Podcasts about Marjana

put two yappers in a room together and this is what you get! on this episode, I'm joined by the ultimate baddie herself, Marjana Maksuti, to talk all things content creation, following the signs to become an entrepreneur, and her clothing line Baddie Behavior The Label! from executive assistant to CEO, this is one episode you're gonna want to take notes on. keep reading for a full episode breakdown: why you're 20s will be the hardest part of your life being a student athlete her orange cabinets + catching mice in NYC apartments how tearing her achilles twice led to tiktok how to not get burnt out during content creation editing! editing! and more editing! baddie behavior the label how to create a community in a new city the myths that come with creating a startup and more! if you loved the episode, you can find Marjana on: Marjana's Instagram: ⁠⁠@marthestarr Marjana's TikTok: @marthestarr Baddie Behavior The Label: @baddiebehaviorthelabel - catch new episodes of In Your Twentys every other wednesday! Instagram: ⁠⁠⁠@inyourtwentys⁠⁠⁠ Tiktok: ⁠⁠⁠@inyourtwentys⁠⁠⁠ Need advice? Want to be featured on the show? Just wanna chat? Shoot an email to inyourtwentys@gmail.com Host: Tinah (Tinah w/ an H) Ogalo ⁠⁠⁠@tinah.ogalo⁠⁠⁠ PSSSTTT. If you liked the episode, please tell and share with your friends/follow/rate/review - I'd love to hear your thoughts! xx --- Support this podcast: https://podcasters.spotify.com/pod/show/inyourtwentys/support

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Ženske na kmetijah imajo posebno poslanstvo, delujejo tako v dobro družbe, podeželja, celo ohranjajo dediščino, so prostovoljke in še marsikaj. Vsako leto že 21 let razglasijo kmetico leta. Letos je ta naziv prejela Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu. Kmetija je tako velika, da obiskovalce po njej popeljejo kar z vlakcem. Kmetica leta pa je kot vse dozdajšnje kmetice izjemna ženska. Obiskala jo je Metka Pirc, ki je skušala tudi razvozlati, kaj je na Koroškem takega, da od tam prihaja že kar pet kmetic leta.

Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se v studiu zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Branka, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, zdaj pa še enkrat v petek dopoldne na prvem.

Po imenovanju sta v državnem zboru kot nova ministra zaprisegla Borut Sajovic in Vinko Logaj. Prvi je na mestu ministra za obrambo nadomestil Marjana Šarca, drugi pa Darja Feldo na čelu resorja za vzgojo in izobraževanje. Po odstopu Emilje Stojmenove Duh še vedno ostaja nezaseden položaj na čelu resorja za digitalno preobrazbo, začasno ga bo vodil finančni minister Klemen Boštjančič. Druge teme: - Izrael ob obletnici Hamasovega vdora širi ofenzivo proti Hezbolahu - V BiH pri iskanju pogrešanih sodelujejo tudi slovenski reševalci - Ježkova nagrada v roke Borisu Cavazzi

