Podcasts about sloven

Kako vseprisotnost angleškega jezika v naših vsakdanjih življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa tudi na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet?V zadnjih mesecih je bilo mogoče slišati kar nekaj ogorčenih pritožb ljudi, ki so med sprehajanjem po ljubljanskih ulicah opazili, da številne prodajalne, restavracije in kavarne potencialnih strank ne nagovarjajo več z napisi v slovenščini – temveč v angleščini. To seveda ni v skladu z zakonom o javni rabi slovenskega jezika, spričo česar potem tudi ni težko razumeti javnega ogorčenja, ki se je dvignilo. Se pa obenem vendarle ni mogoče otresti vtisa, da je problem, na katerega trčimo ob napisih v središču Ljubljane, naravnost minoren v primerjavi z nekim drugim, prav tako z angleščino povezanim trendom, ki ga sicer lahko opazimo v vsakodnevni komunikaciji med govorkami in pisci slovenščine. Pomislimo: dandanes se številni ne dogovarjamo več s prijatelji, da bi skupaj pojedli kosilo, ampak si raje mesedžiramo s frendi za lanč. Podobno se ob večerih ne sproščamo več pred televizijo, ampak čiliramo pred tivijem. In ker nas med delom na računalniku tudi ne priganjajo več neživljenjsko kratki roki za oddajo projektov, temveč za kompom lovimo krejzi dedlajne, se menda lahko vprašamo, ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu pač potopljeni, sploh še znamo slovensko? Oziroma, rečeno nekoliko manj dramatično pa hkrati najbrž tudi bolj natančno, vprašamo se lahko, kako vseprisotnost angleščine v naših življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa celo na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet? Prav to je vprašanje, ki smo ga pretresli oziroma – kot radi rečemo v današnjem, ne nujno najbolj estetskem novoreku – naslovili v tokratni Intelekti. Razmišljati o metamorfozah sodobne slovenščine so nam pomagali dve strokovnjakinji in dva strokovnjaka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. To so: jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko, dr. Marko Stabej, pa mlada raziskovalka na istem oddelku, Ina Poteko, potem prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, dr. Seta Knop, ter, ne nazadnje, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije, dr. Luka Culiberg. Foto: kolaž je sestavljen iz podob, ki jih je na spletni strani Pixabay objavil David Peterson

Spletna stran državnega arhiva v Gorici, ki hrani dokumente sodišč iz časa pred priključitvijo Italiji in dokumente italijanskih perifernih uradov, je po novem na voljo tudi v slovenščini. S tem želijo nuditi učinkovitejšo podporo slovensko govorečim uporabnikom in olajšati iskanje informacij, so sporočili na omrežju Facebook. Kot so še zapisali, želijo s spletno stranjo v slovenščini in novo grafično podobo zagotoviti bolj dostopno, jasno in vključujočo izkušnjo brskanja, s čimer bodo pomagali odpraviti fizične in jezikovne ovire. Državni arhiv v Gorici deluje od leta 1964, opravlja pa dejavnosti, povezane z zaščito, upravljanjem, valorizacijo in promocijo ohranjene kulturne dediščine. Pri tem javnosti zagotavlja širši dostop do kulturne dediščine, shranjene v arhivu.

Manjši jeziki, med njimi tudi slovenščina, v globalnih modelih umetne inteligence niso enakovredno zastopani. To odpira pomembna vprašanja o digitalni suverenosti, kakovosti uporabe slovenskega jezika in odvisnosti od tujih tehnoloških platform. Kakšne bodo možnosti slovenščine v obdobju množične rabe umetne inteligence? Gost oddaje je Tomaž Savodnik, raziskovalec in avtor projekta Zlatorog 12B, enega prvih večjih slovenskih jezikovnih modelov (Foto: Pixabay).

Osemindvajseti maj je mednarodni dan lahkega branja. Opozarja na pomen lažje razumljivega jezika, ki omogoča dostop do informacij tudi ljudem s kognitivnimi oviranostmi. V tokratnem Jezikanju zato predstavimo projekt LahTex, v okviru katerega nastajata korpus lahkega branja v slovenščini in orodje za prevajanje besedil v lahko branje.

Umetna inteligenca, improvizacija pri učenju jezika, poučevanje na daljavo. To je nekaj tem letošnjega seminarja za učiteljice in učitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v tujini. V oddaji slišite reportažo z dogodka ter razmišljanja o možnostih in izzivih poučevanja v slovenskih skupnostih po svetu. S profesorico angleščine Beti Boškovič, ki živi v zvezni državi Južna Avstralija, smo se pogovarjali o ohranjanju slovenskih korenin, tudi prek kulinarike. V tokratni oddaji Slovencem po svetu pa tudi o bogatem dogajanju ob Dnevih slovenskega filma, ki potekajo v Beogradu.

