sloveniji uradno izumrla že pred štirimi stoletji

Vremensko dogajanje se še ne umirja, iz smeri Italije nad naše kraje že od sinoči nenehno prihajajo nove nevihtne celice. Po državi medtem potekajo številne intervencije. Že prvi val neviht je včeraj zvečer Vipavski dolini in Goriški prinesel debelo točo, škodo pa povzročil tudi v Posočju. O hudi uri so poročali tudi iz Štajerske, tam je brez električne energije več deset tisoč ljudi. Vremenoslovci sicer svarijo: - Popoldne še mogoče močnejše nevihte, zato obstaja nevarnost poplav in plazov. - Neurja v Italiji zahtevala dve smrtni žrtvi, na Siciliji in v delih Grčije hudi požari. - Izraelska opozicija napoveduje zahtevo po ustavni presoji pravosodne reforme. - Evropsko mladino na olimpijskem festivalu ozaveščajo o športu brez dopinga.

Drugi poudarki oddaje: - Vipavski in ajdovski gospodarstvenik se povezujejo - Pilotni projekt brezplačnih prevozov med Kranjem in Ljubljano obeta dobre rezultate - Finančna prihodnost Turizma doline Soče ostaja negotova tudi po izredni seji sveta tega javnega zavoda - V Tehniškem muzeju Bistra na ogled dragocesnosti in posebnosti iz lovske zakladnice - Alma Karlin je oboževala Japonsko

- Del Velenjčanov na nogah zaradi načrtovane širitve deponije na območju Stare vasi - Bodo Lent po prenovi ob koncih tedna zapirali za promet? - Na Bledu o trajnostnih rešitvah v nacionalnih parkih

Drugi poudarki oddaje: Predlog proračuna razdvaja mariborsko politiko, mnenja glede proračuna se krešejo tudi v Rušah V zgornji Vipavski dolini bodo z namakalnim sistemom pokrili 1700 hektarov zemljišč Podravska podjetja na kariernem sejmu na Ptuju iščejo perspektivne mlade kadre V arboretumu v Volčjem potoku se z novimi pridobitvami veselijo prihajajoče turistične sezone

Pər Novak na Gorenjskem, Láznikov v Zgornji Savinjski dolini, pri Fehtarjevih v Vipavski dolini ... O hišnih imenih tokrat v Torkovem kvizu. Prenašajo se iz roda v rod, držijo pa se hiše oz. celotne domačije. Tudi če se ta proda, hišno ime ostane. Sogovornica: dialektologinja Jožica Škofic, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik in predavateljica na Univerzi na Primorskem.

Na Radiu Koper bo v oddaji Primorski kraji in ljudje danes gost poročni fotograf Samo Rován doma iz Vrhpolja v Vipavski dolini. Ameriško združenje poročnih fotoreporterjev ga je dvakrat razglasilo za najboljšega poročnega fotografa na svetu. S fotografijami si želi ovekovečiti edinstvene občutke, ki jih nevesta, ženin in svatje doživijo na poroki. Zase pravi, da uživa v svojevrstnem lovljenju nenavadnih in humornih situacij. Kompleksne kompozicije so njegova odlika. Je tudi Mednarodni predavatelj in mentor na področju fotografije. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.

Zdravo. Prišli smo do poglavja, kjer se avtor osredotoči na naš drugi osrednji lik (če je prvi osrednji lik trilogije v petih delih sam Štoparski vodnik po Galaksiji), na vsem ljubega Arturja Denta. Še preden pa se posvetimo Arturju in njegovem romantičnem udejstvovanju pa se spomnimo na novoletne žurke, zgubljanje ključev, štorijo iz Ajdovščine in Eddieja "The Eagle" Edwardsa. V poglavju nam avtor pokaže kako pomembno je urejanje samega besedia ter vsebine knjige in tako poruši tretji zid, mi pa se spomnimo kako neturistično je izgledala Ljubljana konec devetdesetih oz v začetku dvatisočih in da je kot taka ovekovečena v filmu Jebiga. Ugotavljamo tudi kdaj se je na svetu začel masovni turizem. Na srečo se hitro vrhemo na vsebino poglavja, torej se spomnimo na vse Arturjeve romantične zveze in se kot mnogi bralci sprašujemo ali je moški ali je miška? Oziroma, če rečemo drugače: ali Artur sploh kaj kavsa? Ker avtor ob izreku tega vprašanja poruši še četrti zid, se mi raje pogovarjamo o neoliberalistični logiki in o tem, ali bo kdo imel pavzo do 20. marca, ko predvidoma končamo s četrto knjigo.

