Podcasts about digitalizacija

Digitalizacija, če želimo ali ne, postaja nujnost na skorajda vseh ravneh našega življenja. Po nekaj letih zatišja je ta dobila nov zagon tudi na področju zdravstva. Do sredine prihodnjega leta moramo dokončati projekte, za katere smo predvideli tudi 83 milijonov evrov evropskih sredstev. Osrednji projekt je vzpostavitev centralnega arhiva slikovnega gradiva v zdravstvu. Cilj je brezpapirno zdravstvo, zato naj bi zdravstveni izvajalci uporabljali elektronski terapevtski list in e-karton. Da bi digitalizacijo približali ljudem, bolnikom, pa na lokalni ravni uvajajo tako imenovane zVEM Digi točke. O teh projektih smo se pogovarjali z v. d. generalnega direktorja Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Tejo Batagelj.

V epizodi 176 je bil gost Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB d.d. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razumevanje gospodarskih ciklov in bančne strategije Strateško odločanje v bančništvu Vloga bank pri gospodarskem razvoju Izzivi v bančnem sektorju Družbeno zaupanje in gospodarski sistemi Demografski izzivi in priseljevanje Ekonomske politike in globalna konkurenca Vloga države in strategija Bitcoin in prihodnost bančništva Vpliv regulacije na bančne storitve ============= Celodnevna AIDEA podkast konferenca o tehnologijah prihodnosti, AI revoluciji in podjetništvu v 21. stoletju. https://aidea.si/konferenca-2025 

Uspeh u 21. veku dolazi ukoliko pažljivo pratite kako se tehnologija razvija i koji su to trendovi koji omogućavaju da vaš biznis skalira i dostigne drudge kontinente i hiljade zaposlenih. Nelt grupa je upravo jedna takva kompanija koja je na vreme shvatila značaj tehnologije i u proces digitalizacije i digitalne transformacije ušla vrlo rano shvatajući mogućnosti za rast i razvoj. Danas se na taj proces digitalizacije nadovezuje napredna upotreba podataka i analitike koja ovoj kompaniji omogućava da bude regionalni lider u primeni potpunih rešenja u distribuciji i logističkim uslugama. O celom ovom uzbudljivom putu transformacije razgovarali smo sa Nenadom Rakočevićem, direktorom operativne izvrsnosti u kompaniji Nelt. Poslušajte vrlo zanimljiv razgovor o razvojnom putu jedne od najvećih kompanija u regionu na polju logistike, distribucije i lanaca snabdevanja. Nenad Rakočević, Direktor Operativne Izvrsnosti @ Nelt - https://www.linkedin.com/in/nenadrakocevic/ Nelt nalozi na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/NeltGroup/ LN: https://www.linkedin.com/company/neltgroup/ IG: https://www.instagram.com/lifeatnelt/ YT: https://www.youtube.com/@neltgroup O čemu smo pričali sa Nenadom: - Uvod i predstavljanje - Nelt grupa - Strateški prioriteti - Nenadov profesionalni razvoj - Uticaj pandemije na digitalizaciju privrede - Nove tehnologije, digitalizacija i automatizacija procesa - Zašto je zapravo važna digitalizacija - Investicije u kontekstu tehnologije - Investicije u analitiku i obradu podataka Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digi...

Digitalne platforme so predmet številnih analiz, ki poskušajo razložiti, kako delujejo in kakšne so posledice tega delovanja. Algoritmi družbenih medijev določene vsebine naredijo vidnejše, druge pa nevidne. Od nekdaj že velja, da komunikatorja ne plačaš le za to, da kaj pove, ampak tudi, da ostane tiho. O čem molčijo tehnofevdalci, kako nas spreminja ekonomija pozornosti in v katero smer se obrača družba? Nekaj odgovor v tokratni oddaji Intelekta. Si programska posodobitev? Digitalizacija dela in življenja

Sa ovom epizodom počinjemo da obrađujemo temu investiranja, ali kao što smo to radili u nekoliko navrata, smatramo da treba da krenemo iz početka, od samih osnova. Zašto mi kao narod nemamo kulturu investiranja, čega se to zapravo plašimo i koji su uzroci naših strahova? Da li je to kulturno-istorijsko nasleđe ili finansijska nepismenost? O rizicima u raznim oblicima investiranja, o ulozi tehnologije i digitalizacije u procesu investiranja, pa do donošenja racionalnih odluka, razgovarali smo sa Aleksandrom Štajnerom, savetnikom u oblasti investiranja. Ovo je samo početak priče o ovoj temi, pa se nadamo da ćemo vam dati jednu zaokruženu celinu kada je ova oblast i tema u pitanju. Aleksandar je sjajan sagovornik, vrlo edukovan i sa značajnim iskustvom u privredi, te se nadamo da ćemo zajedno sa Aleksandrom ovu temu proširiti na neke od narednih epizoda. Aleksandar Štajner, Founder @ Savetnik Štajner https://www.linkedin.com/in/aleksandar-stajner-cfa-120590194/ Teme u epizodi: - Uvod & predstavljanje - Investicioni savetnik & srpska regulativa - Aleksandrov profesionalni put - Niska finansijska pismenost - Pogled na rizike kroz primere - Digitalizacija, tehnologije, investiranje - Donošenje racionalnih odluka u moru informacija - Univerzalan set ponašanja koji bi trebalo da imaju pozitivan efekat - Planovi za budućnost Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/3Xp1FTn - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - PerformLabs - https://performlabs.agency/ Oslobodite pun potencijal svog digitalnog marketinga! Optimizujte svoje kampanje i postignite maksimalne rezultate uz Performlabs. - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Vodič za investiranje" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

»Tudi če nočemo, enostavno prilagajamo sebe. Tehnologija se ne prilagaja nam, mi se prilagajamo, svoj način življenja in dela, absolutno,« pravi prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.Ob tem profesorica pojasnjuje, da tehnologija sama po sebi ni nič, česar bi se morali bati. Vedeti pa moramo, da je tehnologija umeščena v določene odnose v družbi. Kot pravi, se torej prilagajamo temu, kar tisti, ki imajo nadzor nad tehnologijo, uredijo kot družbeno ekonomski politični sistem. Pri Založbi FDV je izšla znanstvena monografija z naslovom Digitalizacija dela in življenja. V njej 20 avtoric in avtorjev z različnih zornih kotov pretresa vpliv novih tehnologij na naš svet. O monografiji in ugotovitvah, ki jih predstavi, nam je torej več povedala redna profesorica doktorica Aleksandra Kanjuo Mrčela, sourednica monografije, ki je bila gostja  v tokratni oddaji.

Izbornih manipulacija je bilo otkad je izbora: krađe listića, pritisak na birače dezinformacije o kandidatima. No u vrijeme društvenih mreža i digitalizacije cijelog izbornog procesa opasnost se dodatno povećala. Kako se boriti protiv vidljivih i "nevidljivih" neprijatelja demokracije i zašto je sve jači strani utjecaj na demokratske procese u pojedinim zemljama. Nenad Kreizer razgovara s reporterom Sašom Bojićem i Nikolom Xavireffom iz Njemačkog društva za vanjsku politiku. Von Nenad Kreizer.

Jasna Dominko Baloh je sicer diplomantka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je univerzitetna diplomirana profesorica pedagogike in psihologije. Po končanem študiju se je kot psihologinja zaposlila v gradbenem podjetju Stavbar in poklicno pot nadaljevala kot vodja družbenega izobraževanja na Delavski univerzi Maribor. Leta 1981 je opravila strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja ter v 1984 nastopila mesto strokovne sodelavke za družbene dejavnosti na SZDL. Potrebe po dodatnem izobraževanju so ji leta 1990 pokazale poslovno priložnost, saj v Sloveniji ni bilo veliko ponudbe tovrstnih programov, zato je ustanovila prvo zasebno izobraževalno ustanovo v Sloveniji, Poslovno skupino DOBA, ki je danes največja zasebna izobraževalna ustanova v Sloveniji. Združuje DOBA Fakulteto s petimi dodiplomskimi, petimi podiplomskimi študijskimi in doktorskim programom, višjo strokovno šolo z sedmimi programi, jezikovni center in mednarodno poslovno akademijo. Od 1990 je na DOBI v sklopu formalnih in neformalnih izobraževanj nova znanja pridobilo in oplemenitilo več kot 80.000 udeležencev.   Je prejemnica gospodarskega oskarja – nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke in Večerova gospodarstvenica Štajerske. Poleg profesionalnih dosežkov se v prostem času ukvarja s slikanjem, ima izbran okus za glasbo in uživa v raziskovanju novih kultur med potovanji.   Jasna Dominko Baloh je ustanoviteljica, lastnica in direktorica poslovne skupine DOBA. Vizionarka, ki je in še vedno sledi tudi svoji intuiciji. Je pionirka digitalizacije izobraževanja. Pobudo za ustanovitev prvega slovenskega visokošolskega modela on-line izobraževanja brez fizičnega kontakta med profesorjem in študentom je dala v času, ko je v družbi in strokovni javnosti še vladal dvom v uspeh e-izobraževanja. E-izobraževanje se na DOBI izvaja že več kot 25 let (DOBA fakulteta ima tudi edina dve mednarodni akreditaciji kakovosti izvajanja on-line izobraževanja).   Ker s sodelavci ni želela slediti organizacijski strukturi v slovenskem javnem šolstvu, se je pri snovanju in rasti DOBE zgledovala po skandinavskih izobraževalnih ustanovah. Temelj delovanja je osnovala na primerih odlične procesne organiziranosti, ki vključuje vse zaposlene in tudi študente. Prav tako je med voditelji, ki razume pomen razvoja blagovne znamke – na teh osnovah se DOBA danes uspešno razvija na treh trgih, poleg Slovenije tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Študentje DOBA Fakultete študirajo on-line iz 46 držav sveta.   Kot oseba je ciljno usmerjena, njena vodenje in delovanje sta usmerjena v prihodnost in preko meja. Je inovatorka z zavedanjem, da so spremembe potrebne povsod, na vsakem koraku. Je zahtevna, včasih neizprosna do sebe in drugih, vendar korektna v svojih odločitvah. Predvsem pa je menedžerka z veliko mero pozitivnega razmišljanja in optimizma.   Najljubši citat: Kdor hoče, temu ni nič težko, kdor noče, je vse težko. Najljubša knjiga: Nesbo: Snežak Najljubša serija: Šefinja Hobiji: Potovanja, druženje s prijatelji, koncerti, golf Najljubša hrana: Morska hrana Najljubši podjetnik: Steve Jobs Naj app: Chat GPT Zaključna nauka: ·      Potrebno se je nenehno učiti in biti radoveden, pridobivati nova znanja na različnih področjih. ·      Potrebno si je želeti doseči cilje in upati si.

