Podcasts about govorila

V tokratni epizodi podkasta se 'umetnost' premika z lenarjenja na infektologijo. S sodelavko zdravnico, specialistko infektologije in profesorico na Medicinski fakulteti bom spregovoril o zloglasni slovenski endemski bolezni - lajmski boreliozi. Dr. Daša Stupica se že vrsto let strokovno in raziskovalno ukvarja s to boleznijo, opravila je že vrsto odmevnih raziskav, ki so bile objavljene v pomembnih mednarodnih revijah, vključno s famoznim The Lancet. Govorila sva o znakih bolezni, o možnostih zdravljenja, pa tudi o vseh mitih, ki krožijo na temo borelioze in enostavno ne držijo.Epizoda je nastala v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije. Več podobnih pogovorov, ki so jih poimenovali Zdravniške zgodbe, najdeš na: https://www.zdravniskazbornica.si/za-javnost/zdravniske-zgodbe

Eva Ostrouška je seksologinja, pisateljica in vplivnica. Govorila sva o seksu. In o seksu v dolgotrajnih razmerjih. Zakaj sta obliki izpostavljeni kot dve kategoriji, bo jasno iz debate. Uživajte.

Potem ko se je sredi tedna zaiskrilo v odnosu med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je bilo danes po srečanju Zelenskega s posebnim ameriškim odposlancem Keithom Kelloggom iz Kijeva slišati spravljivejše tone. Med evropskimi državami pa vlada zaskrbljenost zaradi vse toplejših odnosov med Združenimi državami in Rusijo. Z Zelenskim je danes po telefonu govoril tudi premier Robert Golob. Govorila sta o nadaljnji podpori Slovenije Ukrajini.

V Celovcu je že vse pripravljeno za nocojšnjo podelitev Tischlerjeve nagrade, ki jo bo za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem prejel Franc Kattnig. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pa prireja nocoj tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani. Tokratna tematika je slovensko odkrivanje starega Egipta. Govorila bosta arheolog dr. Tomislav Kajfež in umetnostna zgodovinarka dr. Vesna Kamin Kajfež, večer bo uvedel prof. Jernej Šček. V Zagrebu pa so danes ob Svetovnem rokometnem prvenstvu odprli slovensko-hrvaško poslovno središče, ki sta ga pripravila Rokometna zveza Slovenije in Rokometna zveza Hrvaške. Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar bosta jutri po napovedih sodelovala na okrogli mizi na temo Vloga slovenskih in hrvaških pripadnikov manjšin v mednarodnem gospodarskem in športnem sodelovanju.

V času študija v Rimu sem se z vlakom vračal domov. Bil sem utrujen po izpitih in želel sem si miru. Zato sem na polico v kupeju postavil dve knjigi, kot da bom bral. Ena od njih je bila slovenska. V kupeju sem se znašel še z dvema nogometašema in orožnikoma. Tik preden vlak krene, vstopi v kupe mlado dekle. Pove, da je pravkar diplomirala na igralski akademiji in sede. Eden od nogometašev, ki je bil doma ob meji, je opazil slovensko knjigo. Ko je dekle izvedelo, da sem Slovenec in da kot duhovnik nadaljujem študij v Rimu, se je začela pogovarjati z menoj. Govorila je o svoji babici, Slovenki, ki se je iz čiste ljubezni poročila z Italijanom in se preselila k njemu. Dekle je zelo ganilo, kako je skrbela za bolnega in onemoglega dedka. Babica je bila zelo dobra, verna. Držala se je vseh cerkvenih predpisov. Dlje časa je dekle potem govorila, kako je cerkveno učenje o zakonu in družini popolnoma zastarelo in neživljenjsko. Nestrinjanje je kar bruhalo iz nje. Pravo babičino nasprotje pa je bila dekletova mama. Ta ni bila zvesta možu pa tudi svoji hčerki ni stala ob strani in je ni razumela, ko ji je bilo najhujše. Do solz jo je pripeljala ta pripoved. Babica ji je stala ob strani, mama pa nikakor ne! »In sedaj,« je sklenilo dekle svojo pripoved, »ne grem k mami, ampak k babici, ker me je vedno razumela.« Tiho sem poslušal njeno življenjsko izpoved, nato sem ji dejal: »Poglej, ti greš sedaj k babici. Zavetja ti ne bo ponudila mama, ampak babica, ki se je držala krščanskega učenja o zakonu in družini!« Dekle je samo tiho prikimala. Na vsak praznik sv. družine se spomnim na to dekletovo pripoved. Zavetje ji je ponudila družina, osnovana na krščanskem nauku in ne družina, osnovana na nekrščanski ali celo protikrščanski miselnosti. V življenju sem srečal veliko srečnih ljudi, ki so izšli iz srečnih in urejenih družin. Srečal pa sem tudi veliko nesrečnih ljudi, ki so rasli v neurejenih družinah. Po nekaterih raziskavah je med mladimi največja vrednota urejena družina. Ne dvomim. Ni lepšega, kakor rasti v urejeni in ljubeči družini. Pozabljamo pa, da je osnova taki družini trden in ljubeč zakon, sklenjen pred Bogom. Zanimivo, da hrepenimo po sreči v družini, ne izpolnimo pa osnove za srečo v njej. Morda danes, ko je veliko neurejenih družin, mnogi ljudje mislijo, da je urejena in ljubeča družina nemogoča. Toda ne, je mogoča! Bog stoji ob strani družini in jo varuje, če ga prosimo za to. Na današnji praznik, ko se ustavljamo ob zgledu lepe in urejene družine, pa ne pozabimo na družine, kjer vladata trpljenje in nerazumevanje. Tudi ljudje iz takih skupnosti so Bogu dragoceni, saj njegova ljubezen nikogar ne izključuje.

Še zadnjič letos je bila na sporedu oddaja Za življenje, tokrat s profesorico Andrejo Poljanec. Govorila je o praznovanju in kako praznike kljub preizkušnjam narediti take, da bodo imeli otroci lepe spomine. Skušala je razložiti tudi, kje se skriva užitek pri pokanju petard, ko pa toliko ljudi tega ne mara, še posebej lastniki psov se bojijo teh dni.

Matej Nidorfer pravi, da je šele z otroki postal zares organiziran človek. V hribe in na tek ga vsak dan neizmerno vleče, a ko je treba, ženo in družino postavi na prvo mesto. Govorila sva o tem, kako je bil že kot otrok izpostavljen tekaški sceni, kako se je kalil na maratonih, se našel v trailu in prvo stotko odtekel na prav poseben dan. Kako natrenirati za ultro, s katero razdaljo na cesti se primerja trail stotka, kako njegove vrednote in življenjske nazore definirata bog in vera? Pa tudi o odstopih, potovanjih in radosti življenja. Najprej pa temeljito predstaviva 1.Stražunsko dvoriščkanje - pravi slovenski backyard ultra!