Piše Katarina Mahnič, bereta Mateja Perpar in Renato Hiorvat. Knjigo pisatelja, novinarja, scenarista, avtorja turističnih vodnikov ter revijalnega in knjižnega urednika Marjana Žiberne Nesojena kučma sestavlja osem besedil. Zgodbe jih ne bi mogli imenovati, pa tudi prosti spis ne, kakor je večžanrskost Žibernovega pisanja menda opredelil vodja založbe. V njih nastopajo večinoma ptice: golobi, vodomci, divji petelini, kragulji, kanje, sove in lastovke; poleg njih so tu še žabe in polhi. Avtor v vsakem besedilu navaja svoje spomine na srečanja s posameznimi živalmi in z njimi povezane anekdote. Kako sta si na primer v zapisu o polhih s prijateljem nadela partizanski imeni Tito in Kardelj in ustanovila polharsko društvo, vendar sta zaradi visokih zahtev plezanja po drevesih ostala sama, prazne pa so ostale tudi njune pasti. Od tod nesojena kučma, saj sta si želela polhovko, pravo krzneno kučmo, za katero je potrebnih trideset polšjih kožic. “In če jih bova ujela manj, ne bo nobene težave – da sva otroka in imava zato manjši glavi, se je v tem primeru izkazalo kot prednost,” sta razmišljala. Ali kako je soseda pred hišo večkrat vzdignila glasen preplah, ko je človeku koristno prijateljico kanjo zamenjala za nepridiprava kragulja, ki ji bo odnesel kokoši. Pa tisti možakar s traktorjem na Ljubljanskem barju v zapisu Vodomec, ki je prepovedal sprehajanje po barjanskih potkah. In v ljubezni razočarani prijatelj, ki ga je zgolj razpravljanje o ptičih, natančneje sovah, potegnilo iz brezna obupa. In to na ljubljanskih Žalah. Mimogrede je navržena še kakšna nenavadna zanimivost; najbolj sem si zapomnila, da so mnogi naravoslovci, tudi Carl von Linné, od časov Aristotela pa vse do 19. stoletja verjeli, da se jate lastovk, ki se ob jesenskih večerih zbirajo v obrežnem rastlinju, pripravljajo na skupno prezimovanje pod vodo, čeprav so to v resnici njihovi zadnji dnevi pred selitvijo. Sploh sta besedili o sovah in lastovkah po mojem mnenju najmočnejši in najelegantneje izpeljani, tudi s pravim ‘doziranjem' medčloveških povezav ter koeksistence ljudi in živali. Kako potrebni smo drug drugemu, kako je v naravi vse povezano, prepleteno in natančno določeno. Razen avtorjevega neposrednega zapisovanja odnosa do živali, sploh iz otroštva, ko je bil “mehak plastelin, v katerega se je odtiskaval svet, tudi živalski,” pa je sicer zveza med človekom in živaljo v Nesojeni kučmi malo čudna in nedodelana; človek je večinoma prikazan kot predator. Preveč je favoriziranja in opravičevanja lovcev, na primer v Divjem petelinu: ‘Obtoževati lovce, da so nekoč zgolj želeli imeti na steni kuhinje nagačenega petelina, kakršen je bil podedovani Binetov zaprašeni ptič, ali pa ruševčeve krivce, zakrivljena peresa za klobukom, bi bilo krivično. Moj dobri znanec, sicer biolog in lovec, trofejni lov zavrača, pravi pa, da tu in tam odstreli kakšno nutrijo ali mladega divjega prašiča za v lonec. Kamor je nekoč spadal tudi divji petelin.' Prav tako je nepotrebno in moteče, na trenutke za branje že kar gnusno, vpletanje gurmanskih receptur za pripravo divjih živali izpod peresa Ivana Ivačiča, Felicite Kalinšek, Marka Zorka – zakaj neki bi človek moral brati o dušenih bobrih, kvašenih vidrah ali vevericah v obari, o mariniranem divjem petelinu (kjer je ob receptu še razširjen traktat o mrhovini) ali polšjem golažu, kjer je pomembno, da odrežemo glavice pri očeh, tako da možgani, ki izboljšajo okus in kakovost golaža, ostanejo. In tale groza: “Položi želvi na hrbet vroče železo, da pokaže iz lupine glavo. Ko ji glavo odrežeš, prestrezi kri v kaplje kisa ali zriban kruh.” Če so ti citati mišljeni kot humorni vložki, je to res humor posebne vrste. Žiberna je besedila v knjiga Nesojena kučma gosto posejal s številnimi, a občasno predolgimi literarnimi citati. Do onemoglosti navaja živalskim privržencem dobro znanega Frana Erjavca in odlomke iz njegove znamenite čitanke Domače in tuje živali v podobah, med vrsticami najdemo tudi Valvasorja, Slomška, Jurčiča, zapise iz Svetega pisma in povzetek skoraj celotne Finžgarjeve zgodbe Na petelina. Pretirana intertekstualnost knjigi bolj škodi kot koristi, saj je okorno zastavljena in izpeljana – teksti ostajajo na ravni osnutkov, neizpiljeni in z neizpolnjenim obetom. Dobro zastavljeni, a preobloženi z odvečnim. Vidi se, da je avtor brez dodatnega preurejanja in klestenja zbral na kup reportaže, ki so bile v revijalnem tisku, posamezno in podprte s fotografijami, najbrž učinkovite, združene v knjižni obliki pa so slogovno ponavljajoče se, mnogokrat ne tič ne miš, čeprav jih namesto fotografij spremljajo posrečene ilustracije Matjaža Fuchsa. V približno 150-stranski knjižici je kar 25 strani namenjenih predstavitvi citiranih osebnosti, imenskemu kazalu in spremni besedi. V njej Klemen Lah med drugim piše, da Nesojena kučma v sodobni slovenski književnosti ne zapolnjuje le manka, temveč premošča literarno vrzel med človeškim in živalskim svetom, vendar se s tem ne bi ravno strinjala. Takole na prvo žogo sem se spomnila vsaj pisatelja in biologa Borisa Kolarja, ki je z izjemno zbirko kratke proze Trinajst, v katerih je glavna junakinja narava, lahko bi rekli njena kolektivna zavest, resnično premaknil ‘literarnega' bralca, mu odprl marsikatero iztočnico za razmišljanje o medsebojnem dopolnjevanju ljudi, rastlin in živali, poleg tega pa je bil še strašno zabaven in duhovit. Marjan Žiberna je nekje v Nesojeni kučmi poudaril, da nikoli ni poskušal postati Marko Aljančič ali Iztok Geister (to sta bila namreč njegova mladostna naravoslovna idola). A saj se mu za kaj takega niti ni treba truditi. Odlično piše in je najboljši, ko piše o živalih po svoje, iz svoje izkušnje, brez pasti reportaže in tujega balasta.