Se sprašuješ, kako lahko digitalizacija pozitivno vpliva na področje logistike in tradicionalnih industrij, ter kakšna tveganja prinaša? Digitalizacija industrije lahko prinese kar do 20 % povečanje operativne učinkovitosti in do 30% zmanjšanje stroškov logistike. Vendar pa se kar 70 % podjetij sooča z izzivi pri implementaciji novih tehnologij. Z uvajanjem novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, IoT in avtomatizacija, digitalna preobrazba omogoča večjo učinkovitost, zanesljivost in prilagodljivost. Prinaša pa tudi izzive, kot so večja ranljivost podatkov, zapletene implementacije in potreba po nenehnem prilagajanju. Na dogodku smo skupaj z vodilnimi strokovnjaki, Blažem Jakopinom (Priot), Igorjem Jakominom (ex CargoX), in Juretom Hrvatinom (OptiVlak), raziskali, kako se izogniti pastem in izkoristiti prednosti digitalizacije. Spoznajte najboljše prakse, ki vam bodo pomagale uspešno voditi preobrazbo vašega podjetja v digitalni dobi.

Da li je biti star stvarno „zlatno doba“? Položaj starijih ljudi zahteva pažnju, poštovanje i prava, njihov broj u svetu u stalnom je porastu. Samo u Nemačkoj živi 18 Miliona starijih od 65 godina. Diskriminacija starih ljudi je svakodnevna pojava. Stereotipi o starim osobama kao nesposobnim ili nevažnim članovima društva, vrlo su rasprostranjeni. I često skriveni. Jedno je sigurno: okruženi takvim stereotipima, stari ljudi lako mogu da počnu i sami da ih usvajaju. No, i protiv toga postoji lek. Von Sasa Bojic.

Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.

Saša Bojić i Aida Bikić razgovaraju o negativnom uticaju ekrana na školsku decu. Psihološkinja iz Danske sa velikim iskustvom u radu sa decom i mladima smatra da u školstvu nije rešen pristup dece sadržajima na internetu. Ima li nekoliko korisnih saveta za roditelje? Inače, u našim životima reč „digitalizacija“ je sveprisutna, ali mnogi sa njom pogrešno poistovećuju internet ili pohranjivanje tekstova na nekakve servere. Šta je zapravo digitalizacija? E to nam objašnjava Maja Marić. Von Sasa Bojic.

Drugi poudarki: - Digitalizacija za ohranjanje konkurenčnosti nujna tudi v kmetijstvu - Ajdovska občina začenja že četrti cikel projekta participativnega proračuna, tokrat z nekaj novostmi - Tudi Begunje na Gorenjskem ponosne na Plečnikovo dediščino, a zanjo je treba skrbeti - V Slovenj Gradcu se bo čas zavrtel za nekaj stoletij nazaj v srednji vek

Digitalizacija je spremenila marsikaj, tudi človeško intimo, odnos do telesa in do seksualnosti. Medtem ko smo v vse tesnejšem odnosu z umetno inteligenco, se krepi umetna intimnost. Zanimiv fenomen je popularizacija platforme Only fans med študentsko populacijo – prodajanje lastnega telesa prek spleta kot oblika študentskega dela. To je raziskala sociologinja in antropologinja Živa Gornik. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman. Vse od začetka javne rabe Chat GPT zelo veliko razpravljamo o generativni umetni inteligenci in velikih jezikovnih modelih. Slišali smo opozorila o pomanjkljivsotih in nevarnostih na številnih področjih. Tristan Harris in Aza Raskin sta v svojem podkastu Your Undevided Attention takoj potem, ko je Open AI ponudil to orodje širši javnosti, med drugim ugotavljala, da utegnejo veliki jezikovni modeli s posnemanjem človeka spremeniti naš odnos do strojev in poglobiti sintetične odnose. Nekdo je ustvaril terapevtko, ki govori z besedami ugledne terapevtke Esther Perel in svetuje na način, kot bi ona na svojem podkastu Where should we begin. Svojemu stvarniku, ki se je moral soočiti z bolečim razhodom, je, kot sam poroča, izvrstno pomagala prebroditi ta srcozlom. Umetna Esther Perel ni bila nikoli utrujena, vedno na voljo za pogovor, niso je bremenile vsakodnevne skrbi, vedno je bila enako razpoložena in je hitro ponudila brezhiben odgovor. Te razlike pa izpostavi resnična ugledna terapevtka Esther Perel, živa oseba. Seveda govori tudi o pomanjkljivostih novih tehnologij. Predvsem jo skrbi umetna intimnost, ki jo ustvarjajo različni vidiki rabe digitalnega v vsakdanjem življenju, tudi lažen občutek intimnosti, ki se vzpostavi ob rabi umetne Esther Perel. Vsebina tega, čemur pravimo intimnost, se je močno spremenila.  Zasloni grabijo našo pozornost in so po eni strani resnični intimnosti v živo v napoto, saj jo nenehno motijo. Po drugi strani pa omogočajo nove vrste intimnosti. Aplikacije za zmenkarije denimo, spreminjajo, kako se ljudje spoznavajo, zaljubljajo, srečujejo, seksajo in razhajajo. Ustvarjalke in ustvarjalci vsebin, vplivnice in vplivneži, pa slikajo nerealne podobe dela in življenja, njihovi sledilci in sledilke jih idealizirajo in obravnavajo kot dobre prijatelje in prijateljice. Ustvarja se navidezna intimost z osebami, ki so pravzaprav umetno ustvarjene in močno personalizirane podobe. Tehnologija je torej predrugačila naše odnose, močno pa posega tudi na trg dela, in spreminja delo samo po sebi in naš odnos do dela, saj se je delo z občutkom stalne dosegljivosti in hitre odzivnosti zlilo z zasebnostjo, hkrati pa je na številnih področjih tudi nujno, da je vsak svoj medij, ki skrbi za lastno promocijo in ustvarja vsebine za različne platforme. V tokratni oddaji bomo pozornost namenili digitalizaciji spolnosti. Sociologinja in antropologinja Živa Gornik je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani opravila raziskavo študentskega dela na primeru spletne platforme Only fans, natančneje, dela platforme, ki omogoča objavljanje personaliziranih erotičnih in pornografskih vsebin. Z njo smo se pogovarjali tudi o reprezentaciji spolnosti na družbenih medijih in spolni vzgoji.

Kada za sagovornika imate čoveka koji paralelno gradi dve karijere i podjednako je strastven u obe, to je garancija jednog veoma zanimljivog razgovora! Ivan T. Marković, menadžer za unapređenje iskustva zaposlenih u kompaniji NIS, bio je naš sagovornik u novoj epizodi Digitalk podkasta. Sa Ivanom smo pričali o promenama koje su zadesile HR struku poslednjih dvadesetak godina, kako su se menjala tokom tog vremena očekivanja zaposlenih i poslodavaca, te kako danas digitalizacija utiče na HR koji sve više teži humanizaciji radnog okruženja? Uz sve ove teme smo provukli i Ivanovu strast za kuvanjem koju neguje decenijama, a pritom je poznat i širem auditorijumu kroz TV formate, ali i društvene mreže. Ivan T. Marković, Employee Experience Manager @ NIS https://www.linkedin.com/in/ivan-markovic-b698856/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Ivanov karijerni put - Paralelni život - karijera - Poslodavci pre 20 godina i sada - Šta su danas očekivanja poslodavca, a šta zaposlenog? - Digitalizacija donosi novu šansu HR-u kako bi se više bavio ljudima - Da li se danas fokusirati na delivery rezultata zaposlenog, a sve ostalo prepustiti zaposlenima? - HR mora da bude okrenut i ka spolja - Zaposleni kao influenseri - Kako zaposleni reaguju na sveopšti trend digitalizacije poslovanja i HR-a - Šta se u HR branši kuva u budućnosti? Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/3UtuAo1 Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/3UwAzZz - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Biografija Bendžamin Franklin: Prvi veliki Amerikanac'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Digitalizacija omogoča, da imamo skoraj vse na dosegu rok, ali tipkovnice, s tem smo postali tudi sami bolj ranljivi. Zagotavljanje varnosti, ne samo preiskovanje nepridipravov in kaznivih ravnanj, je osnovno delo Bernarde Škrabar Damnjanović, direktorice detektivsko varnostne agencije, ki je doktorska študentka, ljubiteljska slikarka in knjižni molj, zanima jo psihologija, želi razumeti čustva ljudi. V Sloveniji je le približno sto licenciranih detektivov.