"Mi smo tu! 50 let po potresu!", je bilo geslo skupnega projekta Prvega programa in Radia Trst A v Špetru. Nekaj poudarkov iz celodnevne predstavitve življenje Slovencev v Benečiji in Reziji slišite v tokratni oddaji. Ustavimo na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. Prihodnost te dvojezične šole je po skoraj 120 letih delovanja negotova. Nova učiteljica slovenščine na Hrvaškem Barbara Turk zelo predano poučuje na treh osnovnih šolah na Reki in okolici. Srčno delo pa ji otežujejo šolske oblasti, ki ji ne priznajo poklicnih kvalifikacij. Mlada porabska rojakinja Neomi Ileš se je z vsem srcem posvetila slaščičarstvu in s čebeljimi oblački navdušila na tekmovanju za najboljšo podjetniško idejo mladih. Kako pa je z njenimi načrti za prihodnost? Prisluhnite!Foto (Antje Gruden) - Mi smo tu! v terenskem studiu v Špetru v muzeju SMO

Dnes za námi dorazila zpěvačka Celeste Buckingham, která hned na začátku překvapila tím, že se domluví pěti jazyky. Rozpovídala se také o životě na Madeiře, o písni, na které pracovala tři roky, která je tentokrát zpívaná ve slovenštině. Ta je pro ni větší výzvou, než angličtina, ale o to více si váží pozitivních recenzí. Dotkla se také tématu Superstar nebo sociálních sítí. Poslechněte si celý rozhovor.See omnystudio.com/listener for privacy information.

V Kulturnem domu v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem so danes učiteljem in ravnateljem dvojezičnih osnovnih oziroma ljudskih šol predstavili novi učbenik ter delovni zvezek za slovenščino. Njuna posebnost je, da upoštevata različne jezikovne ravni v enem razredu. Avtorice so: Janja Einspieler, Eva Hartmann, Alexandra Sanna in Tatjana Vučajnk, namestnica predstojnice Inštituta za slavistiko univerze v Celovcu. Dejala je, da je bila pot do učbenika dolga. Pripravljala ga je širša ekipa, v kateri niso bili samo univerzitetni znanstveniki, ampak tudi tisti, ki delajo na terenu. Poudarek novega učnega gradiva je na razumevanju oziroma komunikaciji, branju in pisanju. Gradivo vsebuje tudi QR-kode za slušne primere. Jeseni naj bi novi učbenik prvi učenci dobili v roke in z njim začeli delati.

Slovensko besedo je bilo slišali pri berilu, prošnjah in petju pri včerajšnji sveti maši predsednika italijanske škofovske konference kardinala Zuppija v Guminu v Furlaniji. Z njo se je začel teden, v katerem bodo obeležili 50. obletnico potresa, ki je 6. maja 1976 ob 21. uri zajel tudi Beneško Slovenijo. Terjal je 989 smrtnih žrtev, veliko ranjenih in velikansko gmotno škodo v krajih, kjer živijo Slovenci. Prizadeti so bili deležni solidarnosti z vsega sveta. Tudi Slovenija se je izkazala, piše petnajstdnevnik Dom. Ta še navaja, da je bilo po potresu zaznati več zanimanja za slovenski jezik, nastala so društva in druge iniciative; rodila se je dvojezična šola. To je bilo živo oglje pod pepelom, ki je dajalo upanje, da ni vse izgubljeno. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino in Posočjem, projekt za turistični razvoj DMO Benečija in druge iniciative kažejo, da je še čas, da se življenje vrne v te doline. Ne obupajmo in zavihajmo rokave, še piše v Domu.

Ve studiu proti mně sedí Daniela Šinkorová, dvojnásobná držitelka Ceny Thálie, vítězka ankety ANNO, účastnice deváté řady Stardance a kromě jiného dvojnásobná majitelka zrcátka pro nejlepší herečku v anketě TýTý.Všechny díly podcastu Zálety Aleny Zárybnické můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Ob raziskovanju jezikovne krajine v slovenskih mestih hitro ugotovimo, da je vedno več napisov v izložbah ter nad trgovinami in lokali v tujih jezikih, največkrat v angleščini. O tem, ali gre za kršitev zakona, kdo bi moral to nadzorovati in zakaj bi se mi morali s tem ukvarjati, se pogovarjamo s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Kozmo Ahačičem.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je na razstavi z naslovom Ne uničujte Slovenski Jezik!! Pisma inštitutu na ogled postavil pisma, ki so jih jezikoslovcem v zadnjih letih poslali ljudje. Dopisi, pogosto polni kritik, čustev in tudi jezikovnih napak, razkrivajo poseben odnos Slovencev do meterinščine. O njem bomo govorili tudi v tokratnem Jezikanju.