V okrogli trideseti epizodi podkasta je moja sogovornica Tina Bončina, zdravnica, psihoterapevtka in avtorica dveh knjig na temo duševnega zdravja: "Izgorelost" in "A to je vse, kar je?". Tina je pred odhodom na samostojno pot delala kot sobna zdravnica na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, že vrsto let pa se ukvarja s tematikami, ki so za moj podkast posebej relevantne. Govorila sva o tem, kaj sploh je izgorelost, kakšni so opozorilni znaki in zakaj se o tej entiteti nenadoma tako veliko pogovarja. Potem sva svojo perspektivo še razširila in spregovorila o stresu, počitku, načinih samopomoči in skrbi za duševno zdravje. Bogat pogovor, ki človeku vrne upanje, da v vsakdanji hektiki modernega življenja ni sam in da vedno obstajajo načini, s katerimi lahko ob temačnih dneh podpremo upanje v boljše čase. Tino najdeš na https://www.boncina.si/ Njeni knjigi lahko najdeš na spletni strani https://emka.si/pages/tina-boncina Obe Tinini knjigi lahko najdeš tudi v obliki zvočnih ali e-knjig na aplikaciji MK Plus. Na isti aplikaciji je več kot 1000 drugih knjig, vključno z obema mojima! Aplikacijo najdeš na App Store, Google Play oz. na: https://emka.si/pages/mladinskaknjiga-plus V pogovoru omenjava meditacijo 'Pregled telesa' (Body Scan), ki jo lahko najdeš tudi na mojem YouTube kanalu in na podkast aplikacijah: https://youtu.be/wscC60FIBTw?si=tjw5QRc44TfmR0jw Omenjava knjige Search Inside Yourself (Chade-Meng Tan; prevod: Najdi v sebi), Happiness: A Guide to Developing Life's Most Important Skill (Matthieu Ricard). Omenjam raziskavo, ki je skušala izmeriti in kvantificirati emocijo sreče. Opisana je v knjigi Najdi v sebi, gre pa za: Davidson R, Irwin W. The Functional Neuroanatomy of Emotion and Affective Style. Trends in Cognitive Sciences 3, no. 1. 1999; 11–21. Epizoda je nastala v sodelovanju z: Mladinska knjiga, d.d.

Pred vama je nova epizoda Podcasta Snaga uma o snazi integriteta sa majorom policije Katarinom Petrović, koja je već deset meseci suspendovana zbog sumnje da je zloupotrebila službeni položaj, time što je iz informacionog sistema MUP-a preuzela policijski izveštaj sa uviđaja saobraćajne nezgode, u kojoj je učestvovao bivši direktor Elektromreža Srbije Nikola Petrović. Katarina je za mnoge u međuvremenu postala simbol hrabrosti i otpora kakvom se nadaju u policiji. Sa vremenske distance ona govorila o odluci da progovori koja joj je promenila život. Govorila je i o svojim principima, nepisanim pravilima u policiji, o načinima na koje se policijski posao menjao tokom godina, o sistemu, kao i o tolerisanju korupcije koja se često odvija pred našim očima.

Če ste mislili, da poznate Cool fotra, ste se verjetno motili. Tako sem uživala v pogovoru z Janijem, da bi lahko iz vsakega njegovega odgovora naredila izsek. Pristen, topel, čuten in odkrit karakter, ki je velikokrat skrbno zakamufliran za lečo fotoaparata, še posebej pride do izraza v drugem delu pogovora, kjer odkrito razloži dojemanje odnosov ter zakaj ljudi redko spusti blizu. Z Janijem predelava veliko tem, od njunega odnosa s Tejo, neplodnosti, sovražnega govora in stiske mladih, ki privedejo do samomorov. Posvetiva se kontracepciji, delitvi vlog v odnosih in zakaj se ljudje tako oklepamo služb, v katerih nismo srečni. Govorila sva tudi o influencerstvu, kako ta poklic pravzaprav poteka, kako prideš do sodelovanj in kaj naročniki v zameno pričakujejo. Pa tudi o izgorelosti in o izkoriščanju diagnoze za namen popularnosti in prodaje. Če vas zanima, kako je med drugim pristal kot privatni chef pri bogatemu Rusu, ne zamudite pogovora Na svoji strani. Uživajte v pogovoru! ❤️ Posneto na lokaciji: Konzorcij, Mladinska knjiga

Lahko bi ostal zapisan zgolj v kolesarskih analih, a je Miran v zadnjem desetletju ustvaril neverjetno tekaško kariero. Ne samo slovenski, Miran je svetovni fenomen! Govorila sva o tem, kako se je v svojih 40-ih prebil med najboljše gorske tekače, kako trenira, zakaj vse treninge zapisuje v zvezek in katero svetovno prvenstvo si je najbolj zapomnil. Pa o konkurentih, reprezentanci, letih, zmagah, profesionalizmu in trailih je tekla beseda. Za piko na i mi zaupa, kaj je še njegova velika tekaška želja. Tole si poslušajte!

Gledala sem njegov obraz. Bil je miren in lep. Občasno je odprl svoje oči, ki so ohranjale nekaj njegove modrine, in se mi rahlo nasmehnil. Vse je bilo kot običajno. Nič drugače, pa vendarle nekaj čisto drugega. Nisem vedela, kaj. A bilo je v zraku. V vsej sobi. Potem mi je povedal, kako dobro je, da sem prišla. Da si je tega zelo želel, a me ni hotel obremenjevati. Hitela sem mu razlagati, da sem tudi jaz vesela, da ga vidim, pa tudi, da je tako lepo skrbijo zanj. Govorila sem mu o vsem, kar sem mislila, da ga zanima. Govorila sem bolj na splošno, nič o njem. Tudi o tem, kako se veselimo, da se bo vrnil v našo družbo, da bomo spet skupaj praznovali, se veselili, si pomagali. Spet se je nasmehnil in pokimal. Zanimal se je zame, povedal, da mi želi, da sem dobro. Povedal, kako je zadovoljen, da je spret doma s svojimi dragimi, da so vsi dobri, potrpežljivi z njim. Dobro je, je zatrdil. Potem je rekel, da bo malo počival. Prosil je za vodo In sva se poslovila. Ozrla sem se na razpelo nad njegovo posteljo. In sem šla. Nekaj je manjkalo. Jaz sem povedala le tisto, kar je rad slišal, sem razmišljala, nič o svojih težavah, nič o negotovosti, skrbeh. On pa tudi, kot da je pozabil na svojo bolezen. Verjela sem, da mu gre dobro. Kmalu za tem je umrl. Šele pozneje se je v meni kot strela z jasnega utrnila misel, da je bilo takrat to slovo, da je on vedel zanj. Jaz pa sem ostala v svoji lažni drži, vsa zadovoljna, da ga ne obremenjujem, ampak božam njegovo srce. Daješ prednost zunanjosti, lepemu (ki sicer tudi je), a je daleč od resnice. Bilo me je strah. Njegov pogled je ostal v moji zavesti. Govoril je tudi o resnici, o hrepenenju, pogled, ki mi govori še danes. Govoril je o svobodi, o smislu trpljenja in bližine, o Resnici, ki te osvobaja narejenosti, bleščečega odra, polnega prevar, užitkarstva, bega pred sabo. Namesto tega si želim široko odpreti oči in se sočutno ozreti v sočloveka, ljubeče doživeti njegovo hrepenenje po Bližini, po roki, ki ga lahko spremlja na negotovi Poti umiranja, prehoda v večno življenje.

Novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica Katarina Keček se je rodila v Sloveniji. Leta 1991, ko se je njeno življenje nehote in nepričakovano postavilo na glavo, je bila stara devetnajst let. Izbrisali so jo, ji razrezali osebno izkaznico, čez noč je izgubila vse. Več kot pet let je bila brezdomka. "V knjigi o osamosvojitvi še vedno manjka eno veliko poglavje," je Tatjani Pirc povedala Katarina Keček, ki mora v svoji novi knjigi z naslovom Okupatorjeva hči napisati le še piko na i.   Poslušajte tudi zgodbo generala, ki so ga v Beogradu označili za izdajalca, v Ljubljani pa za predstavnika sovražne vojske. "Bila sva brez stanovanja, brez denarja, nič nisva imela. Bila sva med nebom in zemljo," pripoveduje Ciril Zabret.

Ko je pogledala pred sabo, je Florence Chadwick lahko videla le meglo. Njeno telo je bilo otrplo. Plavala je že skoraj 16 ur. Bila je prva ženska, ki je preplavala Rokavski preliv v obeh smereh in to v rekordnem času. Tokrat, stara 34 let, je poskušala postati prva ženska, ki bo preplavala od otoka Catalina do Palos Verda na kalifornijski obali. Četrtega julija 1952 je bilo morje kot ledena kopel in megla tako gosta, da je komajda videla spremljevalne čolne. Morski psi so krožili v bližini in le streli iz puške so jih držali na varni razdalji. Poleg Florence sta v enem od čolnov bila njena mati in trener, ki sta jo spodbujala. Govorila sta ji, da ni več daleč. A vse, kar je Florence videla, je bila le megla. Spodbujala sta jo, naj ne odneha. In ni. Vse do takrat, ko je približno 800 metrov pred obalo zahtevala, naj jo potegnejo iz vode. Vsa premražena je nekaj ur potem v intervjuju izjavila: “Ne izgovarjam se. Toda če bi lahko videla kopno, bi mi morda uspelo.” Ni je premagala ne izčrpanost ne mrzla voda. Premagala jo je megla, zaradi katere ni mogla videti svojega cilja. Dva meseca pozneje je znova poskušala. Tokrat je kljub megli z jasno sliko cilja v svojih mislih vztrajala do konca in uspela. Florence Chadwick je bila prva ženska, ki je preplavala to razdaljo in to dve uri hitreje, kot je bil takratni moški rekord. Ničesar, kar je v življenju resnično vredno, ne moremo doseči brez vztrajnosti. In pri oblikovanju te nam lahko pomagata dve stvari. Howard Newton je rekel: “Ljudje pozabijo, kako hitro kaj naredite, toda za vedno si zapomnijo, kako dobro ste to naredili.” Le malo stvari spodbudi vztrajnost tako kot prizadevanje za odličnost. Želja po odličnosti je gnala naprej vse velike umetnike in izumtielje, Michelangela, da je kljub izjemnim bolečinam in težavnosti končal Sikstinsko kapelo. Edisona, da je poskušal tako dolgo, dokler žarnica ni delovala. Florence Chadwick, da je ure dolgo plavala v ledeni vodi. Odločitev za to, da naredite najboljše vse, kar delate, vas bo popeljala tja, kamor nezavzeti ljudje ne bodo nikoli prišli. Drugo, kar bo spodbudilo vztrajnost, pa je osredotočanje na izbire in ne na okoliščine. Nekateri pričakujejo, da bodo okoliščine odločale o tem, ali bodo vztrajali ali ne. Toda ker so okoliščine spremenljive, se kot veter spreminja tudi njihova vztrajnost. Na drugi strani pa so tisti, ki svojo vztrajnost utemeljujejo s svojimi dejanji; ti se osredotočajo na svoje izbire. Pravzaprav so naše odločitve in izbire edino, kar lahko nadzorujemo. Okoliščin ne moremo nadzorovati, prav tako kot tudi ne moremo nadzorovati drugih ljudi. Ko se osredotočimo na svoje odločitve in jih z integriteto uresničimo, nadzorujemo svojo vztrajnost. In to velikokrat pomeni ločnico med uspehom in neuspehom. Apostol Pavel zato svojemu sodelavcu Timoteju svetuje: “Vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah.” (2 Tim 4,2) Ne dovolite okoliščinam in z njimi poveznim izgovorom, ne glede na to, kako dobro zvenijo ali kako dobro se boste v nekem trenutku počutili zaradi njih, da vas ustavijo na poti in vam preprečijo doseči cilje, ki si jih želite.

Sogovornica v dvajseti epizodi podkasta je Nuša Crnkovič, ki je opravila specializacijo iz forenzične psihologije na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem. Njene delovne izkušnje so bogate in raznolike, od strogo varovanih psihiatričnih zaprtih oddelkov v Veliki Britaniji, preko varnih hiš Tajske pa vse do slovenskega NIJZ. Govorila sva o funkciji forenzičnega psihologa, o definicijah osebnostnih motenj in sociopatije ter o principih diagnostike in rehabilitacije posameznikov, ki bi jih morda označili za “psihopate”. Kaj sploh je definicija psihopata, kako se lahko vsak izmed nas izogne stigmi in v katerih filmskih uspešnicah so uspeli na najbolj prepričljiv način prikazati pravega psihopata, pa vam bo Nuša zaupala v pogovoru. Obenem pa tudi omenila, kako je v Republiki Sloveniji oblikovana mreža za psihološko pomoč, kam se lahko ob težavah zateče vsak od nas in zakaj je tako zelo pomembno, da v hudi stiski s tem ne odlašamo predolgo. Epizoda je nastala v sodelovanju z Varuhom zdravja, Vzajemno: https://www.vzajemna.si/varuj-zdravje/program-varuh-zdravja Nacionalni program duševnega zdravja MIRA je dostopen na: https://www.zadusevnozdravje.si/  Projekt Nisi Okej, Povej Naprej lahko spremljate na Instagramu (@nisiokejpovejnaprej) ali na: https://nisiokejpovejnaprej.si V pogovoru omenjava film No Country for Old Men, predvsem lik Antona Chigurha. Izsek pogovora na bencinski postaji lahko pogledate na: https://youtu.be/ZY0DG8rUnCA?si=uYxMGTU6dM9DBwHW Omenjava knjige: The Talented Mr. Ripley (Patricia Highsmith), Ko Telo Reče Ne (Gabor Maté), Ti Povem Zgodbo? (Jorge Bucay), Alkimist (Paulo Coehlo). Raziskava o nevarnosti socialne izolacije: Holt-Lunstad J et al. Social relationship and mortality risk: a meta-analytic review. PLoS Med, 2010.