Pogovarjali smo se z dobitnico letošnje nagrade večernica, mladinsko pisateljico Marjano Moškrič, pokukali v najnovejšo dragoceno in drago slikovno monografijo slovenske knjižne ilustracije "Veličastnih 30", preverili, kaj se je dogajalo sredi tedna na konferenci Vojna in gledališče - pogled v preteklost v ljubljanskem Kinu Šiška. Sredi tedna se je v Mariboru začel že 17. Festival, ogledali pa smo si tudi dve razstavi, že odprto z naslovom "Slovenske krave" akademske slikarke Lare Ješe v Sokolskem domu v Škofji Loki in te dni odprto pregledno razstavo "Odprti globus/Going Global" v ljubljanskem Cankarjevem domu. FOTO: Marjana Moškrič na eni od predstavitev njenih knjig za mlade VIR: FB Mestna knjižnica Ljubljana MKL

May 1, 2001 San Francisco Continued from Part 1

[power press]

[power press]

Time Arist Title Duration Album Year Composer Label Listeners 0:00:00 The Cyberiam The Historian (Live) 8:36 Forging Nations LIVE! 2020 33 0:08:36 1056 1:09 36 0:12:01 iamthemorning scotland 3:50 ~ 2012 36 0:15:51 Long Earth My Suit Of Armour 4:52 Once Around the Sun 2020 36 0:20:43 Head With Wings Absolute Zero 5:46 Without Intervention […]

Nekaj več kot 41 odstotkov volivk in volivcev je odločilo, da v Bruselj pošljejo štiri evropske poslanke in poslance SDS-a, Romano Tomc, Milana Zvera, Branka Grimsa in Zalo Tomašič, dva iz Svobode, Ireno Jovevo in Marjana Šarca. Šesterici so se pridružili še Vladimir Prebilič, Vesna, Matjaž Nemec, SD, in Matej Tonin, Nova Slovenija. Zaradi omenjenih izvolitev v Evropski parlament bodo v kratkem potrebne tudi nekatere spremembe v domači politiki. Vlada bo morala poiskati novega obrambnega ministra, prebivalci Kočevja izvoliti novega župana, poslankam in poslancem državnega zbora pa se bosta pridružila nova kolega. Druge teme: - V dveh najvplivnejših evropskih državah, Franciji in Nemčiji, volitve prinesle tudi pretrese na domačem političnem parketu. - Ameriški zunanji minister Anthony Blinken si bo na Bližnjem vzhodu prizadeval za sprejetje ameriškega mirovnega predloga. - Roman Mateta Dolenca z naslovom Pes z Atlantide odslej na voljo tudi kot zvočna knjiga.

Bližajo se evropske volitve, zato je v novo epizodo oddaje Radia Ga Ga − nova generacija spet prišel naredit red premier Golob in s seboj pripeljal še Urško in Marjana. Kako se bodo odrezali na prihajajočih volitvah, bosta kandidatom v karte pogledala vedeževalec Blaž in Maruča. Župan Janković v mestu uvaja nov način vstopanja in izstopanja, na magistratu pa ga bo obiskala predstavnica NLP (Nutrij Ljubljanskega barja). Uroš Slak skupaj s slovenskimi gospodarstveniki ugotavlja, ali je treba status SP zapisati v ustavo, Jonas pa nam razloži, zakaj se poslancev ne izplača testirati na droge. Promet s Francem in Rožmarinom, petje z Urško in Damjanom Murkom in verjetno še kaj ob desetih na Prvem programu Radia Slovenija.

V zadnji Noči šansonov, ki jo bomo posvetili opusu Marjane Deržaj, bomo najprej poslušali nekaj njenih najboljših šansonov, tako eksistencialnih kot ljubezenskih. V drugem delu pa bomo prisluhniti tistim, ki so izvorno bodisi iz tujih dežel in gre za njihove slovenske priredbe, bodisi jih Marjana ni zapela v slovenščini, ampak v srbohrvaščini. K poslušanju vas vabi Miha Zor.

V zamejstvu se že začenjajo prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Na avstrijskem Koroškem jo po tradiciji prvi pripravijo v katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah. Jezik je naše bogastvo. Prejeli smo ga kot doto, gojimo ga kot zaklad, uživajmo ga kot vsakdanji kruh, negujmo in ohranjajmo ga kot dragocen dar in bogatimo z njim tudi naše vnukinje in vnuke. Tako piše v vabilu na prireditev, ki bo to nedeljo ob 14.00. Slavnostni govornik bo dr. Vladimir Wakounig. Praznik bodo z glasbo oblikovali Ženski pevski zbor SPD Rož Šentjakob, Otroški pevski zbor SPD Danica Šentprimož, Vokalna skupina LIPA in pianistka Zlatina Riepl. Osrednja prireditev na severni strani Karavank pa bo 9. februarja v Celovcu. Pripravljata jo obe kulturni organizaciji skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji. Slavnostna govornica bo Ana Grilc, igrani recital „Oh, kak se po rožah toži mi“ bodo oblikovali v Višji šoli za gospodarske poklice Šentpeter in Teatr zora pod režirsko taktirko Marjana Štikra, zapele bodo Praprotnice.