Slováci vo Francúzsku: Katarína Chapuis si v Lyone na veľkonočné sviatky vyrába vlastnú syrovú hrudku, hovorí tiež o siatočných slovensko- francúzskych zvykoch; Slováci v Chorvátsku: „Šťastná Veľká noc a Ježišové vzkresenie“ – tento pozdrav patrí k tradičným veľkonočným želaniam v rodine 12 ročnej Tamary Vida z chorvátskeho Markovca; hovorí nielen o veľkonočných zvykoch vo svojej slovensko – chorvátskej rodine, ale aj o tradičných veľkonočných podujatiach v dedine; Slováci vo svete: Tradičná veľkonočná gastronómia (montáž o kuchyni Slovákov z Maďarska, Rumunska, Srbska a Poľska)

Slovenci, ki živijo na Dunaju, si že vrsto let prizadevajo za uvedbo dvojezičnega pouka oziroma slovensko šolo in zdaj obstajajo realne možnosti za uresničitev tega projekta pod okriljem šole Komensky. "Tako daleč, kot smo zdaj, še nismo bili," pravi Herbert Seher iz Slovenskega inštituta na Dunaju. K ohranitvi slovenščine na avstrijskem Koroškem pomembno prispeva tudi tednik Nedelja, cerkveni list krške škofije, ki praznuje 100 let in velja za najstarejši tednik v slovenščini. Da je za razvoj jezika pomembno narečje, je prepričana porabska Slovenka Valerija Časar. Novinarka Radia Monošter je za svoje delo dobila priznanje Železne županije za zasluge na področju narodnosti. Odpravimo pa se tudi k rojakom na Goriškem, v Števerjan, kjer so ponosni na živahno kulturno dejavnost; od gledališča, ki se predstavlja tudi v Sloveniji, do znanega festivala narodno-zabavne glasbe, ki bo letos potekal že 54.. Foto (S.K.P.D. "F.B. Sedej") - Strumno in veselo - praznovanje 50-letnice otroškega zbora

Te dni se v Škofji Loki spet pripravljajo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Danes ponavljamo oddajo, ki smo jo o Škofjeloškem pasijonu posneli pred nekaj leti, ko so ga obnovili po daljšem obdobju. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, Processio locopolitana, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

I won a game for the first time in a while so I'm feeling a bit better about Nurgle. Roma and I have a week off so we will be locking in and playing a pile of games to get ready for false alarm. Hobby time is up as well for me and I'm really loving painting Sloven knights, even if I think they are a bit lack lustre on the table. Please enjoy.

Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.

V tomto podcaste DOTYK sme sa rozprávali s hosťom Andrejom Novotom zo slovenského Samsungu. Hlavnou témou boli nové smartfóny série Galaxy S26, ktoré sme zosumarizovali najmä zo softvérového hľadiska, nakoľko hlavnou novinkou novej generácie sú rozšírené funkcie umelej inteligencie. Rozprávali sme sa aj o novom displeji s privátnym filterom v Galaxy S26 Ultra a slúchadlách série Galaxy Buds4. Viac o novinkách Samsungu píšeme aj na www.touchit.sk

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Smučanje, blejske kremne rezine in izleti po Prešernovih sledeh so tudi del tradicionalne Zimske šole v naravi na Gorenjskem, na kateri so se ta teden zbrali učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz nemške zvezne dežele Baden Württemberg in njihovi starši. Kaj vse so doživeli in kako to zimsko druženje v domovini poteka? Strnili smo kulturne utrinke iz Prage, kjer je zelo dejavno Slovensko društvo Jože Plečnik, na praški univerzi pa se sliši tudi slovenski jezik, saj tam deluje tudi slovenski lektorat. Zabeležili smo dogajanje na društveni volilni skupščini in pustovanju v Banja Luki. V pogovoru z dolgoletno profesorico slovenščine na univerzi v Tokiu Jelisavo Dobovšek Sethna pa več o povezovanju Slovencev na Japonskem, ob krepitvi tečajev slovenščine.