V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.

Svoj Ribn'ca trail je letos izpustil s tehtnim razlogom: šel je odteč UTMB. Suvereno, uspešno. Kot pred tem vse eminentne ultra dirke po Evropi: Balaton, Sparthatlon, Istro100. Govorila sva o spremstvu na teh izjemnih podvigih, o razočaranjih in zadovoljstvu, o hrani in dehidraciji pa o prijateljstvu in ekipi. Kaj najraje skuha (in pridem poskusit!), zakaj ga zanimajo vina, kje najraje teče in kako pristopa k dirkam; Boštjan je sproščen in zanimiv sogovornik, ki raje kot komplicira kar naredi!

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor sa glumicom Marinom Ćosić, koja je govorila o tome kako joj je majčinstvo promenilo život, ali i kako je radila na tome da ostane svoja uprkos činjenici što su joj životni prioriteti promenjeni. Otvoreno i emotivno je prvi put progovorila o postporođajnoj depresiji o kojoj je u početku ćutala, ostavljajući utisak čak i pred najbližima da je sve u redu i da sve može. Govorila je i o griži savesti koju sebi nabacujemo onda kad nema potrebe za tim, o načinima na koje je otkrila da je preopterećivala sebe, značaju porodice i prijatelja, kao i o načinima na koje se suočila sa stvarima koje su joj često blokirale mogućnost uživanja u sopstvenom životu.

Hribe okrog doma imenuje "moja telovadnica", v traile pa se je zaljubil, ko je ugotovil, koliko več mu nudijo kot prej cesta. Govorila sva o izkušnjah, ki jih rad deli s svojimi tekači, o zgodbah, ki jih ustvarjajo njegovi ultra podvigi in tekmovalnosti, ki je ne postavlja več na prvo mesto. Kako je z rano na želodcu odtekel UTMB, na kaj je pri svojem teku res ponosen, kako ga je služba utrdila v ultra tekača in kdaj je njegova Klavdija med tekom pričarala pico in pivo - njegovim traserskim zgodbam se boste nasmejali, njegovim dosežkom pa ploskali. Štajerska duša in primorsko srce!

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor o poslovnom, finansijskom i kreativnom osnaživanju i osamostaljivanju, pre svaga žena, ali i ne smo žena. Iva Parađanin, autorka podcasta "Tampon zona" koji je za kratko vreme dobio veliku popularnost kao "siguran prostor za žene na internetu", govorila je o svom putu profesionalnog osnaživanja, iz ugla Milenijalke koja je na tržište rada stupila u vreme plata koje su se dobijale u kovertama "kad dođu. Iva je pričala o preispitivanju koje je prethodilo njenoj odluci da napusti korporaciju i otpočne samostalnu priču, uprkos malom detetu, kreditima i svim ostalim razlozima koji su ulazak u nepoznato možda činili zastrašujućim. Govorila je i o podršci, lekcijama koje je za ovo vreme naučila i odnosu prema sistemu koji svojim radom menja, imposter sindromu sa kojim se dugo suočava, perfekcionizmu... Pred vama je iskren i topao razgovor o borbi za slobodu, na ličnom, profesionalnom i društvenom planu.

U Hrvatskoj će 5. kolovoza, biti održana proslava 28. obljetnice vojno-policijske akcije Oluja, a taj dan se slavi i kao Dan pobjede i domovinske zahvalnosti te Dan branitelja. Mi smo tim povodom razgovarali sa Sanjom Šale, veterankom Domovinskog rata, jednom od najodlikovanijih vojnikinja u Republici Hrvatskoj, koja je u vrijeme akcije Oluja bila pripadnica Prve gardijske brigade, poznate i kao Tigrovi. Sanja se prisjetila i Hrvata iz Australije koji su bili pripadnici Tigrova. Govorila je i o tome kako je bilo biti žena tijekom rata te je otkrila bolnu poveznicu između naslova knjige koju piše - Prašinarske priče i pjesme Dubrovačkih trubadura "Dok palme njišu grane".

V 6. Cosmo epizodi je gostja Anja Korenč, art direktorica v agenciji Futura. Govorila je o njeni zanimivi poti od podjetnice do tega, da zdaj bolj uživa kot redno zaposlena, pa tudi o kreativnosti in strategijah pri postavljanju blagovnih znamk, kako biti kreativen pod pritiskom, o anksioznosti in depresiji v kreativi,... Prav tako je dala dobre nasvete za mlade kreativce ter kako je lahko čisto vsak kreativen na kateremkoli delovnem mestu. Uživaj v poslušanju!

Narodna poslanica i potpredsednica Stranke slobode i pravde Marinika Tepić gošća je nove epizode podcasta Snaga uma. Marinika je govorila o eskalaciji govora mržnje u proteklih mesec dana, kad je sve moralo da stane, a samo se pojačalo. Govorila je o napadima Jelene Karleuše, o načinima na koje tabloidi prepoznaju "vođe protesta" u proteklih mesec dana, ali i o razlozima zbog kojih, kako je rekla, nema šanse da predstavnici vlasti uspeju da podele i posvađaju opoziciju, koja je složnija nego ikad. "Bilo bi i pogrešno da se sada izrodi lider tokom ovih protesta", ocenila je i rekla da su na protestima "Srbija protiv nasilja" političari tu da slede građane i da budu u njihovoj službi, što bi inače svi političari trebalo da rade. Osvrnula se i na priču o "Bunga bunga" žurkama Dragana Markovića Palme koju je svojevremeno iznela u javnost, ali i na okolnosti u kojima je sistem zakazao da se izbori protiv nasilja u našoj državi. Posebnu buru, ali i veliku podršku Marinika je nedavno doživela kada ju je pevačica Jelena Karleuša prozvala da nije deo "srpske ideologije", zbog njenog devojačkog prezimena Čobanu. Marinika je istakla da ovo nije prvi put da joj glasovi koji dolaze iz redova vlasti broje krvna zrnca, ali da je ovaj put to sve bilo estradizovano i da ju je to najviše pogodilo zato što takve stvari utiču na njenu decu: "Mi u kući učimo da podjednako volimo i belog i braon medu, a da priča o Ružnom pačetu ima pogrešan naziv, jer ono nije ružno, nego je samo drugačije", objasnila je Marinika i dodala da nije želela da se spušta na taj nivo da javno objašnjava koliko su kolena unazad njeni preci iz Srbije i da je Srpkinja.

Prva stvar, ki jo marsikdo opazi na dirkalniku, je njegova grafična podoba – v katere barve je polepljen in kateri logotipi sponzorjev so na njem. Z oblikovanjem vizualnih podob dirkalnikov se ukvarja Jaka Brelih, s katerim sem se pogovarjal v novi epizodi podcasta. Govorila sva o tem, kako poteka celoten postopek ustvarjanja, kako od začetne … Continue reading 053 – Jaka Brelih in ustvarjanje grafičnih podob dirkalnikov The post 053 – Jaka Brelih in ustvarjanje grafičnih podob dirkalnikov appeared first on Ta hitri.