V tokratni epizodi Popotniškega snepa smo gostili Marjano Grčman, voditeljico oddaje Na Lepše in predsednico Društva Turističnih Novinarjev Slovenije. Marjana je delila svojo pot do vodenja oddaje Na Lepše, razkrila nam je namen in sporočilo oddaje ter delila svoje osebne izkušnje o krajih, ki jih je obiskala v Sloveniji. Skozi sproščen pogovor smo spoznali zanimive zgodbe o ljudeh, ki jih je srečala med snemanjem, in odkrili, kako so vplivali na njeno percepcijo naše prelepe dežele. Marjana je razkrila tudi "skrite dragulje" Slovenije, ki jih večina turistov spregleda, in poudarila, kaj naredi Slovenijo edinstveno v primerjavi z drugimi državami. S04E03 Gostja: Marjana Grčman Moderator: Rudi Medved Premiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 22. 11. 2023 Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh. Povezave Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/popotnistvo Spletna stran PZS: www.youth-hostel.si/si Facebook PZS: www.facebook.com/popotnistvo Instagram PZS: www.instagram.com/higlobetrotter​

Res, dogodek kot je Pohod za življenje, je nekaj edinstvenega, kar je treba osebno doživeti. Ljubljano je za en dan preplavilo življenje, ki se mu ni moč upreti.Razne ideologije lahko vplivajo na ljudi, puščajo za seboj tudi žrtve, vendar bo Življenje na koncu zmagalo, saj izhaja iz Boga, ki je življenje. To smo lahko začutili v soboto v naši prestolnici in to veselje želim prenesti tudi vam, drage poslušalke in spoštovani poslušalci. Ostanimo ljudje upanja in ljubezni v vseh naših okoljih.

Die slowenische Mezzosopranistin Marjana Lipovšek gehörte zu den prägenden Künstlerpersönlichkeiten der Bayerischen Staatsoper. Nach München geholt hat sie Wolfgang Sawallisch in seiner Funktion als Generalmusikdirektor der Bayerischen Staatsoper. Ihm verdankt sie viel, sagt sie. Michael Atzinger hat mit ihr gesprochen über den Mann, der so streng und so herzlich sein konnte.

Interna šala? Anekdota dejanskega dogodka? Ali pa premišljen promocijski trik, ki je dobil nepričakovane razsežnosti? Skoraj 20 let že na festivalih po Sloveniji iščejo Marjana. Kdo je nesrečnik, ki je izginil oz. se izgubil? In zakaj je Marjan postal urbana legenda, ki jo poznajo tudi izven meja Slovenije?

DOWNLOAD: https://d3ctxlq1ktw2nl.cloudfront.net/staging/2023-5-19/335837774-44100-2-7e496ac4a0306.m4a

DOWNLOAD: https://d3ctxlq1ktw2nl.cloudfront.net/staging/2023-5-19/335837692-44100-2-da0907d7c1316.m4a

V oddaji smo zabeležili utrinek s slikarske kolonije za slovenske izseljenske umetnike, ki je ta teden potekala na Mostu na Soči, gostili smo slovenskega rojaka s Švedske Lada Lomška, ki že skoraj 35 let živi v Goeteborgu in tam več let vodi tudi slovensko društvo France Prešeren, ustavili smo se pri Slovencih v Banja Luki, kjer so pripravili koncert slovenskih pevskih zborov in v Bruslju, kjer so Slovenci pripravili zgodnje poletno srečanje.

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije. Pod režisersko taktirko Marjana Štikarja je nastal multimedijski projekt, ki je obogaten s scenografijo, koreografijo in avtorsko glasbo navduševal občinstvo predvsem na avstrijskem Koroškem. Leta 2020 se je ženski pevski zbor Rož z multimedijskim projektom Shiva šiva predstavil tudi mariborskemu občinstvu in večji del takratnega koncerta lahko slišite v praznični oddaji.   Foto: Ženski pevski zbor Rož v Mariboru