Slovenské lektoráty: Slovenčina v Slovinsku - výuka nášho jazyka na Inštitúte slavistiky na Filozofickej fakulte v Ľubľane; slovenčinu vyučuje lektorka Hana Lacová; (záverečná časť 6-dielného cyklu) Slováci v Rumunsku: Nadlak – centrum slovenského spoločenského a vzdelanostného života v Rumunsku; (3 časť 4- dielného cyklu) RadioDay - Svetová organizácia UNESCO vyhlásila 13. február za Svetový deň rádia. Tento rok dominuje téma umelá inteligencia;

Slováci v Nemecku: Kristína Paulin, baletka a choreografka už niekoľko rokov žije v nemeckom Karlsruhe, kde pôsobí v Badenskom štátnom divadle. Jej choreografie nepoznajú hranice a nedávno si ich mohli pozrieť aj nadšenci baletu v Kazachstane či Estónsku; Slováci v Rumunsku: Nadlak – centrum slovenského spoločenského a vzdelanostného života v Rumunsku; (2 časť 4- dielného cyklu) Slovenské lektoráty vo svete: Slovenčina v Pittsburghu – na pensylvanskej univerzite sa slovenčina vyučuje 5 rokov, vyučuje ju profesorka Renáta Kamenárová; predstavujú mesto, univerzitu, približuje výuku o ktorú majú záujem aj potomkovia slovenských emigrantov, hovorí o poslednej návšteve jej študentov na Slovensku; (5. časť 6- dielného cyklu)

Rozhovor s Adriánom Markusekom o vstupe značiek Omoda a Jaecoo na slovenský trh. Zistite, ako vďaka bleskovým inováciám a 96- percentnej robotizácii robia vrásky na čele európskym gigantom. Prečo to, čo iným trvá rok, zavedú za mesiac? Viac si vypočujete v podcaste,

Komedije, grozljivke, fantazije in kriminalke. Značilnost žanra je, da ima stroga pravila in izoblikovana pričakovanja. In tudi jaz sem imel zelo izoblikovana pričakovanja, ko sem na sogovorniški sedež posadil Aljošo Harlamova, pisatelja, dolgoletnega glavnega urednika Cankarjeve založbe, podkasterja in specialista za žanr. Govorila sva o zgodbah in knjigah, o umetni inteligenci in šolskem sistemu, o Francetu Prešernu kot detektivu in o prodoru žanra na slovensko literarno in televizijsko sceno. Pogovor, ki bo v vas verjetno vzbudil željo po ogledu kakega res hudega trilerja. Samo upam, da boste izbrali kvalitetnega :)Aljoša je lani izdal odlično kriminalko Dohtar in povodni mož. Knjigo iz srca priporočam. Naroči svoj izvod na: https://www.goga.si/izdelek/dohtar-in-povodni-moz/Aljošin podkast OBOD najdeš na: https://apparatus.si/oddaja/obod/ (in na vseh podkast aplikacijah).Aljoša omenja knjigo Živalsko mesto (Manca Renko), omenja avtorico Natašo Kramberger. Omenja tudi filma Weapons in Sinners.Hvala, ker spremljaš podkast Umetnost Lenarjenja! Se poslušamo vsako prvo soboto v mesecu.ČASOVNICA:0:00 Uvod: Kdo je Aljoša Harlamov in zakaj potrebujemo fikcijo2:30 Aljoša Harlamov: "V prvi vrsti sem bralec"4:00 Ali si lahko pisatelj, če ne bereš?5:40 Statusni simboli v Sloveniji: Posadi drevo, naredi otroka, napiši knjigo8:20 Je v Sloveniji težko izdati knjigo? (Brandon Sanderson vs. slovenska realnost)9:50 Zakaj je Aljoša zapustil varno službo urednika in postal pisatelj11:30 Kaj sploh je "žanr" in kakšen je njegov namen13:10 Zvestoba bralcev fantazije in kriminalk15:00 Zakaj 76 % mladih bere v angleščini in zakaj je to problem za jezik18:20 Razcvet slovenske žanrske scene (Tadej Golob in ostali)21:00 Elitizem v literaturi: Zakaj "resni" avtorji vihajo nos nad žanrom24:45 Kritika šolskega sistema: Kako vzgojiti bralca namesto učenja podatkov na pamet28:00 Zakaj bi morali imeti slovenščino na vseh fakultetah (tudi na medicini)31:00 Slovenščina kot "skrivni" jezik in superpower v tujini34:50 Humor v slovenski literaturi – zakaj ga je tako malo?38:00 Prešeren kot detektiv: Kako je nastal roman "Dohtar in povodni mož"43:00 Raziskovalno delo za zgodovinski roman: Je v 19. stoletju obstajal CPR?46:00 Ustvarjanje likov in vizualizacija stare Ljubljane49:00 Zakaj se več naučiš iz slabih knjig kot iz dobrih52:00 Žanr kot orodje za empatijo in družbene spremembe56:30 Umetna inteligenca (AI) v pisanju1:01:00 AI namesto ustvarjalnosti1:05:00 Utopija vs. distopija: "Naj mi AI pomije posodo, ne pa piše knjig"1:08:00 Priporočila za knjige in filme (grozljivke za začetnike)1:12:30 Moč kratkih zgodb in napoved nove knjige Davida Zupančiča z očetom1:15:30 Podcast Obod in pomen odklopa v dobro zgodbo