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor sa reperkom i muzičarkom Ivanom Rašić, Sajsi MC koja je na snimanju blistala u osmom mesecu trudnoće. Govorila je o svim promenama koje je kao trudnica doživljavala, svemu čega se plašila u periodu svog života kad je mislila da je "trudnoća nešto najgore što može u životu da joj se desi", ali i o svom sazrevanju, osvajanju samopouzdanja, sticanju znanja i postavljanju i rušenju granica, po čemu je baš poznata. "Ne znam kako je u blagoslovenom stanju, ne znam ni šta to znači. Kad mi je krenula trudnoća, išla sam po kuči i vikala zašto se romantizuje ovo stanje, kada nije uopšte tako. Imala sam mučnine. To je normalno, da ti je čudno, da ti je u glavi magla, da hoćeš da padneš u nesvest, da jedva ustaneš... I onda sam mislila da to neće da prestane nikad i bila sam iz fazona - čekaj, da li se ovo trpi devet meseci? Zašto se laže da je ovo super, kad mi nije super? Osećam se sputano. Plus, bilo je mnogo vruće, bilo je leto hard core, pa je bilo još gore sve i stalno sam se pitala zašto se ne priča istina? U stvari, istina je na kraju da svaka žena to doživljava drugačije. To jeste jedna od najvećih istina o trudnoći. Neke žene imaju teške trudnoće, neke imaju lake. Posle su mi objasnili da je ova moja lakšam ja sam mislila da je teža. Nemaš prosto s čim da uporediš. No, to blaženo stanje nije adekvatan izraz, barem meni", rekla je Ivana Rašić u razgovoru sa Miljanom Nešković u novoj epizodi podcasta Snaga uma.

Krećemo sa serijalom BabyRoom BookClub. Prva knjiga koju smo pročitale za vas je Kako govoriti da bi djeca čula i kako ih slušati da bi nam govorila. Autorice ovog bestselera i broja 1 prema New York Timesu su Adele Faber i Elaine Mazlish - nagrađivane svjetske stručnjakinje za komunikaciju između djece i roditelja te majke šestero djece. Zašto je važna empatija? Kako uključiti djecu u kooperaciju bez da im uništimo samopouzdanje? Kako poticati autonomnost kod djece? I slične odgovore saznajte u samo 11 minuta.

Dr. Dejan Jarič me je povabil na prijeten pogovor, ki sva ga posnela za njegovo oddajo - Prebujeno srce Slovenije na Ljubljana TV. Govorila sva o tematikah kot so: Psihedeliki in substance za spreminjanje zavesti duhovne prakse in meditacija izkušnja Vipassane koncept karme in osvoboditve, razsvetljenja pomembnost dobrodelnosti in dajanja v humanitarne namene tehnološki napredek človeštva in transhumanizem Video posnetek oddaje: https://youtu.be/_dmAenXzRoM

U tjednu ljubavi i psihologije Tanja je gostovala na prvom programu Hrvatskog radija u emisiji Uvijek Prvi - obrazovanje i znanost, urednice Sunčane Prazić. Govorila je o tome zašto je tako teško voljeti sebe i život te kako ostvariti te dvije ljubavi, najvažnije za zdravlje i dobrobit svakoga od nas

Z avtorico romana Niti koraka več, Janjo Vidmar, smo se pogovarjali o Caminu. Govorila je o tem, kako je to, skoraj osemsto kilometrov dolgo romarsko pot, ki se vije od juga Francije preko Pirenejev do Atlantskega ocena, doživljala osebno, in kako jo doživlja Alenka, protagonistka romana. Sogovornica priznava, da je tudi pisanje svojevrsten »Camino«. Zakaj – izveste v podkastu. Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli: - kako je romanje doživljala avtorica, - kakšne prigode je doživela, - s kakšnimi spoznanji jo je »opremilo« romanje, - kako je Camino »oblikoval« in spreminjal Alenko, junakinjo njenega romana Niti koraka več, - kako je nastajal roman o Caminu, - ali snuje njegovo nadaljevanje in še veliko navdihujočih razmišljanj o pisateljevanju in življenju.

Po prvem državnem prvenstvu v teku na 100 kilometrov sem pred kamero in mikrofon zvabil vzhajajočo zvezdo in prvo ime vedno bolj popularne športne discipline. Luka Videtič je tekač s telesom in dušo, kar potrjuje tudi z rezultati. Razmišljujoč, karizmatičen, izjemno zgovoren in neposreden je tak tudi, ko obuje svoje tekaške copate - vedno na polno in brez popuščanja. Govorila sva o njegovih dosežkih, neskončnih kilometrih, ljubezni do teka, tekaški filozofiji, neverjetnih prigodah na epskih ultra dirkah in obdelala praktično celotno ultra sceno pri nas in v tujini. Zakaj je omedlel na Sparti, kaj najraje je po teku vsako jutro (cel kilogram!), kaj je njegov najljubši trening (zelo dolg je in zelo hiter), zakaj je stil pomemben in kam se ozira že prihodnjo sezono - tudi če vam je svet ultrateka tuj, vas bo moj energični sogovornik nedvomno navdušil!

Na misijonsko nedeljo sta bila naša sogovornika salezijanski inšpektor Marko Košnik in Alojzij Slavko Snoj, postulator v postopku za beatifikacijo Božjega služabnika Andreja Majcna. Govorila sta o salezijanskih misijonarjih, tudi teh, ki prihajajo v Slovenijo, v sklopu misijonskega Projekta Evropa. Kako poteka integracija in zakaj Slovenija potrebuje pomoč misijonarjev iz tujine, je gosta spraševala s. Meta Potočnik.

Gostja v epizodi #63 je bila prof.dr. Leja Dolenc Grošelj dr.med., specialistka nevrologije in evropska strokovnjakinja za spanje. Govorila sva o biologiji človeškega spanja, vplivih sončne svetlobe, kofeina, alkohola, dremanja, hormonov, zaslonov, marihuane in različnih dodatkov na spanje. Dotakneva se tematik, kot so: Pomembnost spanja Faze spanja Koliko spanja potrebujemo Promet in zaspanost Slovensko povprečje spanja Posledice kroničnega pomanjkanja spanja REM spanje in blodnje Premalo spanja in spanje na zalogo Hormoni in spanje (melatonin) Različne svetlobe in vpliv spanja Hormoni in spanje (serotonin) Vpliv substanc na spanje (kofein) Alkohol in spanje Marihuana in spanje Kokain in spanje Prehrana in spanje Vpliv stresa na spanje Kognitivna vedenjska terapija Namen spanja Magnezij in 5-HTP Merjenje spanja (pametne naprave) Priporočila dijakom/študentom ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Z gostom bo voditeljica Alenka Terlep tokrat potovala kar s prstom po zemljevidu. Govorila bosta o Blažu Kocenu, avtorju prvega šolskega atlasa, ki ima najdaljšo tradicijo izhajanja na svetu. Letos mineva 200 let rojstva tega znamenitega inovatorja in ob njegovih nazornih učnih pripomočkih še vedno rastejo generacije. In kako ga svojim učencem predstavlja profesor zgodovine in geografije Rožle Bratec Mrvar, ki prihaja na nočni obisk? Preverite takoj po polnoči!