Če želite izvedeti vse o pinotih, ste na pravem mestu, saj boste v tej epizodi o ti vrsti vina izvedeli skoraj vse.

A je nedelja dopoldne pravi trenutek za nazdravljanje z rdečim vinom?

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost inženir in podjetnik Marijan Rebek. V pogovoru z njim smo predstavili nove korake v smeri zagotavljanja vode za namakanje tudi v zgornji Vipavski dolini.

Še drugi poudarki iz oddaje: - 3-odstotna podražitev ogrevanja jeseni v Velenju - Hrastnik kmalu občina z največ sončne električne energije - Gorenjska s strategijo za zeleni in digitalni prehod - Suša skrbi kmete tudi v Vipavski dolini in širšem Primorskem

Drugi poudarki iz oddaje: -Močna burja v Vipavski dolini poškodovala kot tri četrtine češenj -Mariborčani na nogah zaradi najemniških stanovanj za mlade -Po festivalu cvička v Novo mesto prihaja glasbeni festival Sem glasba, sem mesto

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o napredku pri vzpostavitvi gospodarskega logističnega središča Feniks v Posavju, gradnji novega hotela Zlatorog v Bohinju, prometni ureditvi na območju zgornje Gorenjske in mesecu gastronomskih užitkov v Vipavski dolini.

Na Radiu Koper smo v oddaji Odprto za srečanja gostili Branka Sobana. Bil je publicist in večletni dopisnik iz Moskve, po odhodu v pokoj ostaja kolumnist in novinar Sobotne priloge Dela. Poročal je iz Rusije, kjer mu Kremelj zaradi kritičnih komentarjev o kršenju človekovih pravic v Čečeniji, enajst let ni dovolil vstopa v državo. Prepotoval je dobršen del ozemlja nekdanje Sovjetske zveze in pozna skoraj vse ruske disidente, med njimi tudi pokojna Borisa Nemcova in Ano Politkovsko. Branko Soban je Primorec, doma iz Gojač v Vipavski dolini. Nataša Uršič se je z njim pogovarjala o vojni v Ukrajini, o njenih vzrokih in posledicah ter o tem, kako bo vplivala na geopolitično podobo sveta v prihodnosti.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Žireh zamaknili odprtje DSO zaradi pomanjkanja medicinskih sester. - Boljša poplavna varnost na območju Dobove. - Suša v Vipavski dolini skrbi pridelovalce žit. - V Celju delavnice bontona za otroke.

- V občini Hajdina bi radi na kanalizacijo priključili kar 95 odstotkov vseh gospodinjstev - Ajdovsko komunalno blato bodo sežigali v Ljubljani - Kmete v spodnji Vipavski dolini skrbi pozeba in suša, ker še ne deluje zadrževalnik Vogršček

Drugi poudarki oddaje: - Številni večgeneracijski centri so se po koncu obdobja evropskega sofinanciranja znašli v veliki negotovosti - S 54 tisoč evri vredno naložbo devetim uporabnikom v Vipavski dolini olajšali življenje in prinesli civilizacijo - V Portorožu zadovoljni s turističnim obiskom med krompirjevimi počitnicami - Na gradu Bogenšperk o čarovnicah in vražah

Evropska unija je pripravljena na operativno sodelovanje s talibanskimi oblastmi v Afganistanu, vendar ne brezpogojno. Afganistan ne sme biti zavetišče terorističnih organizacij, kakovost odnosa Bruslja s Kabulom pa bo odvisna tudi od tega, ali bodo talibani spoštovali človekove pravice. Takšno je med drugim sporočilo neformalne razprave, ki so jo na Brdu pri Kranju opravili zunanji ministri držav članic Evropske unije. Ostali poudarki oddaje: - S porastom digitalizacije vse bolj ključna kibernetska varnost. - Število hospitaliziranih covidnih bolnikov pri nas narašča. - V Goriških brdih in Vipavski dolini začeli trgatve, obeta se dobra letina.