Priama reč je hlavne vecou umeleckej literatúry, nikdy však nevieš, kedy budeš potrebovať vedieť, ako ju správne napísať. Priamu reč v slovenčine označujú úvodzovky hore a úvodzovky dole, asi takto: „Rád by som vedel, kde si bol.“ Pamätajte si, horná úvodzovka na konci vety ide vždy až PO bodke, otázniku, výkričníku, alebo trojbodke. Kľúčové slová: Slovenský jazyk, Gramatika, maturita, slovenčina, hlásky, interpunkčné znamienka Tento podcast ti prináša Žilinská univerzita v Žiline.

Od sončnega Rodosa do zasnežene Štajerske. 27-letni Odisseas Shtylla, rojen v Grčiji albanskim staršem, danes v Sloveniji gradi nov vsakdan. V pogovoru se spominja otroštva na otoku, kjer so dnevi minevali med plažo in kolesi, ter govori o življenju, ki so ga vedno zaznamovali različni jeziki. Slovenščina je že njegov četrti. Kako je grško musako in tzatziki zamenjal za govejo juho in krompir ter kako sta grško sproščenost in ples nadomestila slovenski red in čistoča? Foto: Na fotografiji sta Odisseas in njegov prvi snežak.

V Vidmu se je že zaključil prvi del tečaja slovenskega jezika na nižji srednji šoli Bearzi. Tečaj je bil zelo dobro sprejet med učenci, tako da sta se vodstvo šole in Združenje Blankin odločila, da bosta nadaljevala s programom tudi v drugem semestru. Slovenščina za mlade predstavlja velik doprinos k njihovemu kulturnemu ozadju in jim širi komunikacijska obzorja, saj je to jezik slovenske manjšine, jezik sosednje države in eden od uradnih jezikov Evropske unije. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, so se tečaja slovenščine v šolskem letu 2025/26 sploh prvič z veliko mero vedoželjnosti razveselili tudi otroci v vrtcu in osnovni šoli v Tavorjani, medtem ko se tečaji že utečeno nadaljujejo tudi na šoli v Prapotnem. Konec januarja pa se bodo spet začeli tečaji slovenščine v vrtcih in v šolah v Ahtnu, Fojdi in Čampeju ter na Njivici, kjer potekajo že več let. Leto 2026 bo prav posebno za vse člane in prijatelje Združenja Evgen Blankin, saj bo minilo 30 let od njegove ustanovitve. Od svojih začetkov si združenje prizadeva slediti delu duhovnika in pionirja socialnega dela v videmski pokrajini Evgena Blankina, po katerem nosi svoje ime.

Slováci v Nemecku: Vladimír Šepelák, úspešne ukončil štúdium na Ruskej akadémii vied v Novosibirsku a na technickej univerzite v nemeckom Braunschweigu. Už sedemnásť rokov žije v Karlsruhe, kde pracuje v tamojšom prestížnom Technologickom inštitúte, ktorého hlavným pilierom je ústav nanotechnológií; Slovenské lektoráty vo svete: Slovenčina v Kolíne nad Rýnom: Samuel Koruniak – mladý jazykovedec z Petrovca, ktorý šíri slovenčinu v Nemecku; je jedným z mála zahraničných Slovákov, ktorí vyučujú slovenský jazyk a kultúru v zahraničí; 3. časť 6- dielného cyklu; Hsľový virtuóz Dalibor Karvay: Koncertuje na všetkých kontinentoch, je pedagógom na prestížnych univerzitách. Najdôležitejšia pre neho je však jeho rodina;