The main categories of this year's Grammys went to women. Taylor Swift, H.E.R., Billie Eilish and Megan Thee Stallion are the owners of Album of the Year, Song of the Year, Recordings of the Year and Best Artist of the Year titles. At the same time, Beyonce became the record holder in the number of statuettes obtained in history - twenty-eight of them. And that world story is the best possible introduction to our home. Because, this week in the Incubator of Good Music we are dealing with the album 'Shut Up and Sing', a record by Sara Renar which deals with the position of women in the world today Welcome to the Good Music Incubator. And today we will browse the HRtop 40 list and bring news from the domestic music scene. Boris Štok, Bang Bang, Jure Brkljača and Rade Šerbedžija, among others, will be with us. Track list: Vatra - Vidi kako se smiješ (Dallas Records), Boris Novković - Pun mjesec, ti i ja (Croatia Records), Boris Štok - Reci mi (Aquarius Records), Sara Renar - Hana je već dugo budna (Croatia Records), Zdenka Kovačiček - Konstatacija jedne mačke (Dancing Bear), Doktor - Daj bebo (Dallas Records), Bang Bang - Bolje sutra (Croatia Records), Gina - Pepeo (Aquarius Records), Dox - Na kraju ovog svijeta (Menart), Jure Brkljača - Ostani tajna moga života (Hit Records), Ischariotzcky - Commitment (LAA), Albina - Tick Tock (Dora Version) (Universal Music Hrvatska), Rade Šerbedžija - Govorila je tako tiho, tiho, tiho… (Croatia Records).

Ko je pogledala pred sebe, je Florence Chadwick lahko videla le meglo. Njeno telo je bilo otrplo. Plavala je že skoraj 16 ur. Bila je prva ženska, ki je preplavala Rokavski preliv v obeh smereh, in to v rekordnem času. Tokrat, stara 34 let, je poskušala postati prva ženska, ki bo preplavala od otoka Catalina do Palos Verda na kalifornijski obali. 4. julija 1952 je bilo morje kot ledena kopel in megla tako gosta, da je komajda videla spremljevalne čolne. Morski psi so krožili v bližini in le streli iz puške, so jih držali na varni razdalji. Poleg Florence sta v enem od čolnov bila njena mati in trener, ki sta jo spodbujala. Govorila sta ji, da ni več daleč. A vse, kar je Florence videla, je bila le megla. Spodbujala sta jo,naj ne odneha. In ni. Vse do takrat, ko je približno 800 metrov pred obalo zahtevala, da jo potegnejo iz vode. Vsa premražena je nekaj ur potem v intervjuju izjavila: “Ne izgovarjam se. Toda če bi lahko videla kopno, bi mi morda uspelo.” Ni je premagala izčrpanost, niti mrzla voda. Premagala jo je megla, zaradi katere ni mogla videti svojega cilja. Dva meseca pozneje je znova poskušala. Tokrat je kljub megli, z jasno sliko cilja v svojih mislih, vztrajala do konca in uspela. Florence Chadwick je bila prva ženska, ki je preplavala to razdaljo, in to dve uri hitreje, kot je bil takratni moški rekord. Ničesar, kar je v življenju resnično vredno, ne moremo doseči brez vztrajnosti. In pri oblikovanju te nam lahko pomagata dve stvari. Howard Newton je rekel: “Ljudje pozabijo kako hitro kaj naredite - toda za zmeraj si zapomnijo, kako dobro ste to naredili.” Le malo stvari spodbudi vztrajnost tako kot prizadevanje za odličnost. Želja po odličnosti je gnala naprej vse velike umetnike in izumitelje - Michelangela, da je kljub izjemnim bolečinam in težavnosti končal Sikstinsko kapelo. Edisona, da je poskušal tako dolgo dokler žarnica ni delovala. Florence Chadwick, da je ure dolgo plavala v ledeni vodi. Odločitev narediti najboljše v vsem, kar delate, vas bo popeljala tja, kamor nezavzeti ljudje ne bodo nikoli prišli. Drugo, kar bo spodbudilo vztrajnost, pa je osredotočanje na izbire in ne na okoliščine. Nekateri pričakujejo, da bodo okoliščine odločale o tem, ali bodo vztrajali ali ne. Toda, ker so okoliščine spremenljive, se kot veter spreminja tudi njihova vztrajnost. Na drugi strani pa so tisti, ki svojo vztrajnost temeljijo na svojih dejanjih; ti se osredotočajo na svoje izbire. Pravzaprav so naše odločitve in izbire edino, kar lahko nadzorujemo. Okoliščin ne moremo nadzorovati prav tako kot tudi ne moremo nadzorovati drugih ljudi. Ko se osredotočimo na svoje odločitve in jih z integriteto uresničimo, nadzorujemo svojo vztrajnost. In to velikokrat pomeni ločnico med uspehom in neuspehom. Apostol Pavel zato svojemu sodelavcu Timoteju svetuje: “Vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah.” (2 Tim 4,2) Ne dovolite okoliščinam in z njimi poveznim izgovorom - ne glede na to, kako dobro zvenijo ali kako dobro se boste v nekem trenutku počitili zaradi njih - da vas ustavijo na vaši poti in vam preprečijo doseči cilje, ki si jih želite.

Posnetek pogovora za Val202, ki sva ga z Luko Hvalcem posnela 26. 01. 2021. Govorila sva prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom, o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

V oddaji Sami naši gostimo prevajalko, ki je v slovenski jezik pripeljala enega najbolj pomembnih avtorjev regije, Miljenka Jergovića. Predstavili vam bomo knjigo Nikola Tesla: Potovanja, ter kolumnistko in pisateljico Slobodanko Bobo Đuderija in njen tekst o pomembnosti dobrote, ki ga mediji masovno pripisujejo Nikoli Tesli. Govorila je o svoji novi knjigi, o tem, kako se bori proti lažnim novicam, ter o kraji avtorskih pravic.