Varnost na morju, trajnosten ladijski promet, razvoj koprskega pristanišča in nadaljnja digitalna preobrazba ostajajo prednostne naloge naše države. Pomemben mejnik zmanjševanja možnosti nesreč na morju bo vstop Slovenije v sistem nadzora plovbe, predvidoma leta 2026. Za zahtevna podvodna dela v koprskem pristanišču pa bo lahko potapljačem v pomoč tudi umetna inteligenca, ki jo v obliki prvega tovrstnega podvodnega drona razvija Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu. To je nekaj poudarkov ob slovenskem Dnevu pomorstva, obeležujemo ga 7. marca, ki jih podrobneje predstavlja Lea Širok.

U popis zanimljivih gostiju Dana za Podcast ubrojili smo i pravu megazvijezdu dizajna. Vjerojatno najpoznatija dizajnerica ambalaže u Hrvatskoj, ali i vlasnica te kreativna direktorica tvrtke DiG studio s više od 20 godina iskustva u industriji.Izvorka Jurić je višestruko nagrađivana dizajnerica čija genijalnost stoji iza brojnih ambalaža koje nam i danas privlače pažnju na policama supermarketa i specijaliziranih trgovina. Uz sve navedeno, Izvorka nesebično dijeli svoje znanje u sklopu svojih predavanja na studiju Dizajna pri Arhitektonskom fakultetu te na Visokom učilištu Algebra.U još jednoj zanimljivoj epizodi podcasta, Izvorka nas je uputila u male tajne zanata, u zanimljive projekte na kojima je imala prilike raditi, ali nam je otkrila i ulogu dizajna ambalaže u prodaji proizvoda.Bilo da razmišljate o karijeri u dizajnu ambalaže, imate svoj proizvod ili samo volite sve što je vezano uz marketiranje proizvoda, ova je epizoda baš za vas! 0:00 Uvod 2:03 Kako dizajner odluči krenuti u dizajn ambalaže 3:42 Product design vs. dizajn ambalaže 5:30 Primiti vlastiti proizvod u ruke 7:43 Dogovor oko dizajna s klijentom 9:41 Pridaje li se pažnja na ambalažu u Hrvatskoj 12:33 Proces izrade dizajna ambalaže 17:58 Korelacija prodaje i ambalaže 20:24 Premuim vs. generic proizvodi 24:00 Dizajn rješava probleme 29:57 Zanimljive inovacije u industriji 34:14 Najzanimljiviji projekti 40:18 Marketing ne može riješiti sve probleme 41:39 Izvorka u ulozi profesorice 45:26 Raditi sam ili voditi ljude 49:10 Branding, naming i ostali teški poslovi 52:39 Hrvatska na karti dizajna 53:53 Tajne iz sutruke 59:15 Digitalizacija vs. dizajn ambalaže 1:01:57 Dosadan sam s temama od AI-ju 1:07:07 Izvorka u slobodno vrijeme

Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!

Njemačka uvodi digitalno izdavanje osobnih iskaznica i putovnica za svoje državljane te dozvola za boravak za strance koji ovde žive. Tek sad? Zašto je proces digitalizacije javne uprave tako spor? U zemljama jugoistočne Europe digitalizacija napreduje - no ne baš svugdje željenom brzinom. Koje su zamke elektronskih javnih usluga? Nenad Kreizer razgovara sa stručnjakom za digitalnu upravu, Esminom Berhamovićem. O tome kako se Njemačke želi riješiti viška papira više od Filipa Slavkovića. Von Nenad Kreizer.

Digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija. Procesi, ki so vsakdan tudi v svetu delovnih procesov. Sta zato strah in dvom upravičena? Bodo roboti ljudem res prevzeli delovna mesta? Dr. Jana Javornik je raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu, v Centru za preučevanje delovnih razmerij, inovacij in digitalnih prihodnosti. Zapiski: Vprašaj podkast Odbita do bita! Digit robot Atlas robot Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Discordu. Dosegljiva sva na naslovu: odbita@rtvslo.si

Piše: Marjia Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Hrvaški filozof Goran Starčević v eseju Digitalna doba in novi barbari, ki ga je bil posvetil Primožu Reparju in Janku Rožiču, kritizira moderno tehnologijo. Izhaja s stališč nekaterih sodobnih filozofov, med njimi Hamvasa, Baudrillarda, Foucaulta, Benjamina, Bergsona in Wittgensteina, vrača se tudi h Kierkegaardu in Heideggerju. Kozmologija antičnega filozofa Parmenida, ki ga ima za očeta vseh filozofov, po njegovem mnenju temelji na mistični celovitosti biti in ideji o povezanosti vseh pojavov v svetu. Starčevićevo premišljevanje je eno najbolj pesimističnih te vrste in hkrati brezkompromisno opozarjanje na negativnosti, ogrožanje in škodljivost digitalnega sveta. Ta svet je, kot pravi, sistematiziran in kot črna luknja posrka vase vse sledi humanega sveta. »Požira um in občutke, kakor telo in dušo. Spontanost, osebnost in svobodna volja posameznika izginjajo v megli preteklosti na podoben način, kot so z današnje politične scene izginile ideje svobode, bratstva in enakosti, ki so bile še do nedavnega univerzalno geslo sodobnih demokracij.« Novi barbari so vzgojeni v naročju znanosti in tehnologije, človeški svet zanje ni več cilj, temveč je postal kvečjemu problem. Vladavina tehnike je vrhunec racionalizacije, na koncu se izkaže za univerzalno tehniko vladanja, njen namen se naznanja kot popoln nadzor nad življenjem in uniformnost. Starčević se sprašuje, ali imajo ljudje še pravico živeti v humanem svetu. V hiperrealnosti digitaliziranega življenja prepoznava nenasitno voljo do moči ter željo po globalni prevladi nad ljudmi in naravo. Človek opušča stare in dobro utečene meje analognega sveta, analogija čedalje bolj izginja, pravzaprav bi že bilo mogoče govoriti o njeni smrti, neizprosno se napoveduje kataklizma. Digitalna doba od človeka zahteva, da se izneveri svojim čutom, očiten je proces trivializiranja njegove duhovnosti. Goran Starčević vidi digitalni svet kot nestrpen svet, v katerem se stari prepiri nadaljujejo v virtualni smeri. »Digitalizacija sveta je tudi zaključek procesa popolne medializacije sveta. Na tem planetu ni več mesta, ki bi lahko ušlo nadzoru globalnih elektronsko-nevronskih možganov, ki prek digitalnega signala utripajo kot en sam, edinstveni digitalni organizem.« Človek je, tako trdi filozof, postal popoln idiot medijev. Zavladala mu je vladavina podob in prividov, tako imenovana imagokracija. Še več, dogaja se dokončen razpad družbe – nekakšna tribalizacija ali porajanje plemena, digitalna tehnologija pa je pri tem le katalizator tega procesa. Zgodbo o koncu zgodovine je zamenjala zgodba o koncu človeka, je prepričan avtor. Subjektivnosti danes ni več, kot edini možni absolut deificiranega sistema se košati funkcionalnost. Tudi v esejih Optimizem in pesimizem v provincialni funkciji ter Teatrokracija in družba spektakla Starčevića vznemirja konflikt med humanim in sistematiziranim svetom, tako rekoč boj med avtonomijo človekove eksistence in totalizirajočo logiko sistema. Umetni inteligenci očita, da deluje po binarni ali digitalni kodi, in pripomni: stroji ne bodo nikoli naučili misliti. Spomni nas, da se je Aristotel zavzemal za preudarnost kot vladanje v imenu modrosti, Parmenid pa za pot resnice, ki jo nosi neomajna želja po redu in pravičnosti. Preteklega, domnevno resničnega življenja ni več, tudi osebnost in eksistenca sta po avtorjevem mnenju izgubili svoj pomen. Filozof bi hotel vedeti, ali človek sploh še čuti potrebo po resnici in hrepenenje po svobodi. Morda so načrti in ideje o vsem tem obstajali le v filozofiji in književnosti, o nekdanjem pristnem in resničnem življenju, ki ga danes baje ni več, bi lahko podvomili, ali je v svoji celovitosti in prepričljivi pojavnosti sploh kdaj obstajalo. Goran Starčević svoj pesimizem privede do skrajnosti, tako rekoč pred obličje smrti. Njegovo filozofsko plodovito in ustvarjalno življenje se je zaradi bolezni izteklo leta 2015, pri komaj devetinštiridesetih letih. Grožnja digitalnega sveta je morda pritiskala nanj kot nekakšna absolutna brezizhodnost in strahovita dokončnost, v njem ni videl ničesar dobrega ali vsaj pozitivne priložnosti. Danes je mogoče slišati tako kritična in odklonilna stališča do moderne tehnologije, zlasti umetne inteligence, kot tudi pozdravljanje napredka znanosti in neizčrpnih informacijskih možnosti. Eno pa je gotovo: poti nazaj ni več. Prav racionalnost, o kateri ima Starčević povedati marsikaj kritičnega, bo odločilna in bo morala preudarno uveljavljati tisto, kar je za prihodnost človeštva sprejemljiv in uporaben dosežek združenih umov. Pohoda znanosti ni mogoče ustaviti, nikakor pa ne bilo primerno odriniti etike.

Odbita do bita v osmo sezono podkasta o sodobnih tehnologijah vstopa z intervjujem z ministrico za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. Digitalizacijo Slovenije že vsaj desetletje obljublja vsaka vlada, se pa prebivalci Slovenije še ne moremo strinjati, da živimo v digitalni državi ali družbi. Zakaj kljub številnim primerom dobrih praks nimamo enotnih informacijskih sistemov za uporabo javnih storitev, po kom se zgledovati, zakaj plastične kartice premagajo pametni telefon in kako kljub vsesplošnemu dvomu in strahu pred spremembami dvigniti digitalno pismenost?Dr. Emilija Stojmenova Duh zagovarja enotnost sistemov, a opozarja, da smo začeli prepozno, da se spremembe ne morejo zgoditi čez noč. Odgovarja tudi na stalna odbita vprašanja o varnosti osebnih in državnih podatkov, odnosu korporacij do Evropske unije in odgovornosti politike in uporabnikov pri uporabi družabnih platform. Zapiski: Ministrstvo za digitalno preobrazbo | GOV.SI eUprava - Osebna izkaznica X-Road - e-Estonia Odbita do bita: Digitalizacija, prakse iz Švedske in Estonije Vprašaj podkast Odbita do bita! Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Discordu. Dosegljiva sva na naslovu: odbita@rtvslo.si

Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo že v vrtcu imeli digitalne kotičke? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, najavljeno v okviru reforme šolstva, zagovarja pristojno ministrstvo? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih, ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti, so govorili v julijski Intelekti s Špelo Šebenik, ki jo ponavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00.