Slovenské lektoráty vo svete: Slovenčina v Soule – o výuke nášho jazyka na Kórejskej univerzite, ako aj o vzťahu Kórejčanov k našej krajine hovorí lektorka slovenčiny Terézia Kulíková; (2. časť 6- dielného cyklu) Slováci v Maďarsku: zaujímavosti z histórie a aktuálneho života krajanov žijúcich v Békešskej Čabe, Slovenskom Komlóši, Veńarci a Níži; Slováci v Rumunsku: Sklári z Novej Huty – história sklárskej výroby v slovenskej obci Nová Huta v Rumunsku a súčasné aktivity slovenskej komunity;

Slováci v Belgicku – Jozef Bartúnek- uznávaný kardiológ; 30 rokov žije v Belgicku, kde pôsobí v špičkovom kardiologickom centre v Aalste; so svojimi kolegami sa klinicky a výskumne zaoberá najmä oblasťou intervenčnej kardiológie; Slovenské lektoráty vo svete: Slovenčina v Pekingu – o výuke nášho jazyka na Pekingskej univerzite zahraničných štúdii, ako aj o živote v Číne hovorí lektor Viktor Suchý; 1. časť 6- dielného cyklu; Od slovenských vydavateľov do krajanských knižníc: riaditeľka Vydavateľstva Matice Slovenskej Ingrid Majeriková o novom projekte, vďaka ktorému sa dostáva slovenská živá lieratúra do krajanského prostredie;

Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik sta sporočila, da je umrl dr. Janko Zerzer, dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze, profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru. Bil je ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado. Med pobudami dr. Janka Zerzerja je tudi iniciativa Slovenščina v družini, ki naj bi posebej opozarjala na važnost in lepoto narečja, ki ga moremo ohranjati samo v družinah. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.

Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostji oddaje sta doc. dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko.

Čeština a slovenština si i po 33 letech zůstávají blízké. Jak ale v češtině skloňovat slovenská města? Třeba Banská Bystrica nebo Čadca? Více nám řekne náš bohemista.Všechny díly podcastu Okolo češtiny můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru. FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni VIR: Finvina

Sibyla Mislovičová je uznávaná jazkovedkyňa a aj keď to spočiatku nebolo jej vysnené povolanie, neskôr sa v ňom stopercentne našla. Slovenčinu má rada. Roky je súčasťou vysielania Rádia Slovensko, pravidelne pripravuje s Ivanou Ilgovou rubriku Slovenčina na slovíčko. Aktuálne sa stala súčasťou nového zábavneho programu Na minútu presne, ktorý bude mať premiéru na Silvestra po 20. hodine v Rádiu Slovensko. Hovoriť s Katou Martinkovou bude aj o jej vedeckej práci v Jazykovednom ústave Ľudovíta Štúra, o speve, ktorému sa venuje od malička, o knižkách, ktoré píše pre deti i o tom, ako sa vyvíja jazyková kultúra u nás. | Hostka: Sibyla Mislovičová (jazykovedkyňa). | Moderuje: Kata Martinková. | Tolkšou Hosť sobotného Dobrého rána pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1. Reláciu vysielame každú sobotu po 8. hodine.

Andrés Alejandro Klemen se je rodil v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Slovenskega jezika se je naučil v sobotni šoli in se v slovenščini pogovarjal s starimi starši. Po njihovi smrti slovenščine ni uporabljal, dokler se ni pred dvema letoma preselil v Slovenijo. Slovenščina je bila takrat precejšen izziv, danes pa mu ne dela več težav. Se pa v službi še vedno vsak dan nauči kakšne nove besede, je namreč rekviziter v gledališču.

Slovenští poslanci nejtěsnější většinou schválili novelu ústavy, která v základním zákonu zakotví svrchovanost země ve věcech národní identity nebo třeba existenci dvou pohlaví - muže a ženy. Premiér Robert Fico to označuje za vítězství v boji s progresivismem. S jeho vládní koalicí navíc hlasovala i část opozice. Proč? A co schválená změna pro Slovensko a jeho obyvatele znamená? Host: Dominik Želinský - sociolog ze Slovenské akademie věd Článek a další informace najdete na webu Seznam ZprávySledujte nás na sociálních sítích X, Instagram, Threads nebo Bluesky. Náměty a připomínky nám můžete psát na e-mail zaminutusest@sz.czPojďte s námi sledovat, jak dopadnou volby do Poslanecké sněmovny. Buď osobně na místě, nebo online na webu Seznam Zpráv. 