Tam zunaj se toliko dogaja, da sem komaj uspel zajeti vse zanimivosti in priobčiti vse prihajajoče in odmevne dogodke. Pri tem mi k sreči pomaga množica gostov: s Simonom Rožnikom analizirava prvi slovenski Spartan race, s Špelo Šavs predstaviva njen Tek okoli Slovenije in vse povabiva v spremstvo, z Alenko in Iztokom Kobolom napovemo prvo državno prvenstvo na 100 kilometrov, ki bo v Vipavski dolini, za vrhunec 58. epizode pa se strokovnjaku Mateju Smrekarju dam podučiti, kako in kakšno tekaško uro izbrati!

Po sinočnjem burnem dogajanju v državnem zboru, ko je koalicija umaknila glasovanje o predlogu zakona o demografskem skladu in se na ponovljenem glasovanju izrekla proti vladnemu predlogu zakona o nalezljivih boleznih, se danes obeta še eno zanimivo glasovanje, potrjevanje kandidata za ministra brez listnice za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča. Kandidat je dopoldne uspešno prestal zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom. V oddaji tudi: - Novi boni se že lahko unovčujejo, tudi za nakup šolskih knjig - Na zahodu Nemčije ob poplavah obsežni plazovi, mrtvih že več kot 100 ljudi - Problem suše v spodnji Vipavski dolini zaradi sanacije Vogrščka vsaj na papirju rešen

Poročali smo o zelo slabi sadjarski letini v Vipavski dolini, gradnji vadbenega poligona za gasilce v Grosupljem, uspešno izpeljanem programu za pomoč staršem pri vzgoji na območju Ajdovščine in ustanovitvi Kluba Prekmurcev v Ljubljani.

Nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu naj bi to popoldne potrdili v državnem zboru. Med skupno 240 milijonov evrov vrednimi ukrepi so tudi dodatni turistični boni. A predstavniki turizma so le delno zadovoljni, od pristojnih pogrešajo zanje ključni ukrep, to je enkratno nadomestilo za izpad prometa. Število na novo okuženih s koronavirusom na tedenski ravni se znova povečuje Evropska komisija občutno izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo Bodo s črpanjem vode iz reke Vipave rešili pridelek v Vipavski dolini?

Na današnji dan pred 30-imi leti je Slovenija na Trgu republike slovesno razglasila samostojnost in neodvisnost. Na drogu pred državnim zborom je tedaj zaplapolala zastava novonastale države. Le nekaj ur pozneje se je začela desetdnevna vojna za Slovenijo. Ta se je sicer v Vipavski dolini in na Primorskem začela dan prej kot v preostalih delih države. V Zrcalu dneva tudi: - Več evropskih držav opušča protivirusne omejitve, ob opozorilih pred različico 'delta' - Današnja parada ponosa na mariborskih ulicah v znamenju pozivov k solidarnosti - Začetek Toura z množičnima padcema, poraz naših odbojkarjev in nova zmaga Janje Garnbret

Branko Lavrenčič je legenda ajdovskih tekačev, ustanovitelj in prvi predsednik ŠD Tekači Vipavske doline, maratonec, vaditelj, motivator in neumorni gibalec. Že pred štirimi desetletji je sodeloval v Brazdah vzdržljivosti, po upokojitvi pa si je zastavil cilj, da preteče maraton. Sedaj ima za pasom že štiri, na desetine polovičk in še nekajkrat več krajših tekov. Kot ena gonilnih sil v društvu pomaga pri organizaciji 100 ob Mrzli reki, je predsednik društva Most pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje, popotnik in raziskovalec. Letos, pri 71ih, načrtuje maraton pod 4 urami!