Poslušaš cosmo podcast, ki je tokrat nastal v okviru projekta cosmo cares masterclass. Zadnji mesec si lahko na spletni strani cosmopolitan.si spremljala predavanja in vsebine na temo mentalnega zdravja. Strokovnjaki in znana imena so povedali, kako se dobro počutiti v svoji koži, kako uspeti s svojimi idejali, se rešiti nepotrebnih skrbi in zaživeti tako, da bo vsak tvoj dan najlepši. Nastja Kramer Pesek, ustanoviteljica in solastnica podjetja Malinca, ti bo na podlagi lastnih izkušenj predstavila nasvete za srečno, zdravo in dolgo življenje. Govorila bo o pomembnosti pravilne izbire hrane, o pitju vode, spanju, gibanju in premagovanju stresa ter pozitivnem razmišljanju. --- Send in a voice message: https://anchor.fm/cosmo-podcast/message

Ta mesec poteka 20 let od zemeljskega plazu, ki je zasul Log pod Mangartom in poleg materialne škode terjal tudi 7 življenj. Inženirka geologije, dr.Tina Peternel z Geološkega zavoda Slovenije je raziskovala tudi tovrstne premike zemeljskih mas nad Koroško Belo pri Jesenicah. Govorila bo o preventivnih raziskavah, nadzoru premikov in plazenja, in kako se pri nas nasploh spopadamo s temi, za hribovito deželo žal značilnimi naravnimi pojavi. Z vidika odmevnosti je Slovenijo nedvomno najbolj zaznamovalo l. 2000, ko sta se na njenem območju sprožila dva večja pobočna masna premika. Večji med njima je bil omenjeni drobirski tok Stože (Log pod Mangartom). Sočasno s prvim se je nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini reaktiviral plaz Slano blato v obliki viskoznega blatnega toka, ki je zajel predvsem travnike in gozd. Leto kasneje, l. 2001, se je nad vasjo Koseč blizu Kobarida sprožil plaz Strug v obliki kombinacije različnih vrst pobočnih masnih premikov (zemeljski plaz, podor in drobirski tok). Iz septembra l. 2010 je znan tudi plaz Stogovci, ki se je tako kot Slano blato, sprožil nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini. V tem primeru je odnesel del ceste Ajdovščina–Predmeja. V vseh naštetih primerih so bile sprožitveni dejavnik intenzivne padavine. Trenutno aktualni primeri: plazovi v zaledju Koroške Bele, plaz Čemšenik v občini Zagorje ob Savi in plaz Grahovo ob Bači. Na fotografiji aktivno območje plazu Čikla nad Koroško Belo pri Jesenicah foto Matija Zupan, GeoZS

Pasja prehrana. Ali obstaja najboljša prehrana za mojega psa? Na to vprašanje bo odgovorila Neca Jerkovič, dr. vet. med. Veterinarka, vzrediteljica, prijateljica in zagovornica surove pasje prehrane. Govorila bova o pasji prehrani in ali obstaja “najboljša” pasja hrana?

Aljoša Bagola je najbolj znan in priznan slovenski kreativni direktor, odličen predavatelj in serijski generator idej. Kar pri njemu najbolj cenim je to, da je padel na realna tla, se z njih pobral in naredil iz sebe nekaj več s tem, ko je skozi svoje izkušnje začel družbi dajati nazaj. S tem, ko svoje znanje in izkušnje nesebično deli z drugimi, marsikomu pomaga iz podobnih težav in to je tisto, kar ga v življenju postavi na drug nivo. Govorila sva o odnosih, vzgoji otrok in njihovem odraščanju v sodobnem svetu, stresu in pritiskih v službi ter vsakodnevnem življenju. Katere njegove misli so najbolj ostale z mano? ✨ Sreča je posledica, ne cilj. ✨ Konfliktov se bojimo, ker je zgodovinsko gledano to pomenilo, da si pristal v zaporu. ✨ IG in FB imata Story, ampak to, da se mi pofotkamo, kako jemo zajtrk in kako stojimo pred ogledalom, to nima veze z zgodbo. ✨ Zgodba vedno zahteva konflikt. Ko pa pridemo do konflikta, ga ne znamo prenesti. ✨ Zgolj zato, ker smo bili mi vzgojeni na nek določen način, to še ne pomeni, da je to neka pravilna oblika prenosa vzgoje v življenje naših otrok. ✨ Družbeno-medijski svet je formula primerjanja in posnemanja drugih. ✨ To je energijsko nevzdržno. Ne moreš biti ves čas srečen. ✨ Kaj si Aljoša Bagola reče v težkih časih, ko je treba stisniti? Uživaj v pogovoru!

Preden sta se predsednika avstrijske in slovenske vlade Sebastian Kurz in Janez Janša podala v severno triglavsko steno, sta se v Ljubljani zavzela za sodelovanje v boju proti pandemiji in nezakonitim migracijam. Govorila sta tudi o manjšinski problematiki in gospodarskem sodelovanju. Največ tujih naložb v naši državi je namreč prav iz severne sosede. V oddaji še:tttttt - 42 novih okužb s koronavirusom, v karenteno pet poslancev LMŠ - Za projekt drugi tir Bruselj odobril 80 milijonov kohezijskih sredstev - Beloruska opozicija obglavljena, protesti se nadaljujejo - Kam gresta Evropa in svet, se sprašujejo na danes začeti Vilenici

Govorila sva o parakolesarstvu. O športu, kjer pravi, da se vsak dan nauči kaj novega. Prikovan na voziček, a kljub temu poln zanosa in z nasmeškom na obrazu. Pariz 2024 se zdi daleč, a bo hitro pred vrati. In upam, da bom takrat lahko navijal zanj. Prisluhni!

Dobila sva se na pol poti. Luka iz Kamnika, jaz iz Maribora. Tam, kjer je potekala etapa dirke po Sloveniji. Luka. Sproščen, umirjen in preudaren. Verjamem, da ima takšen pristop tudi pri svojem delu. Govorila sva o njegovi poti med športne direktorje. O vseh nalogah in izzivih, ki ga spremljajo. Prisluhni!

Naša gostja je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Govorila je kako pridelati zdravo hrano brez kemije. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev.

V četrti podcast Malinca Lifestyle sem povabila strastnega popotnika in avtorja prvega slovenskega interaktivnega izletnika Žigo Rejca. Z Žigo te povabiva na izlet po Sloveniji. Govorila sva o pohodništvu, kolesarjenju, aktivnih počitnicah, okusih Slovenije in še čem. V podacastu sva zate izpostavila in predstavila še ne odkrite turistične točke v Sloveniji, da bo odločitev o letošnjem dopustu lažja.

V drugem podcastu bomo govorili o virusu COVID-19, ki je prežel vse pore našega vsakdanjika. Govorila bom o tem: ▶️Kako pomembno je v času izolacije ohraniti mirno kri in pozitivno naravnanost (ne, ni tisto, kar misliš). ▶️Kako sem se jaz osebno prilagodila na trenutno situaciji in kako preživljam dneve (in kako lahko iste ideje v svoje življenje uvedeš tudi ti). Ideje sem združila tudi v blog objavi https://www.malinca.si/blog/8-idej-kaj-poceti-doma. ▶️Kako se je podjetje Malinca prilagodilo na situacijo (nasveti znajo priti prav tudi ostalim podjetnikom). ▶️Kako se navaditi na delo od doma (tudi, če se s tem srečuješ prvič). ▶️Kako pomembna je v tem času strpnost in medsebojna pomoč (namig: zelo). ▶️Kaj lahko naredimo, da okrepimo naš imunski sistem (pa ne samo v teh dneh, pač pa tudi sicer). Nasvete smo združili tudi v blog objavi https://www.malinca.si/blog/5-nasvetov-za-krepitev-imunskega-sistema.

