Podcasts about Marjana

Posebno pozornost namenjamo prejemniku letošnje Jenkove nagrade, pesniku Branetu Senegačniku; prejel jo je za letos objavljeno zbirko z naslovom Prosojnosti. Poročamo o Posvetu o Josipu Pangercu, ki ga je ob 100-letnici njegove smrti priredila Slovenska matica. Predstavljamo knjižno izdajio Ravnikarjevih risb in refleksij ter novo knjigo Nataše Golob Pozdravljen ti, ki bereš! Govorimo o predstavi Čudežna dežela / Wunderland Teatra Trotamora v režiji Marjana Štikarja. Nekaj minut namenjamo Andreju Firmu, dolgoletnemu članu kolektiva GT 22 v Mariboru in kulturno-umetniškega društva Moment, ki je nedavno prejel prstan na Festivalu ZIZ - – Dnevih mariborske alternativne gledališke produkcije.

Razstavo si lahko ogledamo vse do 8. februarja 2026. Gre za prvo postavitev v seriji Predogled, ki zbirko iz muzeja predstavlja kot odprt komentar in ne v klasični kurirani obliki. Tako vidimo na razstavi dokumente, načrte, knjige, časopise, risbe, izjemne fotografije in predmete arhitekta Marjana Šorlija. Letos namreč mineva 110 let odkar se je arhitekt Šorli rodil. Bil je vsestranski ustvarjalec, projektant, urbanist, premišljevalec, predavatelj, publicist, predvsem pa zagovornik in uresničevalec arhitekturnih rešitev po meri človeka, ki naj bi bil povezan z naravnim okoljem in trajnostno naravnan. Razstavo sta pripravila Martina Malešič in Andraž Keršič, pred mikrofon ju je povabila urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

V tokratni oddaji si bomo pobližje ogledali razstavo, ki je trenutno na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in sicer o življenju in delu arhitekta Marjana Šorlija. V Bruslju pa bo nocoj premiera sodobnoplesne predstave House Bolero v koreografiji Mateja Kejžarja. Z izvedbo plesne predstave bodo obeležili leto, v katerem sta Nova Gorica in Gorica skupaj nosilki naziva Evropska prestolnica kulture GO! 2025.

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

Zakaj je razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), aktualna danes? Gre za prvo razstavo v novi seriji Predogled, s katero MAO svojo zbirko postopoma predstavlja javnosti. September letos zaznamuje 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija – projektanta, pisca, misleca, predavatelja in izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture spregledala. Razstava ni zasnovana kot klasično kuriran pregled, temveč kot odprt komentar k raznolikemu gradivu, ki ga je muzej pravkar pridobil v svojo zbirko. Po besedah kustosov razstave, Martine Malešič in Andraža Keršiča, želi projekt spodbuditi razmislek o Šorlijevem delu in njegovem mestu v arhitekturni zgodovini

Pogovarjajmo se.V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.

Pogovarjajmo se.V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.

Še nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Zaradi prenov bo v maribrskih študentskih domovih v tem študijskem letu 200 ležišč manj kot v prejšnjem. - Tradicionalen preventivni dogodek "Varne šolske poti" za četrtošolce ptujskih osnovnih šol- - Na občini Bovec podpisali pogodbo z izvajalcem širitve daljinskega ogrevanja. - Spominski večer in razstava "Šorlijev Kranj" kot poklon arhitekturnemu opusu Marjana Šorlija .

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.

Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.

Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.