Slovenija je iz obrobne kolesarske dežele, z nekaj posameznimi prebliski v minulih letih in desetletjih, postala tako rekoč velesila, s prvim in drugim kolesarjem svetovne lestvice. O fenomenu, ki ga predstavljata Primož Roglič in Tadej Pogačar, o izzivih, ki so pred njima in tudi pred ljubitelji tega garaškega športa, nam bo več povedal David Črmelj. David je v Vipavski dolini od koder prihaja, nekoč tudi sam vrtel pedala, danes kolesarskim karavanam na največjih dirkah sledi kot športni novinar televizije Slovenija. Na klepet ga je povabil Sandi Škvarč

Slovenija je iz obrobne kolesarske dežele, z nekaj posameznimi prebliski v minulih letih in desetletjih, postala tako rekoč velesila, s prvim in drugim kolesarjem svetovne lestvice. O fenomenu, ki ga predstavljata Primož Roglič in Tadej Pogačar, o izzivih, ki so pred njima in tudi pred ljubitelji tega garaškega športa, nam bo več povedal David Črmelj. David je v Vipavski dolini od koder prihaja, nekoč tudi sam vrtel pedala, danes kolesarskim karavanam na največjih dirkah sledi kot športni novinar televizije Slovenija. Na nočni obisk ga je povabil Sandi Škvarč, v pogovoru tudi zanimivosti iz zakulisja tega športa.

Krožno gospodarstvo je v krogih Komisije Evropske unije in dežel, ki razmišljajo razvojno, v zadnjih letih v modi. Vendar vsaj v medijih razmeroma manj zasledimo vse možnosti, ki jih ponuja ta v trajnostno in zeleno gospodarstvo ter v prihodnost usmerjena razvojna paradigma. Podjetje Škrlj iz Batuj v Vipavski dolini se med drugim ukvarja z razvijanjem koristne rabe bioloških odpadkov, ki jih v tej dolini, v državi pa sploh, ne manjka. Le da jih večina še vedno konča na kompostnikih ali smetiščih. Odpadkov tako rekoč ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo več razmišljati pravi sicer današnji gost dr. Marko Likon, vodja oddelka za razvoj in doktor kemijskih tehnologij Univerze v Ljubljani, ki tam razvija tehnološke postopke zelene ekstrakcije bioloških odpadkov, da bi prišel do koristnih bioaktivnih snovi za rabo predvsem v farmaciji in živilski industriji. Med drugim razvijajo in proizvajajo tudi visokotehnološke industrijske stroje za ekstrakcijo naravnih bio učinkovin z uporabo ogljikovega dioksida. Pravzaprav gre za postopkovno čisto ločevanje sestavin, kot primer vzemimo ekstrakcijo kofeina iz kave za dosego dekofeinske kave. Pri njem osebno pa se je vse skupaj začelo, ko mu je babica, pravzaprav nona, kot pravijo na tistem koncu, še kot mladeniču povedala, da iz pecljev češenj pripravlja vsestransko zdravilno sestavino. Zato je začel raziskovati, kaj koristnega se da narediti iz listja, pecljev, koščic, jedrc, lupin, steblovja in korenin, in hitro spoznal, da gre za bogat vir bioaktivnih sestavin. Akcijski načrt EU, kamor se je podjetje vključilo pred dobrim letom, se sicer povečini osredotoča na ponovno uporabo papirja, železa, aluminija, stekla in lesa, biološki odpadki pa so vedno bolj pomemben element koncepta krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. Na fotografiji stroj oz. sistem za ekstrakcijo s superkritično vodo vir: Škrlj, Batuje

Uresničile so se napovedi o pozebi, ki v tem času sicer ni redkost v naših krajih, pravijo agrometeorologi, saj zaradi bližine Mediterana sadno drevje zgodaj zacveti, bližina Alp pa je kriva za aprilske vdore hladnega zraka. Po prvih ocenah je na Primorskem najbolj prizadeto sadno drevje v Slovenski Istri, pa tudi v Vipavski dolini in v Goriških brdih. Pozeblo je tudi sadno drevje v Ponurju. Pozeba pa slabo vpliva tudi na čebelarstvo.

KOT ZAGOVORNIK PTIC SI KDAJ KOMU TUDI TRN V PETI Življenjsko pot varstvene ornitologinje Katarine Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je močno zaznamovalo prvo srečanje z vodomcem. "To je res čudovito obarvano bitje, ki se te težko ne bi dotaknilo," se spominja svojih ornitoloških začetkov. Ornitologija je tako v mladih letih postala njen konjiček, zdaj pa je že dobri dve desetletji poklic. O očarljivem svetu ptic, našem odnosu do njih, velikem skoviku, hribskem škrjancu in črnočelem srakoperju, naravovarstvenih projektih na Goričkem in v Vipavski dolini, pa tudi o tem, da delo ornitologov ni vedno le romantično, kakor si ga radi predstavljamo, v tokratnem podkastu V imenu narave.