Piše: Aljaž Krivec, bere: Jure Franko. Tretje literarno delo pisateljice in profesorice skandinavistike Monike Žagar Diši po dosegljivem jemlje pod drobnogled obdobje med letoma 1968 in 1974, opazovano skozi oči študentke Marjane. Letnice, ki sicer ustrezajo življenjski dobi samoniklih študentskih gibanj v nekdanji Jugoslaviji zaznamujejo tudi čas, ki se je začel eno leto po tako imenovanem poletju ljubezni in ko tudi pripovedovalka in glavna junakinja romana začne prevzemati za tiste čase nekonformistične kulturne vzorce. Na ta način roman Diši po dosegljivem že anticipira liberalni model družbe, ki se je razvijal v naslednjih desetletjih – v svoji polnosti na Zahodu, v takšni in drugačni obliki pa praktično po vsem svetu. Aktualnost v romanu Monike Žagar je tako vpisana že v izbiro konkretnega zgodovinskega obdobja. Gibanja za socialno pravičnost, zametki sodobne ekološke miselnosti, prevpraševanje ustaljenih družbenih modelov, zametki t. i. nove levice, skratka vznik vsega, za kar se zdi, da v zadnjih letih doživlja preporod, skupaj z nekaterimi negativnimi razsežnostmi, kot so kontinuirano omalovaževanje vprašanja ženske in seveda močna negativna reakcija oblasti in okolice. V tem oziru roman Diši po dosegljivem zaznamujeta dva pomembna prispevka k razumevanju družbe v eni sami potezi. Marjana in prijateljski, tovariški oziroma kolegialni krogi okoli nje se k novim zanimanjem in implementaciji novih modelov ne obračajo zaradi mode ali golega nasprotovanja prejšnjim generacijam – njihova dejanja temeljijo na širokem referenčnem bazenu ter reflektiranem razumevanju družbe okoli sebe. Če slednje pripomore k prepotrebni rekontekstualizaciji hipijevskega gibanja, obenem pa tudi sodobnih gibanj za socialno pravičnost, pa je po drugi strani vendarle mogoče reči, da se pisateljica pogosto sklicuje na nekatera obča mesta obravnavane kulture, najsigre za posebno mesto rock glasbe, droge, specifično modo ipd.. Našteto po eni strani romanu daje barvo, po drugi strani pa se zdi, da bi bilo lahko močneje vpeto v tisti nivo romana, ki nam pomaga razkrivati mehanizme nekih (zgodovinskih) pojavov. Premik je opaziti tudi v poskusu ponovnega premisleka o dogajanju v Ljubljani oz. Jugoslaviji tistega časa, v obdobju, ki so ga na lokalni ljubljanski ravni zaznamovali zasedba Filozofske fakultete, Šumi in kultni pesnik Chubby, v širšem prostoru pa denimo gledališče Pupilije Ferkeverk, neodvisna študentska gibanja in t. i. cestna afera. Roman Diši po dosegljivem po eni strani razkriva, da je do neke mere že mogoče govoriti o globalizirani družbi, ki tudi znotraj socialističnega okvira v nekaterih ozirih ni zaostajala za pojavi na Zahodu, po drugi strani pa analizira tudi vlogo in naravo represivnih organov v državi, ki je celó protestniškemu študentskemu gibanju predstavljala dobro izhodišče nove revolucije. Intimno in javno dimenzijo romana je, v skladu s takrat popularnim geslom »Zasebno je politično«, težko ali kar nemogoče razločevati. Ko se denimo Marjana odloči, da bo potovala v London, nato v Nemčijo in naposled na Dansko, to stori tako iz notranje nuje kot tudi iz sledenja paradigmi globalizirane družbe in možnosti, ki jih nekatere tuje države ponujajo za preučevanje novih akademskim disciplin. Podobno dvojnost je mogoče videti tudi v njeni odločitvi, da bo živela v komuni v Mednem. Roman Diši po dosegljivem je, z izjemo nekaterih pretirano občih mest, najmočnejši po idejni in zgodbeni plati, nekaj zadržkov pa lahko izrazimo ob njegovi izpeljavi. Najprej gre za dejstvo, da se je avtorica odločila za linearno pripoved, kar se zdi ob tako mnogoznačni tematiki, znani po svoji nekonvencionalnosti, izrazito inertna odločitev, ki ne dopušča, da bi do bralstva prišle še kakšne pomembne dimenzije tematike. Opozoriti velja tudi na jezik, ki je namenjen izključno faktičnemu posredovanju fabule, obenem pa se zdi, da posebej v prvi polovici romana ni vedno dovolj izčiščen. In naposled velja izraziti še pogojni pomislek glede organizacije pripovedi. Izrazito različno hitri razvoji pripovednih linij do neke mere gotovo odsevajo naravo življenja protagonistke in so s tega vidika dobrodošli, po drugi strani pa se vendarle odpira še dvoje alternativnih možnosti: lahko bi se povsem odvezali od pričakovane časovne perspektive ali pa bi po drugi strani bili logično organizirani okoli česa drugega, kot je zunanje, otipljivo dogajanje. Pod črto roman Monike Žagar Diši po dosegljivem prinaša nekatere prepotrebne spremembe v zgodovinskih narativih. In tudi če je mogoče reči, da bi bilo z vidika izvedbe mogoče dodati še nove dimenzije, je pred nami, posebej za bralstvo, ki čuti simpatijo do navedenih tematik, privlačno branje.