Renáta Kamenárová je špecialistka na výučbu slovenského jazyka pre cudzincov. Na Univerzite v Pittsburgu, je riaditeľkou programu slovakistických štúdií, jediného univerzitného programu v Severnej Amerike, kde študenti môžu navštevovať kurzy slovenského jazyka a kultúry. Stojí za organizáciou mnohých podujatí pre tamojších ľudí, ktorí majú slovenský pôvod, alebo záujem o našu kultúru. Hovoriť s Katou Martinkovou bude aj o tom, aké je to pre ňu vracať sa domov na Slovensko, čo zaujíma amerických študentov, keď navštívia našu krajinu, o histórii Pittsburskej Univerzity, ale aj o tom, ako sa dajú v Amerike uvariť bryndzové halušky. | Hostka: Renáta Kamenárová (učiteľka slovenčiny pre cudzincov). | Moderuje: Kata Martinková. | Tolkšou Hosť sobotného Dobrého rána pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1. Reláciu vysielame každú sobotu po 8. hodine.

Tokajské víno je pro většinu z nás synonymem pro sladká bílá dezertní vína původem z Maďarska. Menší část historické vinařské oblasti Tokaj ale v roce 1918 po vytyčení nových hranic připadla Československu. Dodnes tam pěstují tokajské odrůdy jako Furmint, Lipovina nebo Muškát žlutý a o staletí staré řemeslo patřičně pečují. Slovenští vinaři z Tokaje už taky desítky let trpělivě vysvětlují, že tradiční tokajské vůbec nemusí odpovídat zažitým představám.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Sergio Cabello je Španec, ki se je pred 20 leti zaradi ljubezni preselil v Slovenijo. Slovenščino se je začel učiti skupaj s svojimi otroki in se zato nekajkrat znašel v nerodni situaciji, ko je v formalnem okolju nevede uporabil kakšno otroško pomanjševalnico. Sergio je sicer profesor matematike. Predava na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko in prva leta so mu izziv pomenili tudi matematični termini. Nekaj mesecev je potreboval, da je ugotovil, da v matematiki drevo nima korenin, ampak koren. Še več zanimivih prigod z učenjem slovenščine pa z nami deli v tokratnem Jezikanju.

Tokrat gremo po sledeh vsebin, prilagojenih s tehnikami dostopnosti. Govorimo o lažje razumljivi slovenščini, o zvočnih opisih in o opisnih podnapisih. Obiskali pa smo tudi ljubljanski Mestni kino Kinodvor, kjer so pred približno letom dni zagnali program Dostopnost, v okviru katerega pripravljajo projekcije filmov, ki so tehnično prilagojeni za ljudi z okvaro sluha in vida.

Slovenčina nie je ľahký jazyk, hlavne pre cudzincov, a dôvodom je napríklad aj spodobovanie a rytmické krátenie. Pre ľudí, ktorí majú slovenčinu ako materinský jazyk je to celkom prirodzený, ľahko pochopiteľný jav, ktorý robíme podvedome...kým nad ním nezačneme príliš premýšľať. Čo je presne to, čo ideme robiť. Začneme najjednoduchšou časťou dnešného podcastu, pravidlom o rytmickom krátení. Slovenčina má také špeciálne pravidlo: nesmú po sebe nasledovať dve dlhé slabiky. Dosť blbo by sa to vyslovovalo. Dlhé slabiky, ako iste viete, sú tie, ktoré obsahujú dlhú samohlásku, alebo dvojhlásku a pravidlo sa veľmi často uplatňuje pri prídavných menách. Dajme si napríklad prídavné meno čierny: skloňuje sa podľa vzory pekný, čiže logicky by malo mať dlhú koncovku, keďže je pekná noc, pekné šaty, pekné topánky. Ale koreň slova čierny obsahuje dvojhlásku ie, ktorá je dlhá, preto musíme použiť pravidlo o rytmickom krátení: čierna noc, čierne šaty, čierne topánky, nie čierné. Ako sme sa však už nespočetne krát presvedčili, slovenčina miluje výnimky. Viac o výnimkách v spodobovaní a slovenskej výslovnosti sa dozvieš v našom podcaste. Kľúčové slová: Slovenský jazyk, Gramatika, maturita, slovenčina, pravopis, spodobovanie, rytmické krátenie Túto epizódu Schooltagu ti prináša slovenský operátor 4ka. Jediná štvorka, ktorá ťa v škole nebude mrzieť. Mimochodom, vieš, čo ťa čaká po vydarenej maturite? Sloboda. No slobodu si môžeš vyskúšať aj dnes. V 4ke môžeš skúsiť ktorýkoľvek paušál SLOBODA na prvých 30 dní len za symbolické 4 eurá a vybrať si tak podľa seba - je štyri, či potrebuješ nekonečné dáta, alebo kopec minút na telefonovanie. Stačí si ho objednať cez e-shop na https://www.4ka.sk/sloboda-za-4. 4ka myslí na všetkých - štvorkárov aj jednotkárov. Choď na https://www.4ka.sk/sloboda-za-4, kde nájdeš pre seba a tvojich kamošov ďalšie výhodné ponuky.