Razumevanje nenavadnih pojavov v vesolju je lahko tesno povezano z razumevanjem pojavov tu na Zemlji. Vprašanja, ki jih znanosti denimo zastavljajo eksotični kozmični delci visokih energij, ki potujejo skozi vesolje in se občasno zaletijo tudi v Zemljino atmosfero, zahtevajo, da atmosfero zelo podrobno poznamo. Potem jo namreč lahko uporabimo kot orjaški detektor. "Naš detektor [Observatorija Pierre Auger] je dejansko ogromen," pravi prof. dr. Samo Stanič, vodja Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. "Razprostira se na površini 3000 km2, kar je nekje med šestino in sedmino Slovenije. Na tleh je mreža 1660 talnih detektorjev, ima 24 posebnih teleskopov za merjenje šibke fluorescenčne svetlobe, ki jo plazovi delcev v zraku povzročajo. Volumen zraka ima torej osnovnico 3000 km2 in 15 km višino, kar je 45 000 km3. To je veliko. Za primerjavo, vse vode v Jadranskem morju je 35 000 km3." Če želimo izvedeti smer, iz katere so kozmični delci prileteli, in njihovo energijo, je potrebno lastnosti atmosfere poznati čim bolje. Pomembno je vedeti, kje so oblaki, kje so aerosoli in kakšne vrste so, kje nemara potekajo razelektritve. Stanje atmosfere se spremlja z različnimi napravami, zelo pomembno vlogo imajo lidarski sistemi. Ti laserski radarji streljajo svetlobne pulze v atmosfero in na podlagi odboja te svetlobe lahko razberemo, od česa se je odbila in na kateri višini. Prav konstrukcija štirih lidarskih postaj za merjenje lastnosti atmosfere predstavlja ključni prispevek slovenske ekipe v kolaboraciji Pierre Auger. Za vrhunske raziskave kozmičnih delcev ekstremnih energij so Zoisovo nagrado skupaj prejeli trije fiziki prof. dr. Andrej Filipčič, ki smo ga v Podobah znanja že gostili, prof. dr. Samo Stanič in prof. dr. Marko Zavrtanik. Lidarski sistemi se glede na svoj namen med seboj tudi razlikujejo. Poleg lidarjev za kolaboracijo Pierre Auger in za observatorij Polje teleskopov Čerenkova (Cherenkov Telescope Array), so na Univerzi v Novi Gorici razvili še tri druge lidarje. Dva sta v aktivni uporabi. "Eden je v prostorih Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini, drugi pa na observatoriju na Otlici," razlaga, prof. Samo Stanič. "Sta precej različni napravi. Eden omogoča identifikacijo delcev, drugi pa pregledovanje atmosfere." Z njihovo pomočjo se danes opravljajo najrazličnejše zanimive raziskave, od raziskav burje v Vipavski dolini do vloge aeorosolov biološkega izvora pri nastanku oblakov. Foto: iz osebnega arhiva Sama Staniča

V oddaji Za naše kmetovalce smo kmetijskega ministra povprašali, kaj bo Slovenija v prihodnji perspektivi naredila za večjo samooskrbo s hrano, saj država še vedno zaostaja za želenimi cilji. Končuje se petletni projekt prilagajanja na vplive podnebnih sprememb v Vipavski dolini in njegove prednosti je prepoznalo tudi Kmetijsko ministrstvo, ki bo zasadilo protivetrne pasove za zaščito pred odnašanjem rodovitne prsti. Hmeljarji se zaradi manjše potrošnje spopadajo z zaostrenimi razmerami. Od te panoge je odvisnih kar 120 slovenskih pridelovalcev. Obiskali pa smo tudi kmetovalca Luka Parovela v Istri, ki je najbolj znan po pridelavi česna. Pred kratkim je stopil tudi na čelo Kmetijske zadruge Agraria.