Kako se katoliška cerkev sooča z izzivi digitalizacije 21. stoletja? So spletni, radijski in televizijski prenosi bogoslužnih obredov zadostili potrebam vernikom ali pa so le prikladen izgovor, da se svete maše ne udeležimo? Digitalizacija je tukaj in se dotika vseh por javnega življenja, zato se mora nanjo odzvati tudi religija. O prednostih in slabostih digitalizacije v cerkvah se bo Nejc Krevs pogovarjal s tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference dr. Gabrielom Kavčičem.

Bodo čez nekaj let učenci imeli ešolsko torbo in bodo brali le z zaslonov? Bodo v vrtcu digitalni kotički? Bodo učenci dobili še en obvezni predmet? Kakšno digitalizacijo, ki jo obljublja reforma šolstva, sploh zagovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Pomislekov in odprtih vprašanj je veliko, saj strokovnjaki opozarjajo na negativne učinke pretirane uporabe zaslonov, na razlike med branjem z zaslonov in s papirja ter na vplivanje tehnologije na avtonomijo učiteljev. Kako v šole in v učni proces torej uvajati moderno tehnologijo, kako zvišati digitalne kompetence učiteljev in digitalno pismenost mladih ter na kaj pri procesu digitalizacije ne smemo pozabiti? To so vprašanja, ki si jih zastavljamo v tokratni Intelekti. Gosti: dr. Igor Pesek, vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; izr. prof. dr. Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta, redni profesor retorike in argumentacije; in ravnatelj OŠ Hruševec Robert Gajšek.

Drugi poudarki: - Sodna saga glede Hidroelektrarne Mokrice se nadaljuje. Kaj pa poplavna varnost? - Težave kmetov na območju suhega zadrževalnika ob reki Ščavnici - Nasprotovanje delovanju kamnoloma Smolevec v Logatcu - Briških češenj bo letos za več kot polovico manj

Andra Sibak je profesorica medijskih študij na Univerzi v Tartuju v Estoniji. Raziskovalno se ukvarja z novimi tehnologijami in mladimi, od družbenih medijev do zasebnosti in datafikacije oziroma upodatkovljenja. Z Giovanno Masceroni v knjigi Datafied Childhoods: Data Practices and Imaginaries in Children's Lives opisujeta odraščanje otrok v današnjem upodatkovljenem vsakdanu. Kako digitalni mediji, z internetom povezane naprave, kot so denimo igrače in pametni zvočniki, algoritmi in umetna inteligenca vplivajo na odraščanje? Ob zavedanju, da so otroci zelo različni in otroštva lahko tudi – ne glede na njihovo vpetost v digitaliziran medijski vsakdan, avtorici kritično motrita upodatkovljenost, ki najmlajše danes ujame že ob rojstvu. Digitalizacija je močno spremenila naša vsakdanja življenja. Pred tremi leti, ob začetku pandemije, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija ta mesec preklicala, smo vsi ostali doma. Po eni strani pandemije ne bi mogli preživeti na način, kot smo jo, če ne bi bilo interneta, računalnikov, pametnih telefonov in aplikacij. Po drugi strani pa smo se naučili, da našim interakcijam prek zaslona manjka velik del človeške izkušnje. Raziskovalkam in raziskovalcem vpliva digitalizacije, datafikacije, ekonomije pozornosti in nadzorovalnega kapitalizma na naša življenja so se ob razglasitvi pandemije, ugašanju javnega življenja in druženja v živo ter zapiranju ljudi med stene svojih domov, prižgali vsi alarmi. Andra Siibak in Giovanna Masceroni sta se pisanja knjige lotili novembra 2019, ko o pandemiji še ni bilo ne duha ne sluha. Andra Siibak, ki se je tik pred začetkom zaprtja s svojo družino preselila v Združene države Amerike, v Chicago, kjer naj bi preživela celotno leto, je zato zaprtje najprej občutila na osebni ravni, tako kot številni ljudje po svetu. Vedela pa je tudi, da premik življenj za zaslone pomeni večjo proizvodnjo in črpanje podatkov uporabnic in uporabnikov. Med njimi so bili posebna skupina otroci in mladostniki, saj se je njihovo izobraževanje preselilo na splet in na različne izobraževalne platforme. Določene tehnologije, ki so se začele nenadoma množično uporabljati, so bile podatkovno požrešne na zelo različne načine, opozarja raziskovalka, ki v knjigi Datafied Childhoods: Data Practices and Imaginaries in Children's Lives razkriva, na kakšen način je sodobno otroštvo upodatkovljeno doma, v šoli in v vrstniški skupini. Upodatkovljenost razume kot produkt in ojačevalec mediatizacije, ki se je prek kulture nadzora naturalizirala v imaginarijih in praksah državljank in državljanov in kolonizirala vse življenjske prostore. Deljenje podatkov je postalo normalno, o njem uporabnice in uporabniki ne razmišljajo več. Če pa razmišljajo in se z njim ne strinjajo, potem v veliko primerih ne morejo sodelovati. Deljenje podatkov se pričakuje v zameno za uporabo aplikacij in storitev. Z Andro Siibak se je pogovarjala Urška Henigman.

Kako se umjetna inteligencija već koristi u hrvatskom zdravstvu? Uz pomoć aplikacije koja pretvara govor u tekst, a specijalizirana je za hrvatski jezik i medicinsku terminologiju liječnici već danas diktiraju nalaze, umjesto da ih kuckaju s dva prsta. Digitalna asistentica Megi pacijentima koji boluju od povišenog krvnog tlaka pomaže prikupljati informacije kako bi liječnicima omogućila da vrijeme koje bi inače potrošili na to posvete pacijentu.Sve su to primjeri iz trenutne prakse, a još više takvim primjena dobit će priliku kroz javno-privatni konzorcij "AI4Heatkg Cro" koji okuplja tehnološke kompanije, javne i privatne zdravstvene ustanove, akademsku zajednicu, stručne udruge i inovacijske centre, a sve kako bi tehnološkim inovatorima i startupima olakšali razvoj i testiranje njihovih proizvoda. Koordinator projekta je Institur Ruđer Bošković, a s Anjom Barešić, koordinatoricom za partnere s IRB-a, razgovarali smo o:00:00 Što je AI4Health.Cro i kako pomaže inovatorima da njihove ideje zažive u hrvatskim ambulantama i bolnicama05:32 Uzletu healthtecha u Hrvatskoj07:42 Može li algoritam zamijeniti liječnika11:37 Digitalizacija hrvatskog zdravstva14:27 Primjeri korištenja AI-ja u hrvatskom zdravstvu19:23 Regulativa i sigurnost pri dijeljenju i korištenju osjetljivih zdravstvenih podataka 22:46 Može li blockchain riješiti dio problema pristanka i prikupljanja podataka24:47 Digitalno zdravstvo nije budućnost, već sadašnjost_______________

Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov? Gosti Inge Suder, uprava bolnišnice Ida-Tallinna Kesk-haigla; Kristina Maemets, mlada zdravnica na oddelku nujne medicinske pomoči; Franka Marija Škerjanec, Slovenka v Estoniji; Nele Labi, državna sekretarka na Ministrstvu za socialne zadeve; Grethel Tarmas, glavna babica v talinski porodnišnici. Zapiski  Eesti Haige-kassa  

Jaka Gornik je obiskoval Univerzo v Ljubljani kot študent in kasneje kot občasni predavatelj na področju upravljanja dogodkov in poslovne etike. Med svojo kariero je njegovo podjetje prejelo veliko mednarodnih nagrad za izjemne dosežke v industriji dogodkov.   Jaka je tudi ustanovitelj enega najbolj cenjenih butičnih agencij za organizacijo dogodkov v Adriatik regiji. Več kot dve desetletji se je globoko vključeval v event industrijo skozi podjetje FM Agencija in njegove stranke ga opisujejo kot zelo kreativnega in strastnega človeka, ki vedno išče nove stvari, hkrati pa je zanesljiv in dosega želene KPI-je.   Jaka Gornik je ustanovitelj in CEO podjetja Confiva Global, ki pomaga podjetjem ustvarjati dodatni dohodek s pomočjo virtualnih dogodkov. Gre za professionalno event platformo za online & hybrid dogodke. Glede na svoje izkušnje kot mentor in cenjeni predavatelj, se trudi prenašati vse znanje, ki ga je pridobil s svojimi dolgoletnimi izkušnjami.   Zelo močno verjame v globalizacijo z lokalnim pridihom in tudi poskuša povezovati event industrijo s tehnologijo, kjer so rezultat okolju prijazni in trajnostni dogodki.   Jaka Gornik je bil tudi profesionalni DJ pod imenom DJ Shark. Naj citat: Change is the nature of live but challenge is the future of life. So challenge the changes. Never change the challenges… Naj knjiga: Sell like crazy (Sabry Suby) – poslovna. Za knjigo v prostem času nisem že dolgo imel časa Naj serija: Lupin, Dirty money, Skandal! Hobiji: BJJ, košarka, tenis Najljubša hrana: Sushi, vzhodnjaška kuhinja Najljubši podjetnik: domači je moj oče (ker me je naučil razmišljati in hkrati ohranjati ključne vrednote, ki danes še kako primanjkujejo v podjetništvu. Tuji je Steve Jobs Naj app – NBA, Udemy Zaključni nauki: ·      Bodite zvesti sami sebi ·      Ne obupajte ·      Vse kar delate, delajte s strastjo in nikoli ne boste več hodili v službo!