"Kot igralka na odru neko čustveno stanje nikoli ne moreš ustvaritI na dveh tirih, zato je bilo včasih zelo težko." Tako gledališka in filmska igralka Marjana Brecelj, ki se je zapisala gledališču, ob tem pa posnela zavidljivo število vlog v celovečercih, kratkih filmih in televizijskih serijah. Za njeno obsežno in bogato filmografijo ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo nagrado Bert za življenjsko delo v filmu.

put two yappers in a room together and this is what you get! on this episode, I'm joined by the ultimate baddie herself, Marjana Maksuti, to talk all things content creation, following the signs to become an entrepreneur, and her clothing line Baddie Behavior The Label! from executive assistant to CEO, this is one episode you're gonna want to take notes on. keep reading for a full episode breakdown: why you're 20s will be the hardest part of your life being a student athlete her orange cabinets + catching mice in NYC apartments how tearing her achilles twice led to tiktok how to not get burnt out during content creation editing! editing! and more editing! baddie behavior the label how to create a community in a new city the myths that come with creating a startup and more! if you loved the episode, you can find Marjana on: Marjana's Instagram: ⁠⁠@marthestarr Marjana's TikTok: @marthestarr Baddie Behavior The Label: @baddiebehaviorthelabel - catch new episodes of In Your Twentys every other wednesday! Instagram: ⁠⁠⁠@inyourtwentys⁠⁠⁠ Tiktok: ⁠⁠⁠@inyourtwentys⁠⁠⁠ Need advice? Want to be featured on the show? Just wanna chat? Shoot an email to inyourtwentys@gmail.com Host: Tinah (Tinah w/ an H) Ogalo ⁠⁠⁠@tinah.ogalo⁠⁠⁠ PSSSTTT. If you liked the episode, please tell and share with your friends/follow/rate/review - I'd love to hear your thoughts! xx --- Support this podcast: https://podcasters.spotify.com/pod/show/inyourtwentys/support

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Ženske na kmetijah imajo posebno poslanstvo, delujejo tako v dobro družbe, podeželja, celo ohranjajo dediščino, so prostovoljke in še marsikaj. Vsako leto že 21 let razglasijo kmetico leta. Letos je ta naziv prejela Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu. Kmetija je tako velika, da obiskovalce po njej popeljejo kar z vlakcem. Kmetica leta pa je kot vse dozdajšnje kmetice izjemna ženska. Obiskala jo je Metka Pirc, ki je skušala tudi razvozlati, kaj je na Koroškem takega, da od tam prihaja že kar pet kmetic leta.

Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se v studiu zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Branka, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, zdaj pa še enkrat v petek dopoldne na prvem.

Po imenovanju sta v državnem zboru kot nova ministra zaprisegla Borut Sajovic in Vinko Logaj. Prvi je na mestu ministra za obrambo nadomestil Marjana Šarca, drugi pa Darja Feldo na čelu resorja za vzgojo in izobraževanje. Po odstopu Emilje Stojmenove Duh še vedno ostaja nezaseden položaj na čelu resorja za digitalno preobrazbo, začasno ga bo vodil finančni minister Klemen Boštjančič. Druge teme: - Izrael ob obletnici Hamasovega vdora širi ofenzivo proti Hezbolahu - V BiH pri iskanju pogrešanih sodelujejo tudi slovenski reševalci - Ježkova nagrada v roke Borisu Cavazzi