Iz oljk, ki so plod oljčnega drevesa, človeštvo že tisočletja stiska naravnost zdravilno oljčno olje. Poznali in uživali so ga tudi prvotni prebivalci današnjega Slovenskega Primorja že kakšno stoletje ali dve pred našim štetjem. Pravzaprav se pridelovanje plodov in stiskanje oljčnega olja do današnjih dni ni spreminjalo. Zdaj oljkarji v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini in na Krasu z modernimi sredstvi, znanstvenimi dognanji in strojno opremo pridobijo več olja, ki po kakovosti dosega sam svetovni vrh.

Uroš in Valentina Kavčič sta na kmetiji v Vipavski dolini posadila nasad breskev ter začela izdelovati marmelade. Ko jima je prijatelj predstavil marmelado iz mleka, kupljeno v Franciji, se je Uroš takoj lotil eksperimentiranja in ustvaril Marmelo, ki sta jo predstavila v projektu Štartaj Slovenija. Pod svojo blagovno znamko “Uroš in Valentina” zdaj združujeta že vrsto sadnih izdelkov, najnovejši so bio namazi Mr. & Ms. Jam. Povezave: Uroš in Valentina Uroš in Valentina na Štartaj Slovenija

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce preverjamo škodo na kmetijskih površinah po četrtkovem neurju s točo, pa tudi, kako je z namakanjem v Istri in v Vipavski dolini in ali marmorirana smrdljivka in oljčna muha že povzročata skrbi.

V osrčju Vipavske doline lahko obiščemo starodavno vasico Vipavski Križ, kjer najdemo starodavno obzidje, samostan in grad. Ta miren kraj zaznamujeta izjemna zgodovina in izvrstna kulinarika. Po njegovih slikovitih ulicah smo se sprehodili z zgovornim vodičem Ljubom Žgavcem, ki nam je pripovedoval zabavne zgodbice o njegovi zgodovini. Mirjana Bužanin nam je ponudila lokalne dobrote.

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce smo razgrnili problematiko sezonske delovne sile v kmetijstvu. Delavcev iz tujine ne bo, zato pa to pomeni priložnost za brezposelne, za vse, ki so na čakanju, upokojence in študente. V slovenski Istri v Koštaboni bo nastal eden največjih oljčnih nasadov pri nas. Zasebnik je s koprsko občino podpisal pogodbo o 45 letnem najemu 18 ih hektarjev zemljišča. Zavod Gozd na Trnovski Banjški planoti vodi projekt Partnerstvo s kmetijami za varno, aktivno in vključujočo skupnost, s katerim želijo manjšim kmetijam pomagati pri novih dejavnostih za povečanje dohodka. Oddajo pa bomo sklenili z obiskom dveh pridelovalcev špargljev v Vipavski dolini, kjer se je sezona pobiranja začela v teh dneh.

V tokratni oddaji za naše kmetovalce predstavljamo čezmejni projekt Acquavitis, katerega temeljni cilj je oblikovati inovativne rešitve za učinkovito rabo vode v vinogradništvu. Potekal bo v vinogradih v Vipavski dolini, na Krasu in Furlaniji. Nosilec je Kmetijski inštitut Slovenije, sodelujejo pa še številni drugi partnerji. Govorimo tudi o projektu Dobrote Dolenjske, ki je edinstven primer povezovanja celotne regije skozi ponudbo pristnih izdelkov podeželja v kolektivno blagovno znamko. Goriški radič je tudi posebnost slovenskega prostora, nima pa še ustrezne zaščite. Oddajo zaokrožamo z obiskom Janje Berginc v Drežniških Ravnah, ki se ukvarja z rejo Drežniške koze, posebne pasme, ki pa žal počasi izginja.

V zgornji Vipavski dolini se kmetje soočajo s hudimi posledicami suše. Če bodo temperature v prihodnjih dneh še vedno kazale 35 stopinj Celzija in več, kmetijski strokovnjaki napovedujejo veliko škodo. Slab je tudi pridelek medu. Slišali boste, kaj je Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pred kratkim obljubila briškim sadjarjem. Bili smo tudi na prvi čezmejni prireditvi Malvazije v pristanu, ki so jo v Miljah skupaj pripravili kraški in istrski vinarji.