Članice Unije so dosegle pomemben premik v pomoči Ukrajini - dogovorile so se o skupnem naročanju streliva. Slovenija se bo po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca pridružila v kratkem. Streliva ne bo kupovala, ampak bo prispevala v sklad. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Moskvi se bosta na uradnih pogovorih sešla ruski in kitajski voditelj Putin in Ši. Zahod poziva Šija, naj skuša prepričati Putina v končanje vojne v Ukrajini. V Kijevu pa so zaskrbljeni, da bi Kitajska svojo tesno zaveznico začela podpirati tudi vojaško. - Srednje in glasbene šole za ogrevanje plačujejo vrtoglave zneske, ker so izpadle iz vladne uredbe o reguliranju cen. Vlada za zdaj ne načrtuje širitve kroga upravičencev. - Danes častimo poezijo, branja ob svetovnem dnevu pripravljajo v več krajih. V Ljubljani se je že včeraj na desetih lokacijah začel največji dogodek - 15-urni pesniški maraton.

Pred pristojnim parlamentarnim odborom se bo popoldne predstavil kandidat za notranjega ministra Boštjan Poklukar, ki je ta resor vodil že v času vlade Marjana Šarca. Soočil se bo z vrsto vprašanj, predvsem glede depolitizacije policije in migracijske politike. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Četrta sestrelitev neznanega zračnega plovila nad Severno Ameriko - Ekonomisti: Z obdavčitvijo najpremožnejših bi občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov - Danes praznuje radio: geslo letošnjega svetovnega dneva "Radio in mir"

… vse to je res. Vendar je tudi res, da se je prav v ta svet, v te razmere, v naše bolečine, veselje, razočaranja, neuspehe in zmage, znova rodil Jezus. On me nevsiljivo, diskretno in tiho vabi, da na vse te razdeljenosti pogledam z Njegovimi očmi. Ni prišel kot kralj, ampak kot majhen otrok. Zato me vabi, naj v sebi najdem tega otroka in se na celotno leto ozrem še enkrat.

… vse to je res. Vendar je tudi res, da se je prav v ta svet, v te razmere, v naše bolečine, veselje, razočaranja, neuspehe in zmage, znova rodil Jezus. On me nevsiljivo, diskretno in tiho vabi, da na vse te razdeljenosti pogledam z Njegovimi očmi. Ni prišel kot kralj, ampak kot majhen otrok. Zato me vabi, naj v sebi najdem tega otroka in se na celotno leto ozrem še enkrat.

V tem poletju sem imela možnost prvič osebno govoriti z mamico, ki ima za seboj izkušnjo splava. Pred tem sem večkrat prebirala, kakšne težke in raznolike posledice pušča na materi, partnerju in njunih otrocih prekinitev otrokovega življenja. Ko pa se s takšno osebo srečaš v živo in z njo posnameš oddajo, je to nekaj povsem drugega.

Je prav, da smo tiho? Je prav, da nam je odvzeto temeljno poslanstvo materinstva in očetovstva, da s tem ne bi žalili čustev tistih, ki se ne identificirajo niti z enim niti z drugim spolom? Ne. Ti ljudje gotovo potrebujejo podporo in pomoč, da bodo v resnici našli svojo identiteto in ne nekaj, k čemur jih sili družba – žal po mnenju poznavalcev le zato, da oslabi moč posameznika, ki ni več del trdne družine in tako zaradi globoke negotovosti postane odličen potrošnik. Praznino je namreč treba z nečim napolniti.Starši pa imamo neprecenljivo poslanstvo najprej do naših otrok, potem pa tudi v svetih staršev in širše v družbi. Ne živimo v zaprtih otočkih, ampak smo vsi del iste družbe in nanjo lahko vplivamo z resnico in ljubeznijo.

Po polnoči bomo gostili Marjana Šrimpfa, upokojenega dolgoletnega urednika informativnega programa Televizije Slovenija, TV studia Maribor. Že 30 let pripravlja reportaže o Slovencih po svetu, ki so pustili pečat na prav vseh kontinentih in še vedno ohranjajo stik z matično domovino. V nadaljevanju se bomo ozrli na nedavne, jubilejne 20. Slovenske dneve knjige v Mariboru, z Bernardo Biber pa nato odkrivali bisere Kavkaza. Proti jutru bomo potegnili črto pod letošnji jubilejni, 30. Festival Lent.

„Es ist einfach ein Zorn in mir“, sagt die Schriftstellerin Marjana Gaponenko. Sie wurde 1981 im ukrainischen Odessa geboren. Dort studierte sie Germanistik und wurde Schriftstellerin. Spätere Stationen: Dublin, Krakau und Wien, derzeit wohnt Gaponenko in Mainz. Jetzt ist Krieg in ihrer Heimat Ukraine – eine schwere Zäsur in ihrem Leben. Das Schicksal ihrer Familie in Odessa kann sie leider nur aus der Ferne beobachten, literarisches Schreiben ist unmöglich.