Odbita do bita v prvi epizodi devete sezone kliče čez lužo.Jaka Jakšič je inženir, od leta 2016 je zaposlen v ekipi, ki pri Googlu razvija verjetno najbolj znan prevajalnik na svetu. Kako deluje Google Translate v času vseprisotnih velikih jezikovnih modelov, zakaj bi v svetu, v katerem na vsa vprašanja odgovarja ChatGPT, sploh še uporabljali prevajalnike in kako dobro se razume s slovenščino, njenimi spremembami, narečji in slengom? Zapiski: Val 202 • Odbita do bita • Intervju: dr. Marinka Žitnik, Harvard Transformer (deep learning architecture) - Wikipedia Gemini (chatbot) - Wikipedia Google Translate adds 24 languages Anže Tomić (@anzet.eu) — Bluesky Maruša Kerec (@marusakerec.bsky.social) — Bluesky Odbit Discord Poglavja: 00:01:56 Predstavitev Jaka Jakšič 00:05:36 Kako deluje Google prevajalnik? 00:15:49 Od kje modeli črpajo podatke? 00:17:32 Kako Google prevajalnik sledi spremembam v jeziku? 00:19:06 Zakaj se Googlu slovenščina zdi pomembna? 00:21:51 Nič več težkih in lahkih jezikov, nazadnje dodani jeziki in jeziki, ki obstajajo samo v govorni obliki 00:24:45 Zakaj v času ChatGPT-ja uporabljati prevajalnike? 00:29:16 Učinkovitost jezikovnih modelov in okoljevarstvo 00:32:11 Etične dileme jezikovnih modelov

Slovenští psychiatři a psychologové před nedávnem otevřeně označili premiéra Roberta Fica za hrozbu pro celou zemi. Protestují i vyučující, studující, umělci nebo novináři a veřejnost v ulicích. Blíží se Ficův konec? „Jeho podporovatelé tvoří nějakou většinu, ale nemyslím si, že je dramaticky velká,“ říká bývalý ministr kultury a bývalý místopředseda strany SMER Marek Maďarič.

Rerun of the interviews with Martina Ivanová about the Slovenčina v Pohode project, Mária Koscelníková about localisation for the Slovak market and Maroš Brojo about SGDA.

Jak se Spojené státy americké změnily v roce 2024? Kdo se umí domluvit, ten vyhraje. Slovenští lékaři stojí na barikádách. A v Česku máme většinou elity buď bez majetku, nebo bez kulturního rozhledu, co s tím? To jsou titulky některých příspěvků čtvrtečních Názorů a argumentů, jimiž provází Ondřej Konrád.

Když se slovenský premiér Robert Fico léčil po květnovém atentátu v banskobystrické nemocnici, vládní představitelé o tomto zařízení mluvili v superlativech. Zachránit život premiéra je pochopitelně výkon, za který by se nemuseli stydět ani nikde jinde. Pár měsíců přešlo a banskobystrická nemocnice je znovu předmětem velkého zájmu. V žádném jiném zdravotnickém zařízení na Slovensku totiž nepodalo v posledních týdnech výpověď tolik lékařů jako právě zde.

Ve Spojených státech zjistíme, co obnáší příprava na Den díkůvzdání. - Na Ukrajině, na záporožské frontě, potkáme dva bratry a dozvíme se, že proti ruským okupantům často bojují celé ukrajinské rodiny. - V Německu, ve vesnici nedaleko Stuttgartu navštívíme rodinné vinařství - a v Paříži uslyšíme, jak česká fotografie zaujala na letošním ročníku veletrhu Paris Photo. Moderuje Helena Berková.

O vládním hausnumerismu, aneb nápadný nepůvab devadesáti tří procent; Angela Merkelová vzpomíná. Také na Ukrajinu; Slovenští úspěšní se přesouvají do Prahy; O neplatičích a nocleženkách

Ze Slovenska poslední dobou nepřichází mnoho pozitivních zpráv. Vláda Roberta Fica stupňuje tlak na své oponenty a kritiky, zároveň oslabuje výkonnost tamní ekonomiky, a v zemi proto roste zadlužení. A zatímco nad tím prvním by úspěšní a povětšinou pragmatičtí podnikatelé ještě dokázali mávnout rukou, to druhé je trápí čím dál víc. Prospěch z toho má Česko.