Anton Majhen je izvenklinični psihoterapevt in mentalni trener, predvsem na področju doseganja športnih in poslovnih rezultatov. Delal je kot vodja enote za usposabljanje specialne enote policije in član pogajalske skupine kriminalistične policije Slovenije. Govorila sva o temah kot so: patologija prevelikega občutka lastne vrednosti, ki vodi v bolezenska stanja (depresija in anksioznost), koncept upanja in zavisti, škodljivosti stresa, placebo efekt, potrditvena izkrivljanja realnosti (confirmation bias), industrija seminarjev samopomoči in osebnostne rasti, usoda, razsvetljenje in svobodna volja, koncept zlobe, partnerski odnosi, vzgoja otrok v današnji dobi, itd.

Selektor kolesarske reprezentance, športni direktor v ekipi Team UAE in legenda slovenskega kolesarstva. Vsekakor lahko Andreja opišem s superlativi. Prijeten sogovornik, ki ostaja še vedno aktiven delavec v kolesarstvu. Govorila sva o Vuelti, svetovnem prvenstvu in kolesarstvu nasploh. Prisluhni!

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

V epizodi #12 sem pred mikrofon ponovno povabil Andreja P. Škrabo, gosta iz prve oddaje. Govorila sva o potencialnih omejitvah in namenu znanstvene metode ter morebitnih pomanjkljivostih racionalnega načina razmišljanja. V zadnjem delu pa sem poskusil Andreja prepričati v uporabnost in koristnost meditacije ter psihedelikov za odkrivanje globljih resnic človeške zavesti. ========================================­ Andrej P. Škraba je avtor spletne strani https://astra.si/, s pomočjo katere se mladi lahko učijo matematike. Zase rad pravi, da je provokator in iskanje resnice postavlja med glavne vrednote življenja. Poleg zanimanja za znanost in filozofijo, je svojo kariero v zadnjih letih posvetil marketingu in že nekaj let uspešno vodi marketinške ekipe globalno prepoznavnih slovenskih podjetij (EKWB, NiceHash).

Pozdravljeni! Tole je prva epizoda Kofirajda. V njej sem gostil Tadeja, ki je soustanovitelj telovadnice Fabrika. Govorila sva o treningu z utežmi za kolesarje.  Natočite ali naročite si skodelico svoje najljubše kave in uživajte v poslušanju!

V tej epizodi sem bil "v vlogi" neumnega spraševalca, kjer mi je Matic Smrekar, astronom in fizik, poskušal razložiti vesolje, v katerem bivamo. Govorila sva o velikosti galaksij in majhnosti delcev, drugih dimenzijah, umetni inteligenci, hipotezi simulacije in potencialnih drugih razvitih civilizacijah znotraj našega vesolja.

Novinar Aleš Smrekar je v studiu poklepetal s svojim soimenjakom, dr. Alešem Smrekarjem, raziskovalcem na Geografskem inštitutu Antona Melika. Govorila sta o tem, kako so ju že večkrat zamenjali, klicih in elektonski pošti, ki ni bila namenjena njima, o podobnostih in razlikah ter o tem, ali bi kdaj želela zamenjati vlogo.

Z nami sta bila osebna finančna svetovalka Ana Vezovišek in Sašo Zajec iz Alta skladov. Govorila sta o finančni abecedi.

Z nami sta bila osebna finančna svetovalka Ana Vezovišek in Sašo Zajec iz Alta skladov. Govorila sta varčevanju ter o različnih produktih na trgu.

Z nami sta bila osebna finančna svetovalka Ana Vezovišek in Sašo Zajec iz Alta skladov. Govorila sta varčevanju za pokojnino

Z nami sta bila Ana Vezovišek in Sašo Zajec iz Alta skladov. Govorila sta o pasteh varčevanja.

»Je to, da predsednik vlade Marjan Šarec odhaja na obisk k nemški kanclerki Angeli Merkel, kakšna sprememba slovenske zunanje politike ali je to gesta kontinuitete,« se sprašuje Delov komentator in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin.

Tok časa dogodke, ki so bili še nedavno izjemno prisotni, počasi nosi v pozabo. A včasih nas okoliščine dobesedno prisilijo v spominjanje. Oktobra leta 1941 se je v srbskem mestecu Kraljevo dogodil zločin. In če menite, kako bo današnja oddaja pogrevala večno temo o nasprotnikih med drugo svetovno vojno, se motite. Govorila bo o umetnosti…

V oddaji smo gostili finančna strokovnjaka Ano in MItja Vezovišek. Govorila sta o zaščiti premoženja.

Bokiju in Anžetu se je pridružila trikratna slovenska olimpijka in športna psihologinja Sara Isaković. Govorila je o odraščanju v Dubaju, njenih športnih željah in dosežkih, srebrni medalji iz OI 2008 ter o psihologiji športnikov. Podala je svojo mnenje o tem kaj mora športnik storiti, da na vsakem koraku izvleče svoj maksimum, hkrati pa uživa v […]

Epiloog: Говорила Пермь (Govorila Perm) by Говорит Пермь

epizoda je prav posebna in zato tudi nekoliko daljša. Govorila sva o WWDC 2015, E3, Skypu, Kindlu, Witcherju 3, Stephenu Elopu in še in še in še. Na oddajo se lahko naročite preko iTunes ali RSS. Jan je na Twitterju @th0r, Uroš je @uros_m, Apgrejd pa je preprosto @Apgrejd. Mrežo Apparatus lahko podprete tudi osebno. Zapiski: Stephen Elop zapušča Microsoft Micro […]

  Damir Rađenović in Nejc Štukl sta tokrat zastavila zadevo nekoliko drugače. Govorila sta o treh ekipah in njihovi igri. Olimpija, Fener, CSKA. To je to. – Na Pivotiranje se lahko tudi naročite preko iTunes  in RSS.  Mreža Apparatus je na Facebooku. Podprete nas lahko tudi osebno. Kontaktirate nas lahko na pivotiranje(afna)apparatus.si ali na osebnih twitter računih – Nejc, Miha, Gal, Damir Zapiski: Facebook profil Pivotiranja […]

V drugi epizodi se mi bo pridružil Rok Grilec (najbrž vas ga večina pozna kot komentatorja na Šport TV). Govorila bova seveda o Tampi, NFC South in domači sceni. Na podcastu se bomo spomnili preminulega Junior Seau-a (Chargers, Dolphins, Patriots) in se posvetili nekaterim aktualnim dogodkom v ligi NFL.Vabljeni vsi k poslušanju in seveda k subscribanju na podcast (to lahko storite v iTunes store - 3rd and long).Hvala!

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin vsako sredo komentirata, kaj se je dogajalo po Sloveniji (in včasih po svetu).