Download: https://d3ctxlq1ktw2nl.cloudfront.net/staging/2022-5-30/274385572-44100-2-33c8d64be3aa3.m4a

220630b Gundica-marjana-lila Lecture given at Sri Sadbhuja Mandira, Finland on June 30, 2022

Slovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran dr.Mojci MarjAni Kovač podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove kompleksa stolne cerkve sv.Jurija v Piranu. Za potrebe ustreznih rešitev je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni. Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga, prenovi krstilnice koprske stolne cerkve in mnogih hiš v Piranu in zaledju. FOTO: Piranska cerkev sv.Jurija z morske strani, foto Župnija Piran VIR: http://www.zupnija-piran.si/piranske-cerkve Urejanje kompleksa cerkve sv. Jurija v Piranu, vmestitev kora in orgel v koprski stolnici s krstilnico Rotunda Carmine in izbira barve fasade Benečanke so njeni izstopajoči uspehiSlovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran dr. Mojci MarjAni Kovač podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove stolne cerkve sv.Jurija v Piranu. Za potrebe ustreznih rešitev je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni. Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga – spremembe skozi čas glej spodaj na fotografijah.

Komentiramo ministrsko ekipo, vključevanje nekdanjih premierov Marjana Šarca in Alenke Bratušek v prihodnjo vlado, konstruktivnost opozicije in ponudimo kratko analizo preteklih volilnih napovedi. #LDGD...

Pred jutrišnjim razkritjem imen kandidatov, ki naj bi zasedli vodilne položaje v novi vladi, zmagovalec volitev Gibanje Svoboda skupaj z najverjetnejšimi koalicijskimi partnericami Levico in SD ureja še zadnje podrobnosti. Je pa že jasno, da bo mesto v novi vladi tudi za vodji dveh strank iz nekdanje koalicije KUL, ki nista dosegli parlamentarnega praga; Alenko Bratušek in Marjana Šarca. Drugi poudarki oddaje: - Po novi občutnejši podražitvi bencina premier Janša napoveduje ukrepanje vlade. - Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na obisku v Buči obljubila pravico za žrtve pobojev v Ukrajini. - Madžarski premier Orban razburil Hrvaško z izjavo o odvzetju morja njegovi državi.

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

V Cerkvi ne obstajajo samo »popolne« družine, ampak so del občestva tudi razporočeni (ločeni), vdovci, samski, … Ali jih duhovniki dovolj nagovarjajo – o tem je razmišljal p. Andraž Arko. Kako je doživljala ločitev mama treh otrok, sicer dejavna župljanka, gospa Marijana Gantar? Pogovor je vodila Tina Martinec Selan. Preberite intervju z jezuitom, ki v slovenski Cerkvi pomaga razporočenim: https://rb.gy/0ug6dv Preberite intervju z ustanoviteljico centra, ki se ukvarja s pomočjo otrokom po ločitvi staršev: https://rb.gy/xhk6wy Če bi vas zanimalo več o odpuščanju, priporočamo knjigo Dolga pot odpuščanja: https://rb.gy/2z1aqj Naročite se na YT kanal Družina media in nas poiščite na družabnih omrežjih FB in IG! 0:00 Uvod 1:00 Ali duhovniki v Cerkvi dovolj nagovarjajo razporočene (ločene)? 2:16 Ali se je Marjana po ločitvi počutila, da ne ustreza več »idealu« družine? 4:35 Vloga duhovnega spremljevalca ob Marjanini ločitvi 6:48 Duhovno očetovstvo v Cerkvi 7:35 Kako je občestvo sprejelo Marjanino ločitev? 11:03 Katere skupine so v Sloveniji na voljo razporočenim? 12:05 Kdaj razporočeni ne smejo več sodelovati v cerkvenih službah? 12:44 Zakaj si razporočeni ne smejo poiskati novega partnerja; vidik Cerkve 15:10 Cerkvena ločitev ne obstaja; kaj pa ničnost zakona? 18:18 V kakšnih primerih je zakon lahko razglašen za ničnega? 19:47 Kako je Marjana v svoji preizkušnji zrasla v veri? 23:59 Kako so Marjanini otroci sprejeli ločitev in njihov odnos z očetom 27:36 Ali se pri verouku pogovarjajo z otroki o ločitvi? 29:51 Cerkev mora imeti stik z realnostjo in ne idealizirati popolnosti Kamera in zvok: Samo Remec Fotograf: Tomaž Rihtar Koordinatorka področja družina+: Tina Martinec Selan Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja Družina d. o. o., www.druzina.si