Komunikacija v sodobni digitalizirani družbi poteka kjerkoli in kadarkoli. Pošiljamo si tekstovna sporočila, delimo fotografije in se pogovarjamo prek videoklicev. Tako kot druge vidike vsakdanjega življenja tudi sodobna partnerska razmerja močno zaznamuje tehnologija, ki pa je v resnici že od nekdaj del intimne komunikacije. Če so bili prvi ženitni posrednik časopisi z osebnimi oglasi, imajo to vlogo danes aplikacije za pametne telefone, ki so izjemno priljubljeno in razširjeno orodje za spoznavanje ljudi in dogovarjanje za intimna srečanja. Tinder, Grinder, Badoo, Bumble, Her, Feeld – tukaj uporabnice in uporabniki v Sloveniji izbirajo potencialne intimne partnerke in partnerje. Kako? To raziskuje Anamarija Šiša, doktorska študentka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.

Digitalne informacijsko komunikacijske tehnologije močno vplivajo na naša življenja. Pametni telefon je naprava, brez katere ne gre več. To se je zgodilo tudi zato, ker njen dizajn posnema najbolj zasvoljivo napravo - igralni avtomat. To poudarja španska tehnološka novinarka in pisateljica Marta Peirano, ki je o negativnih posledicah, kot so na primer nadzor, polarizacija in radikalizacija, razpravljala na pogovorih (re)programiranje – Strategije z samoregulacijo. Pogovori, ki so med epidemijo potekali prek zaslonov in v živo v Kino Šiška, pri Aksiomi so jih izdali tudi v knjižni obliki, se boleče dotikajo naših lastnih izkušenj z negativnimi učinki spletnega ekosistema. Veliko je negativnih učinkov rabe tehnologije, vzrok za to ni nujno v tehnologiji kot taki, temveč v sistemu, ki ga Yanis Varufakis denimo poimenuje tehnofevdalizem, Vladan Joler pa novi ekstraktivizem. Kakorkoli ga že poimenujemo, ena od posledic delovanja sistema, od naprav do aplikacij, je vse večja pojavnost nekemičnih zasvojenosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje je nedavno pripravil nacionalno konferenco o nekemičnih zasvojenostih, saj jih prepoznavajo kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv. Ko govorimo o problematiki povezani z uporabo digitalnih tehnologij, moramo imeti v mislih, da smo v zadnjih dveh desetletjih priča res strmemu vzponu uporabe. Kot pravi psihologinja in komunikologinja dr. Špela Selak, se je prvi prelom zgodil s popularizacijo družbenih medijev, druga pomembna točka pa je raba pametnih telefonov. Več kot imajo različna podjetja podatkov o nas, lažje nas opozorijo na vsebine, ki so nam pomembne in nas pritegnejo, več pozornosti namenjamo zaslonom in večja je verjetnost, da bomo napravo težje odložili iz rok. Raziskovalka Katja K. Ošljak, ustanoviteljica in direktorica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak pravi, da je to zagotovo problematičen vidik digitalne ekonomije. Kot poudarja, so najbolj ranljivi tisti mladi, ki so slabše vpeti v socialne strukture, saj so bolj izpostavljeni prekomernim rabam. Tehnologije so med epidemijo postale edini prostor izobraževanja in socializacije, igre in zabave. Da je to pomenilo izjemno kršenje zasebnosti pravic otrok, v najnovejšem poročilu ogotavlja organizacija Human Rights Watch. V naglici, da bi otrokom omogočile izobraževanje na daljavo z virtualnimi učilnicami med pandemijo covid-19, številne države niso preverile, ali so njihova priporočila glede izobraževalne tehnologije za otroke varna za uporabo. Otroci vendarle niso produkti, ki bi jih hoteli nenehno meriti in nadzorovati, opozarja Katja K. Ošljak. Tudi v Sloveniji so se množično uporabljale rešitve, ki so sicer zagotovile pravico do izobraževanja, so pa kršile pravico do zasebnosti. Programska oprema, ki jo vsak dan uporablja na milijarde ljudi, ima v sebi vgrajene tudi kapitalistične ideologije tistih, ki jo ustvarjajo. Prihaja namreč iz podjetniške kulture z rastjo obsedene Silicijeve doline v ZDA in hoče to, kar hočejo njeni ustvarjalci: več. To opozarja umetnik in programer Ben Grosser, ki se že več kot desetletje ukvarja s proučevanjem, kako programska oprema aktivira željo po več. Njegova razstava je trenutno na ogled v Aksiomi, v njej pa raziskuje, kakšen bi bil svet s progamsko opremo za manj. Ker so se storitve tako hitro prijele in zrasle, nismo imeli časa razmisliti, ali so sploh lahko drugačne in kakšne bi bile? Kako bi se mi počutili, ko bi jih uporabljali?Kakšne družbene učinke bi imele? Ben Grosser pravi, da nimamo digitalnega javnega prostora in nimamo alternativ. Regulacija spletnih gigantov pa se po njegovem v Združenih državah Amerike ne bo zgodila. Kot pravi, vse svoje upe polaga v Evropsko unijo.Nekemične zasvojenosti so vse pomembnejši javnozdravstveni problemDigitalne informacijsko komunikacijske tehnologije močno vplivajo na naša življenja. Pametni telefon je naprava, brez katere ne gre več. To se je zgodilo tudi zato, ker njen dizajn posnema najbolj zasvoljivo napravo, igralni avtomat. To poudarja španska tehnološka novinarka in pisateljica Marta Peirano, ki je o negativnih posledicah, kot so nadzor, polarizacija in radikalizacija, razpravljala na pogovorih (Re)programiranje – Strategije z samoregulacijo. Pogovori, ki so med epidemijo potekali prek zaslonov in v živo v Kino Šiška in so jih pri Aksiomi izdali tudi v knjižni obliki, se boleče dotikajo naših lastnih izkušenj z negativnimi učinki spletnega ekosistema. Veliko je negativnih učinkov rabe tehnologije, vzrok za to ni nujno v tehnologiji kot taki, temveč v sistemu, ki ga Janis Varufakis denimo poimenuje tehnofevdalizem, Vladan Joler pa novi ekstraktivizem. Kakor koli ga že poimenujemo, ena od posledic delovanja sistema, od naprav do aplikacij, je vse večja pojavnost nekemičnih zasvojenosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje je ta mesec pripravil nacionalno konferenco o nekemičnih zasvojenostih, saj jih prepoznavajo kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv. Ko govorimo o problematiki, povezani z uporabo digitalnih tehnologij, moramo imeti v mislih, da smo v zadnjih dveh desetletjih priča res strmemu vzponu uporabe različnih digitalnih tehnologij. Prvi prelom se je zgodil, kot pravi psihologinja in komunikologinja dr. Špela Selak, s popularizacijo družbenih medijev, druga pomembna točka pa je raba pametnih telefonov. Več ko imajo različna podjetja podatkov o nas, lažje nas opozorijo na vsebine, ki so nam pomembne in nas pritegnejo, več pozornosti namenjamo zaslonom in večja je verjetnost, da bomo napravo težje odložili iz rok. Raziskovalka Katja K. Ošljak, ustanoviteljica in direktorica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak, pravi, da je to zagotovo problematičen vidik digitalne ekonomije. Kot poudarja, so najranljivejši mladi, ki so slabše vpeti v socialne strukture, saj so bolj izpostavljeni čezmernim rabam. Tehnologije so med epidemijo postale edini prostor izobraževanja in socializacije, igre in zabave. Da je to pomenilo izjemno kršenje zasebnosti pravic otrok, v najnovejšem poročilu ogotavlja organizacija Human Rights Watch. V naglici, da bi otrokom omogočile izobraževanje na daljavo z virtualnimi učilnicami med pandemijo covida-19, številne države niso preverile, ali so njihova priporočila glede izobraževalne tehnologije za otroke varna za uporabo. Otroci vendarle niso proizvodi, ki bi jih hoteli nenehno meriti in nadzorovati, opozarja Katja K. Ošljak. Tudi v Sloveniji so se množično uporabljale rešitve, ki so sicer zagotovile pravico do izobraževanja, so pa kršile pravico do zasebnosti. Programska oprema, ki jo vsak dan uporablja na milijarde ljudi, ima v sebi vgrajene tudi kapitalistične ideologije tistih, ki jo ustvarjajo. Prihaja namreč iz podjetniške kulture z rastjo obsedene Silicijeve doline v Združenih državah in hoče to, kar hočejo njeni ustvarjalci: več. To opozarja umetnik in programer Ben Grosser, ki se že več kot desetletje ukvarja s preučevanjem, kako programska oprema aktivira željo po več. Njegova razstava je ta hip na ogled v Aksiomi, v njej pa raziskuje, kakšen bi bil svet s progamsko opremo za manj. Ker so se storitve tako hitro uveljavile in zrasle, nismo imeli časa razmisliti, ali so sploh lahko drugačne in kakšne bi bile? Kako bi se mi počutili, ko bi jih uporabljali? Kakšne družbene učinke bi imele? Ben Grosser pravi, da nimamo digitalnega javnega prostora in nimamo alternativ. Regulacija spletnih gigantov pa se po njegovem v Združenih državah Amerike ne bo zgodila. Kot pravi, vse svoje upe polaga v Evropsko unijo.