Katjuša Kosovel iz vasice Črniče v Vipavski dolini je izdala že štiri knjige: dve pesniški zbirki in dve knjigi, v katerih so zbrane lepe misli. Pred tremi leti je na Facebooku ustvarila skupino, ki se je sprva imenovala Ulica mavričnih dežnikov. V njej je zbirala svoje pesmi, misli, organizirala nagradne igre in dobrodelne licitacije. Pesmi so s časom našle nov dom v knjigi, s čimer je povezan zanimiv zaplet, saj je naprej želela izdati samo nekaj izvodov - zase in za najbližje družinske člane. Danes se njena Facebook stran imenuje Ulica lepih misli in ima že skoraj 59 tisoč podpornikov, Katjuša pa je pred izidom pete knjige, slikanice za otroke. Na pogovor jo je povabila Anita Urbančič.

Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Razstava likovne kolonije Umetniki za karitas je gostovala v prostorih Slovenskega predstavništva v Bruslju.Velikonočna razstava v Vipavskem Križu, ki je v tamkajšnjem Domu krajanov na ogled do 28. aprila vsak dan od 14. do 20. ure.S podelitvijo nagrad se je sklenilo 15. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus Maribor 2019. Prvo nagrado je osvojil mešani pevski zbor akademije za glasbo iz Rige pod vodstvom Janisa Ozolsa.

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Rodil se je v avstrijskem Gradcu, kamor se je zatekla mama, da bi zaščitila še nerojenega otroka, potem, ko so nacisti v Mariboru spomladi 1942 ustrelili njegovega očeta. Najprej je končal študij agronomije in pred dobrimi tremi desetletji magistriral iz krajinske arhitekture. Deloval je na zavodu za urbanizem Maribor, kjer je že na samem začetku s projektom magdalenskega parka razburil tiste, ki so nasprotovali velikemu otroškemu igrišču. Kasneje sodeloval pri urejanju kmetijskega prostora v Prekmurju in v Vipavski dolini, zasnoval sistem mestnega zelenja v projektu Mariboru – jug in ureditev pokopališča Dobrava. Njegova zasnova travnatega pokopališča v Vuzenici pa je našla svoje mesto v britanski knjigi New European Landscape. Z mag. Nikom Staretom, ki se kljub upokojitvi še vedno aktivno zavzema za mestne zelene površine smo se pomudili v mariborskem mestnem parku.

Bajeslovni zakladi jeruzalemskega templja, odkritje svetega grala in uničenje vojaškega viteškega reda templjarjev so teme, ki že vse od renesanse vzbujajo zanimanje svetovne javnosti. Teorije zarote so se razbohotile in razplamtele in očitno se bo to nadaljevalo. V hiperinflaciji najrazličnejših zgodb, namigov, posploševanja in prirejanja dejstev zgodovinarji še vedno odkrivajo nove podatke in počasi dopolnjujejo mozaik zgodbe o križarjih, križarskih vojnah in usodi vojaških viteških redov, predvsem templjarskega. Ti so v obdobju največjega razcveta imeli pomembno vlogo ne le v tako imenovani sveti deželi, ampak tudi v tedanji Evropi. Žal konkretnih, dokumentiranih listin s podatki o tem, ali so bili navzoči tudi na Slovenskem, ni. Je pa toliko bolj živo ljudsko izročilo o templjarjih na Krasu, v okolici Lokve, Komna, Rodika, v Vipavski dolini in na Repentabru na italijanski strani. Te zgodbe in zgodovinske podatke o templjarjih bomo spoznali v oddaji Sledi čas.

Naš gost bo Ljubljančan, ki živi v Vipavski dolini. Vili Resnik je že v mladih letih okusil moč slave v skupini Pop design, v kateri je pel od leta 1989 do 1995. Od takrat ima samostojno solistično kariero, v kateri je izdal šest albumov, bil je trikrat nominiran za glasbenega viktorja in v tem času je, s pesmijo Naj bogovi slišijo, zastopal tudi Slovenijo na pesem Evrovizije v Londonu. Z Vilijem Resnikom se je pogovarjala Smilja Baranja.