Stalni prijatelj nočnega programa Mario je povedal, da hrani 44 let star pirh. Čisto lahek je že, najbrž je vsebina že izhlapela. Tudi Marjan iz Ljubljane (75 let, žena pa 82), tisti, ki so ga obtožili, da nepokretni ženi dela škodo in jo dali v dom, je sporočil, da je 28. februarja v njegovi postelji za vedno zaspala. Umrla je ob enih zjutraj, ob devetih, ko tega še ni dojel, jo je poljubil: »Pa tako ji je smrdelo iz ust!« Vedno je nazoren. Zdaj bo s samo eno pokojnino težje živeti, saj so samo obratovalni stroški za stanovanje 180 evrov. Albert (86 let) iz Pomurja pokliče na vsake kvatre. Zanimiv radioamater je že deveto leto v domu, ima svojo sobo, ukvarja se s konjički in je s tem zadovoljen. Nekaj let je bil v domu tudi v Bosni in na to ima lepe spomine. Žal mu je, da ni ostal tam, zdravje ga je prignalo nazaj domov. Ne razume, kako lahko nekateri, mislil je na Marjana, samo kritizirajo domove za starejše. Ti so bili verjetno že prej nezadovoljni s svojim življenjem, pravi. Stane iz Žirov se je poslušalcem in tudi meni ponudil za vodnika po Vojskarski planoti, »najlepšem delčku Slovenije«. Pavla izpod Šmarne gore (83 let) je prebrala svoje tri pozitivno naravnane pesmi. Vdova je, skupaj sta bila 54 let. Umrl je od lakote, rak požiralnika, tako da je bila to zanj odrešitev.

Joining Mitchell Kaplan from Ukraine is Marjana Savka and Victoria Amelina, with Askold Melnyczuk in Boston. Marjana Savka was born in Kopychyntsi, Ternopil oblast, in 1973. She published her first poetry collection, Naked Riverbeds, at the age of twenty-one. Eight other books, for which she received several awards, have appeared since then, including four poetry collections and three children's books. A former actress and journalist, she edited We and She, an anthology of poems by female writers from Lviv, Ukraine, where she lives. She cofounded, with her husband, the Old Lion Publishing House. Marjana is the winner of “Torch” award (1998) and the International Vasyl Stus Prize (2003). Victoria Amelina is an award-winning writer living in Ukraine and the US. She was born in 1986 in the city of Lviv, Ukraine. Before becoming a writer, she worked in high tech as an engineering manager; she holds an MS degree in Computer Science. In 2014 she became a laureate of the Ukrainian National Literary Award Koronatsiya Slova, and released her debut novel “Fall Syndrome, or Homo Compatiens” that was shortlisted as one of the best books of the year according to the LitAkcent and Valerii Shevchuk literary awards. Her second novel “Home for Dom” won the Best Prose Book award at Zaporizhya Book Festival, and was shortlisted for numerous awards including LitAkcent Book of the Year, Lviv City of UNESCO Literary Award, and European Union Prize for Literature. Askold Melnyczuk's book of stories, The Man Who Would Not Bow, appeared in 2021. His four novels have variously been named a New York Times Notable, an LA Times Best Books of the Year, and an Editor's Choice by the American Library Association's Booklist. He is also co-editor of From Three Worlds, an anthology of Ukrainian Writers. His published translations include work by Oksana Zabuzhko, Marjana Savka, Bohdan Boychuk, and Ivan Drach. His shorter work, including essays, stories, and reviews, have appeared in The Threepenny Review, The New York Times, The Boston Globe, The Times Literary Supplement (London), The Los Angeles Times, The Harvard Review and elsewhere. He's received a three-year Lila Wallace-Readers' Digest Award in Fiction, the McGinnis Award in Fiction, and the George Garret Award from AWP for his contributions to the literary community. As founding editor of Agni he received PEN's Magid Award for creating “one of America's, and the world's, leading literary journals.” Founding editor of Arrowsmith Press, he has taught at Boston University, Harvard, Bennington College and currently teaches at the University of Massachusetts, Boston. Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

“Pardon My French” këtë episod ishte me të vërtetë i plotësuar me rikthimin e Jonidës në studio. Këtë herë së bashku me Elonën, pyetjeve të tyre ju përgjigjën Marjana Kondi dhe Ervin Kurti. Ky i fundit tregoi më shumë rreth projektit të tij më të fundit televiziv, ku aktorja e humorit është gjithashtu pjesë, “N'fermë”.

Bili smo nemalo presenečeni, ko je Evropska komisija konec novembra izdala priporočila, ki naj bi v komunikaciji prispevala k večji vključenosti vseh ljudi. V njih najdemo konkretna navodila, katerih izrazov naj v javnem govoru ne bi uporabljali, da bi preprečili diskriminacijo različnih skupin.

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar. V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar. V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.

Gundica Marjana | New York July 2021 by S.B. Keshava Swami