Deveta epizoda je za nami.Upam, da bo starostna razlika in dobesedno dva različna svetova ustvarila komunikacijo in samoraziskovanje, nad današnjimi različnimi viri vsebin. Zakaj se vam splača poslušat podcast? Ker bomo v tem raziskovanju odpirali teme, trende in predvsem pridobivali znanja od ljudi, ki v tem danem trenutku ustvarjajo, nosijo to odgovornost in predvsem več razdajajo kot pa vzamejo. Praviš, da ni mogoče? Tukaj smo, da dokažemo da je. Ne bo popolno, bo pa vredno.POSLUŠATE LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@matjazdoverFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/

Konec aprila so pri Javnem štipendijskem in razvojnem skladu pripravili predavanje nemškega psihiatra in raziskovalca možganov dr. Manfreda Spitzerja, avtorja knjige Digitalna demenca, o digitalni odvisnosti in njenem vplivu na delovno uspešnost. V tri in pol urnem predavanju, smo slišali zelo kritičen pogled na uporabo digitalnih tehnologij predvsem pri otrocih, ki ga je avtor podkrepil z najnovejšimi znanstvenimi raziskavami. Kratek pregled najbolj zanimivih ugotovitev je pripravila Cirila Štuber.

Popri je nacionalno tekmovanje v podjetniških idejah, ki ga organizira Primorski tehnološki park. Skupina dijakinj je razvijala aplikacijo za boljšo organiziranost v gostinstvu pri naročanju, postrežbi in predstavitvi ponudbe. Digitalizacija vstopa v vsakdanjik, o tem pa smo govorili z direktorico Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, mag. Katjo Mohar Bastar.

Digitalizacija zdravstva. Po težavah, ki jih je razkrila pandemija, termin zveni še bolj nemogoče kot sicer. Kljub temu že leta opazujemo primere dobrih praks, med najbolj digitalizirane države na tem področju se uvršča Finska. Na trgu je več kot 400.000 aplikacij, v Nemčiji aplikacije celo predpisujejo na recept, v Združenih državah Amerike pa pri zdravljenju že uporabljajo VR-terapije. Tjaša Zajc deluje na področju zdravstvene informatike in digitalnega zdravja in je avtorica podkasta Faces of digital health. Opozarja tudi na pomembnost varnosti občutljivih osebnih podatkov in na kibernetske napade na bolnišnice, ki niso redkost. Zapiski: 1. Digitalizacija zdravstva Findata – Finnish Social and Health Data Permit Authority DiGA-Verzeichnis 2. Aplikacije za zdravje WannaCry ransomware attack - Wikipedia Kegel exerciser with app - Pelvic floor trainer - Perifit – Perifit (Europe) Home - ORCHA 3. VR in digitalne terapije TRIPP: Fitness for your Inner Self | Tripp | XR Wellness Faces of Digital Health --  Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Pišete nama lahko na odbita@rtvslo.si. 

Digitalizacija spreminja vsa področja našega življenja že leta, epidemija covida pa jo je v zadnjih dveh letih le pospešila. Digitalni svet je prinesel velike spremembe tudi na področju izražanja religioznosti. Dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar premišljuje o pozitivnih in negativnih vidikih verskega življenja v virtualnem svetu; na primer verouk že skoraj dve leti ves čas poteka na daljavo. Odgovarja na vprašanja, ali lahko poteka kateheza, uvajanje v vero, v digitalnem svetu, ali se na spletu oblikuje občestvo … Predvsem pa upa, da je pandemija pristojne v Cerkvi naučila, da se morajo ves čas prilagajati, iskati nove poti na področju oznanjevanja božje besede, zlasti za mlade, ki so tako imenovani digitalni domorodci.Janez Vodičar o religioznem življenju mladih, digitalnih domorodcevDigitalizacija spreminja vsa področja našega življenja že leta, epidemija covida pa jo je v zadnjih dveh letih le pospešila. Digitalni svet je prinesel velike spremembe tudi na področju izražanja religioznosti. Dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vodičar premišljuje o pozitivnih in negativnih vidikih verskega življenja v virtualnem svetu; na primer verouk že skoraj dve leti ves čas poteka na daljavo. Odgovarja na vprašanja, ali lahko poteka kateheza, uvajanje v vero, v digitalnem svetu, ali se na spletu oblikuje občestvo … Predvsem pa upa, da je pandemija pristojne v Cerkvi naučila, da se morajo ves čas prilagajati, iskati nove poti na področju oznanjevanja božje besede, zlasti za mlade, ki so tako imenovani digitalni domorodci.

Načrt za okrevanje in odpornost predvideva, da bo javna uprava za digitalizacijo svojih procesov in za uporabnikom prijazne upravne rešitve v prihodnjih letih počrpala 260 milijonov evrov. Na desetine milijonov je rezerviranih še za digitalizacijo šolstva in zdravstva. Vlada pa v zadnjih izdihljajih mandata obljublja uvedbo digitalnih bonov v vrednosti 150 evrov, ki bi jih lahko za nakup računalniške opreme unovčile nekatere družbene skupine, med ciljnimi so starejši, dijaki in študenti naravoslovnih in tehniških znanosti. Digitalne bone ureja predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je v javni obravnavi do 23. januarja.

Laiks atklāt plašo skaņu un video pasauli, kas tagad pieejama – digitalizēto video un audio portālā "Diva". Tas nozīmē, ka ir iespējams katram arī sakārtot savu programmu, ko skatīties un klausīties. Orientēties mums šodien palīdz Kultūras informācijas sistēmu centra projekta vadītāja Annija Vucāne un producente Daina Markova. Pēc kādiem kritērijiem notiek kultūras mantojuma satura digitalizacija un dažādu kultūras norišu digitāla fiksēšana un kāds ir šī gada veikums audiovizuālajā platformā Diva.lv, pārrunājam Kultūras rondo studijā. Projektu "Kultūras mantojuma satura digitalizācija" īsteno Latvijas Nacionālā bibliotēka (LNB) kopā ar projekta sadarbības partneriem – Latvijas Nacionālo arhīvu (LNA), Valsts kultūras pieminekļu aizsardzības inspekciju un Kultūras informācijas sistēmu centru. Diva.lv ir Latvijas digitalizēto video un audio ierakstu piekļuves portāls, kurā visiem Latvijas iedzīvotājiem bez maksas pieejami vēsturiski, informatīvi un izglītojoši materiāli par Latvijas sabiedriskajiem procesiem, ikdienu un kultūras vērtībām. Pašlaik portālā pieejami Latvijas Televīzijas un Latvijas Radio kultūrvēsturiskie video un audio ieraksti, kas atlasīti un digitalizēti Kultūras informācijas sistēmu centra īstenotā projekta “Latvijas audiovizuālo materiālu pieejamības nodrošināšana e-vidē” ietvaros. Projekta virsuzdevums ir nodrošināt Latvijas kultūras mantojuma plašu pieejamību sabiedrībai digitālajā vidē, kas kalpo par pamatu nacionālās identitātes stiprināšanai, kultūras, zinātnes, zināšanu sabiedrības un radošo industriju attīstībai, un nodrošināt ilgtspējīgu nacionālā kultūras mantojuma ilgtermiņa saglabāšanu digitālā formā, atkārtotas tā izmantošanas iespējas jaunos produktos un pakalpojumos, kā arī iekļaušanos vienotā Eiropas un pasaules kultūras digitālajā telpā. Ir arī ierakstīti 50 koncerti, kopumā to būs 70. Ļoti dažādi – klasiskās un populārās mūzikas koncerti, džeza koncerti, dažādi unikāli notikumi. Viens no darbiem, ko var klausīties platformā, ir veltīts leģendārajai latviešu rokgrupai “Katedrāle”, kuras pirmsākumi meklējami pagājuša gadsimta sešdesmito gadu vidū. Vēl kāds - Mārtiņa Freimaņa nepublicēto dziesmu koncerts. Prioritāte, izraugoties koncertus, žanru dažādība.  

Latvijas prezidenta kundze Andra Levita par viņām saka - "Labi izglītotas, pozitīvas un uzņēmīgas sievietes, ar skatu nākotnē, kurām ir rīcības plāns. Viņas nebaidās, domā par savu izaugsmi un ar zināšanām dalās." Un tieši par dalīšanos ar zināšanām degu arī es, tāpēc šajā epizodē būs pieredzes stāsts par Riga Tech Girls.Par to kā radās šī komūna, kurā savu vilkmi mācīties un mainīties ir realizējušas tik daudzas sievietes. Un ne tikai vēlmi mācīties, bet iet ar misiju - radīt vietu,kurā tieši sievietēm būtu iespēja lauzt sterotipus par darbu IT nozarē un nodrošināt vietu augošā nozarē ar lielisku atalgojumu.  Kā no idejas nonākt līdz Valsts prezidentam un doties tālāk? Ko nozīmē lauzt steretipus, redzēt ar nākotnes acīm un būt atbalstam dzīves pārmaiņās, tik daudzām meitenēm un sievietēm? Par to uz sarunu esmu aicinājusi Annu Andersoni - Riga Tech girls vadītāju un Diānu Butinu Riga Tech girls mentoru vadītāja. 

Kako digitalizirati storitve in državo? Švedska in Estonija slovita kot digitalizirani in enostavni za uporabo, torej prijazni ljudem, posledično tudi podjetjem, javni upravi, javnemu prevozu in podobno. Maruša in Anže ugotavljata, da nihče ne uporablja gotovine, da izdelke iz trgovine na dom prevažajo roboti in da je mobilnost že čisto električna. Švedska omogoča izposojo v knjižnici ali nakup stanovanja ob pomoči enotne digitalne identitete, Estonija pa predvsem mednarodno javnost najbolj razburja z volitvami po spletu, ki se jih udeležuje že 48 odstotkov volilnih upravičencev.

Eden glavnih poudarkov tokratnih Dnevov slovenskega turizma, ki potekajo v Postojni, je digitalna in trajnostna preobrazba te gospodarske panoge. Digitalizacija seveda lahko prispeva k bogatenju ponudbe in izkustva, a le če jo znamo smiselno uporabiti. Med bolj priljubljenimi produkti, ki prehajajo tudi v polje virtualizacije, so tisti s področja kulturne dediščine. Kje smo z digitalizacijo v turizmu in kam gremo? O tem v terenski oddaji iz Postojne z voditeljico Tino Lamovšek in gosti. Gostje: - dr. Ljubica Knežević Cvelbar, profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, - Mladen Ljubišič, direktor podjetja Trasol, - Matjaž Požlep, direktor podjetja AR9.

Tokrat smo v ospredje postavili razmišljanja turističnih poznavalcev o tem, da so v panogi potrebne spremembe, predvsem v smeri digitalizacije. V poletnih potopisnih ponovitvah pa ste tokrat slišali delček pogovora z Nino Jazbec in Darjem Vukom, ki ju je želja po potovanju, zbujanju s sončnim vzhodom na obrazu, učenje na vsakem koraku, preizkušanje lastnih meja in okušanje svobode odpeljala do Kirgizije in še dlje.

Kao što i sama Borisova biografija sugeriše, bogato iskustvo, ali i formalno obrazovanje, dali su mi teži zadatak oko dogovora teme, kao i izazov da se uklopimo u tih nekih planiranih šezdeset minuta razgovora. Nametnule su se dve teme ali i skoro devedeset minuta epizode, ali verujem da ponovo imamo sjajnu priču: prvi deo razgovora Boris je delio svoja iskustva i važne zaključke iz svoje startup avanture, veoma važno za sve koji su na počecima bilo preduzetničke, bilo startup karijere. Drugi deo razgovora je usmeren na temu koju smo započeli pre neku epizodu a koja je izazvala dosta interesovanja - digitalna transformacija. Iz ugla nekog ko ima bogato korporativno ali i iskustvo konsultanta MacKinsey-a, Boris deli sa vama pet ključnih faktora uspešne transformacije. Teme u podkastu: - Uvod i predstavljanje - IT & Biznis - ne morate uvek vladati svim informacijama - Ljudi - ne razmišljaju svi na način kao i vi - Fokus i očekivanja - Fail fast - Product - market fit - Masterbox (promo) - (Digitalna) transformacija - Digitalizacija može značiti sve i ništa - 5 faktora uspešne transformacije - Digitalna transformacija - da sumiramo - Suština: sve se svodi na cifre i brojeve - Umesto zaključka - preporuke Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ 2. Partner podkasta: Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html 3. Partner podkasta: Masterbox - https://masterbox.rs/ Masterbox je online platforma za edukaciju o digitalnom marketingu i biznisu. Program je koncipiran tako da učite po vašoj meri: u koje vreme želite, sa bilo kog uređaja i redosledom koji vam odgovara. Naši predavači su najbolji ljudi iz svojih oblasti, koji vas uče konkretne stvari na primerima. Ako ste makar malo u digitalu, već znate za sve njih: Istok Pavlović, Ivan Bildi, Darko Brzica, Robert Petković… Po jednoj ceni (može i na rate), dobijate pristup SVIM kursevima koji su na platformi, ali i svim novim koje u međuvremenu dodamo. Ako želite da ostvarite dva meseca pristupa gratis, ukucajte promo kod digitalk prilikom registracije i počnite sa učenjem već danas. 4. Prijatelj podkasta: kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! U narednom periodu, u svakoj od DigiTalk epizoda delićemo po dve knjige izdavačke kuće Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi deliko dva primerka knjige Vožnja života Roberta Ajgera, veliki bestseler CEO-a kompanije Dizni. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajt poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene na sajtu. U meri u kojoj mi možemo, podržavamo jednog malog proizvođača - NekShop - https://www.nekshop.com/ Pogledajte njihov online shop, velika kreativnost i dobar dizajn, a njihove majice će Vlada nositi u epizodama u narednom periodu. I NekShop vam daje 10% popusta uz promo kod digitalk na njihovom online shop-u!

Naša država je zagotovila dovolj cepiv proti kovidu, da bo lahko v prihodnjih dneh po državi potekalo cepljenje brez naročanja, je danes potrdil zdravstveni minister Janez Poklukar. Sočasno bo potekal še en pomemben projekt - digitalizacija javne uprave oziroma digitalizacija državljanov. Moskva potrdila najvišji porast novih okužb, župan za teden dni zapira mesto. Hrvaška policija nad sodnike v aferi Mamić. Čehinja Krejčikova zmagovalka odprtega teniškega prvenstva v Parizu

Najprej smo dobili svet za debirokratizacijo, a učinki so še daleč, novih neživljenjskih predpisov, ki grenijo življenje vsakomur, ki bi v tej deželi kar koli počel, zlepa ne zmanjka. Izvide si med enotami zdravstvenega sistema še vedno raje pošiljamo s poštnimi golobi kot elektronsko pošto, izpit kategorije A pa zahteva vsaj tri osebne obiske upravne enote po pandemičnem režimu. No, da bo bolje, smo dobili še en strateški svet za digitalizacijo, ki z imenitnim imenom prav tako obljublja boljše življenje. Pravljicam pa zaradi izkušenj ne nasedamo več. Že začeli so tako nesrečno, da je izpadlo, kot da je Uber prvi potreben korak v digitalni napredek naše družbe. No, ker ste kot uporabniki javnih storitev očitno pametnejši, kot se zdite tistim, ki jih upravljajo, vas naprošamo, da nam odgovorite na nekaj vprašanj. Kaj bi uredili najprej in kako? Kje ste se nazadnje ukvarjali s predpotopno komplicirano birokracijo? Kaj si pod pojmom digitalizacija sploh predstavljate?

Gost v oddaji BIMpogovori je Luka Gradišar. Govorimo o dveh dogodkih, ki sta potekala v aprilu 2021 - The 2nd International online Conference on Construction Materials for a Sustainable Future CoMS 2020/21 (20-21.4.2021) in GNI International Symposium on Artificial Intelligence for the Built World (20-22.4.2021).

U šestoj epizodi MladiRini podkasta, ugostili smo Zerinu Mandžo, inžinjerku u IT Girls. Više informacija o našoj inicijativi pronađite na www.mladirini.org.

Kako pametna so lahko današnja mesta in vasi? Digitalizacija je na številne načine že temeljito spremenila naša življenja, a vendarle naj bi bili šele na začetku tega procesa, na katerega se tudi zelo veliko stavi; tako z vidika nadaljnjega gospodarskega razvoja in postpandemičnega okrevanja, kot tudi kot ključno orodje, ki bi nam lahko pomagalo naslavljati številne okoljske in družbene probleme današnjega časa. Seveda pa pozitivni učinki digitalne transformacije niso samoumevni in t. i. pametne rešitve morajo tudi dejansko biti pametne; pametno načrtovane in celostno umeščene v prostor in družbo, če naj dejansko imajo želene učinke. Današnja gostja Podob znanja je dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka v laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, vodja digitalnega inovacijskega središča 4PDIH in tudi članica novoustanovljenega Strateškega sveta za digitalizacijo. Digitalna orodja omogočajo marsikaj koristnega, ne smejo pa biti sama sebi namen. "Bistvena težava je, da velikokrat izhajamo iz tega, kaj neka tehnologija omogoča, pa naj gre za umetno inteligenco ali podatkovne verige, in začnemo iskati načine, kako bomo to tehnologijo uvedli v podjetje ali skupnost."

V oddaji Sami naši nocoj gostimo Senko Marić, pisateljico, ki meni, da »če živimo v neskladju med tistim, kar smo, in tistim, kar moramo biti – zbolimo«. Tema pogovora so tako imenovani ženski karcinomi, ki so, pravi pisateljica, v družbi še vedno skoraj tabujska tema. Pogovorili se bomo tudi z znanstvenico Emilijo Stojmenovo Duh, ki je pred kratkim sprejela povabilo Vlade za članstvo v Strateškem svetu za digitalizacijo, ker verjame v priložnosti digitalizacije za vse. Emilija se je vabilu odzvala.

Teme: +++Armin Laschet kandidat Unije CDU/CSU za kancelara+++Digitalizacija medicinskog sektora ubrzana tokom pandemije+++Koronakriza usporila integraciju+++Aleksandar Đorđević – stručnjak za street art+++ Radio Forum možete od ponedjeljka do petka slušati od 18:00-18:30 uživo putem livestream-a na internetu ili od 20:30-21:00 na radiju. Kompletnu emisiju s muzikom možete čuti i kao "audio on demand" kad to poželite ili kao podcast bez muzike, a od sada i preko naše nove Cosmo aplikacije.

V turistični oddaji smo govorili o pomenu digitalizacije pri okrevanju turizma. Zaradi njene pomembnosti je mariborska obrtna zbornica pred nedavnim pripravila mednarodno virtualno srečanje o inovacijah in digitalizaciji v turizmu. Mi pa smo radijsko potovali in se tudi tokrat ustavili na Kreti. Oddajo sta pripravila Nataša Kuhar in Boštjan Feguš.

U prvoj ovogodišnjoj epizodi prisjećamo se tehnoloških događaja koji su obilježili 2020. godinu, kao i nekih od najzanimljivijih tekstova na Netokraciji. Iako su mnogi ostali u sjeni pandemije koronavirusa i potresa, tehnološki događaji u 2020. donosili su tračak optimizma, posebice oni u Hrvatskoj – od značajnih investicija preko akvizicija do otvaranja novih tvrtki na našim područjima. Infobip, Microblink, Agrivi, Porsche Design, Nanobit… Pregled 2020. ► Rad od doma ► Nije bilo konferencija i događaja ► Padovi Interneta, Googleovih usluga, Slacka... ► Regulacija tehnologije u EU i svijetu ► Hrvatska vlada i institucije ne podržavaju ni poduzetnike ni tehnološki sektor ► Godina TikToka ► Napokon digitalizacija i digitalni proizvodi ► Što ste najviše čitali na Netokraciji? ► Najbolja godina za tehnološke tvrtke u Hrvatskoj dosad ► Zdravlje i tehnologija, od influencera do brže dijagnoze Predviđanja za 2021. ► Novi val hrvatskih startupa i investicija ► Umjetna inteligencija kao 'buzzword' ► Digitalizacija nekretnina ► Blockchain, napokon? ► Male, privatne internetske zajednice (ali ne Facebook grupe) ► Društvene mreže za... glas! __________ PRIMAJTE NETOKRACIJA NEWSLETTER Besplatno u vašem inboxu ► https://netokracija.com/newsletter DOJAVITE VIJEST Imate prijedlog ili želite dojaviti vijest ► info@netokracija.com PRATITE NETOKRACIJU NA DRUŠTVENIM MREŽAMA Pratite nas na Twitteru ► http://twitter.com/netokracija Pratite nas na Instagramu ► http://instagram.com/netokracija Lajkajte nas na Facebooku ► http://www.fb.com/netokracija PRATITE SVOJE NETOKRATE Ivan Brezak Brkan (IBB) https://www.instagram.com/ivanbrezakbrkan https://linkedin.com/in/ivanbrezakbrkan Mia Biberović http://www.twitter.com/cyberkoza https://www.instagram.com/cyberkoza https://www.linkedin.com/in/miabiberovic/

Razvoj zdravil je zapleten proces. Seveda je osnova zmagovalna formula, zdravilna učinkovina. Toda ne samo, da mora ta dejansko imeti v telesu želeni učinek, do uporabnikov, pacientov mora priti v neki priročni obliki, ki med drugim omogoča tako ustrezno učinkovanje kot natančno doziranje. A številne obetavne zdravilne učinkovine so s tega vidika vse prej kot praktične in tako zahtevajo veliko pretežno skritega dela, preden si lahko utrejo pot v klinično prakso in na police lekarn. S kakšnimi izzivi se raziskovalci na tej poti srečujejo in kako jih rešujejo, smo preverili v današnjih Podobah znanja. Naša gostja je tokrat farmacevtka dr. Biljana Janković, vodja raziskovalne skupine v Farmacevtskem razvoju v Sandozovem Razvojnem centru Slovenije in docentka na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, ki je letos za svoje delo prejela tudi Novartisovo nagrado za vodilne znanstvenike. Foto: iz osebnega arhiva B. Janković

Teme: Još jedna loša godina za poljoprivrednike +++ „Containern“ kao znak protesta +++ Digitalizacija u školama NRW +++ Priče iz susedstva: Blaž Tačković iz Bona +++ Radio Forum možete od ponedjeljka do petka slušati od 18:00-18:30 uživo putem livestream-a na internetu ili od 20:30-21:00 na radiju. Kompletnu emisiju s muzikom možete čuti i kao "audio on demand" kad to poželite ili kao podcast bez muzike, a od sada i preko naše nove Cosmo aplikacije.

V Poslovnem mikrofonu smo predstavili Ajpesovo statistiko za lansko leto o podjetjih v Podravju. Dobršen del oddaje pa posvečamo digitalizaciji podjetij v Sloveniji, ki se je v času epidemija izkazala kot nujna.

U 31., epizodi podcasta, u goste mi je došao Karlo Klečina iz tvrtke STRINGBIND. U posljednje vrijeme na tržištu primjećujemo sve veću potražnju za digitalnim proizvodima poput web stranica i aplikacija, a koji je proces koji leži iza svega toga, otkriva nam Karlo. ⬇ Neke teme o kojima smo pričali: Tko je Karlo Klečina? Zašto baš IT? Što te odvuklo na tu „stranu“? :) Kako započinješ jedan web projekt? Zanima me tvoj pristup od ponude do početka projekta - možeš se voditi i primjerom? Kako komuniciraš to s timom? Je li moguće u startu predvidjeti cijelu specifikaciju projekta? U nekom savršenom slučaju koliko može biti odstupanje ako pričamo o radnim satima? Po tvom iskustvu, koji je najveći uzrok problema u web projektima? Ulaze li agencije ali i klijenti prebrzo u projekte? Bez recimo nedovoljno razrađenih specifikacija ili workshopa prije kreiranja samog scopea? I koliko su nekada prisiljene na to? Koliko agencije mogu biti agilne sa „fiksnim budžetom“? Ako pričamo o dizajnu klijenti bi često radili dizajn u 300 iteracija (pojasnim to) a nažalost budžet ne pokriva nešto takvo. Što bi sugerirao klijentima kada je u pitanju razvoj web projekata? Smatraš li da klijenti često nisu spremni za rad na takvim projektima i zašto? Zašto se dodatne izmjene moraju naplatiti dodatno ako dolaze izvan scopea projekta? Često klijent misli da je to dvije sekunde i nema dovoljno znanja Ako pričamo o velikim korporacijama što bi ti sugerirao voditelju web projekta s klijentske strane? Jer budimo realni često i oni budu u nezavidnoj situaciji pogotovo ako imaju pritisak drugih odjela uprave i slično. Koje alate koristite za internu komunikaciju i komunikaciju s klijentima? Što se pokazalo dobro? Custom web projekti VS tematski web projekti. Često bi klijenti custom projekt za cijenu tematskog web projekta. WebShopovi – ispričaj mi što to znači i koliko su to složeni projekti? Možeš li na nekom X primjeru pojasniti što jedna web agencija treba znati da bi se projekt realizirao? Čisto da klijenti dobiju osjećaj o složenosti. Digitalizacija 3.0 pričao si mi o tome nešto. Pojasni što je to? Kako se provodi? I koga klijenti trebaju? :D Educiraš li se negdje o vođenju web projekata?

Temperatura. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski:

Temperatura. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski:

V oddaji Za naše kmetovalce med drugim govorimo o vseslovenski akciji prostovoljnega pogozdovanja poškodovanih državnih gozdov. Predstavljamo nove trende v tako imenovanem preciznem kmetijstvu in robotiki v kmetijstvu. Ta postaja del vsakdana in vsako leto je na tem področju dostopnih več robotov. Čeprav so ti strogo namenski in večinoma delujejo v nadzorovanih prostorih, pa se raziskovalci po svetu trudijo razviti vsesplošno namenske robote, ki bi delovali zanesljivo in varno. Pred svetovnim dnevom kmetic govorimo tudi o položaju žensk v kmetijstvu in o skrb vzbujajočih razmerah v vinogradniški panogi ptujsko-ormoškega območja.

Časi, ko so pred bančnimi poslovalnicami prejemniki pokojnin konec meseca čakali v vrstah, da so videli zapis prejemka v bančno knjižico so mimo. Mimo so pa tudi časi »druženja« in naključnih pogovorov. Digitalizacija identifikacijskih storitev je s telekomunikacijskih podjetij, finančnih institucij prešla v vse pore našega življenja. Video identifikacija je samo še en razvojni korak. Nekaj novih tehnoloških rešitev so predstavili tudi v podjetju Setcce. O digitalnem vsakdanu – direktor podjetja Aljoša Jerman Blažič.

Med ustvarjanjem Digitalne knjižnice Slovenije so naleteli na oglas za rabljeno zobno protezo, na Cankarjeva pisma in na 300 let staro deteljo. Preden papir razpade, ga v Narodno univerzitetni knjižnici preslikajo s prilagojenim optičnim čitalnikom. “Digitalizacija zahteva precej znanja in občutka za gradivo. Niti dve knjigi si nista enaki: razlikujeta se po vezavi, stanju papirja, kotu odpiranja,” razlaga Janko Klasinc, vodja službe za razvoj in upravljanje Digitalne knjižnice Slovenije.

Odbita do bita se vrača z dopusta, digitalne fotografije bo shranila v oblak in poskrbela za varnoste kopije. Kaj pa spomini, ki so analogni? Zakaj in kako bi jih digitalizirali? Digitalizacija videokaset in fotografij je shramba za nedoločen čas. Omogoča tudi lažjo selekcijo albumov, s prepoznavo obrazov in motivov.

Digitalizacija je spremenila svet na številnih področjih. Tudi, ko govorimo o branju. Na pametnih napravah beremo knjige, prebiramo novice, če smo čisto iskreni pa v povprečju, vsaj tako kažejo podatki, najpogosteje prebiramo objave na različnih družabnih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto. Kako je ta razširjenost in dostopnost teksta spremenila status branja v družbi? Kaj beremo in kdo bere? Kakšno draž ima ob poplavi avdio in video vsebin sploh še knjiga? Kakšni procesi se odvijajo v naših možganih, ko beremo? Kakšno vlogo ima v sodobni družbi knjiga? O branju bomo govorili v tokratni oddaji Intelekta. Sogovorniki: Savina Zwitter iz Bralnega društva Slovenije, Tejo Zorko iz Mestne knjižnice Ljubljana, Irena Štaudohar iz Sobotne priloge Dela in dr. Grega Repovš iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. foto: stocksnap/pixabay

Nekoliko izven urnika oddaj podkasta BIMpogovori je tu oddaja v kateri se Matevž in Robi pogovarjata s Samom Petrom Medvedom. Samo je tehnični direktor v podjetju Lineal d.o.o. ter med drugim tudi predsednik Upravnega odbora Matične sekcije gradbenih inženirjev na Inženirski zbornici Slovenije (IZS). Pogovarjali smo se seveda o t.i. BIM priročniku, ki ga je izdala IZS ter "Akcijskem načrtu uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v RS".

Digitalizacija podjetja je kompleksna, zato nekaj idej o čem vse morate razmisliti preden se je lotite. Črt Podlogar je odlično napisal.