Piše Katarina Mahnič, bereta Mateja Perpar in Renato Hiorvat. Knjigo pisatelja, novinarja, scenarista, avtorja turističnih vodnikov ter revijalnega in knjižnega urednika Marjana Žiberne Nesojena kučma sestavlja osem besedil. Zgodbe jih ne bi mogli imenovati, pa tudi prosti spis ne, kakor je večžanrskost Žibernovega pisanja menda opredelil vodja založbe. V njih nastopajo večinoma ptice: golobi, vodomci, divji petelini, kragulji, kanje, sove in lastovke; poleg njih so tu še žabe in polhi. Avtor v vsakem besedilu navaja svoje spomine na srečanja s posameznimi živalmi in z njimi povezane anekdote. Kako sta si na primer v zapisu o polhih s prijateljem nadela partizanski imeni Tito in Kardelj in ustanovila polharsko društvo, vendar sta zaradi visokih zahtev plezanja po drevesih ostala sama, prazne pa so ostale tudi njune pasti. Od tod nesojena kučma, saj sta si želela polhovko, pravo krzneno kučmo, za katero je potrebnih trideset polšjih kožic. “In če jih bova ujela manj, ne bo nobene težave – da sva otroka in imava zato manjši glavi, se je v tem primeru izkazalo kot prednost,” sta razmišljala. Ali kako je soseda pred hišo večkrat vzdignila glasen preplah, ko je človeku koristno prijateljico kanjo zamenjala za nepridiprava kragulja, ki ji bo odnesel kokoši. Pa tisti možakar s traktorjem na Ljubljanskem barju v zapisu Vodomec, ki je prepovedal sprehajanje po barjanskih potkah. In v ljubezni razočarani prijatelj, ki ga je zgolj razpravljanje o ptičih, natančneje sovah, potegnilo iz brezna obupa. In to na ljubljanskih Žalah. Mimogrede je navržena še kakšna nenavadna zanimivost; najbolj sem si zapomnila, da so mnogi naravoslovci, tudi Carl von Linné, od časov Aristotela pa vse do 19. stoletja verjeli, da se jate lastovk, ki se ob jesenskih večerih zbirajo v obrežnem rastlinju, pripravljajo na skupno prezimovanje pod vodo, čeprav so to v resnici njihovi zadnji dnevi pred selitvijo. Sploh sta besedili o sovah in lastovkah po mojem mnenju najmočnejši in najelegantneje izpeljani, tudi s pravim ‘doziranjem' medčloveških povezav ter koeksistence ljudi in živali. Kako potrebni smo drug drugemu, kako je v naravi vse povezano, prepleteno in natančno določeno. Razen avtorjevega neposrednega zapisovanja odnosa do živali, sploh iz otroštva, ko je bil “mehak plastelin, v katerega se je odtiskaval svet, tudi živalski,” pa je sicer zveza med človekom in živaljo v Nesojeni kučmi malo čudna in nedodelana; človek je večinoma prikazan kot predator. Preveč je favoriziranja in opravičevanja lovcev, na primer v Divjem petelinu: ‘Obtoževati lovce, da so nekoč zgolj želeli imeti na steni kuhinje nagačenega petelina, kakršen je bil podedovani Binetov zaprašeni ptič, ali pa ruševčeve krivce, zakrivljena peresa za klobukom, bi bilo krivično. Moj dobri znanec, sicer biolog in lovec, trofejni lov zavrača, pravi pa, da tu in tam odstreli kakšno nutrijo ali mladega divjega prašiča za v lonec. Kamor je nekoč spadal tudi divji petelin.' Prav tako je nepotrebno in moteče, na trenutke za branje že kar gnusno, vpletanje gurmanskih receptur za pripravo divjih živali izpod peresa Ivana Ivačiča, Felicite Kalinšek, Marka Zorka – zakaj neki bi človek moral brati o dušenih bobrih, kvašenih vidrah ali vevericah v obari, o mariniranem divjem petelinu (kjer je ob receptu še razširjen traktat o mrhovini) ali polšjem golažu, kjer je pomembno, da odrežemo glavice pri očeh, tako da možgani, ki izboljšajo okus in kakovost golaža, ostanejo. In tale groza: “Položi želvi na hrbet vroče železo, da pokaže iz lupine glavo. Ko ji glavo odrežeš, prestrezi kri v kaplje kisa ali zriban kruh.” Če so ti citati mišljeni kot humorni vložki, je to res humor posebne vrste. Žiberna je besedila v knjiga Nesojena kučma gosto posejal s številnimi, a občasno predolgimi literarnimi citati. Do onemoglosti navaja živalskim privržencem dobro znanega Frana Erjavca in odlomke iz njegove znamenite čitanke Domače in tuje živali v podobah, med vrsticami najdemo tudi Valvasorja, Slomška, Jurčiča, zapise iz Svetega pisma in povzetek skoraj celotne Finžgarjeve zgodbe Na petelina. Pretirana intertekstualnost knjigi bolj škodi kot koristi, saj je okorno zastavljena in izpeljana – teksti ostajajo na ravni osnutkov, neizpiljeni in z neizpolnjenim obetom. Dobro zastavljeni, a preobloženi z odvečnim. Vidi se, da je avtor brez dodatnega preurejanja in klestenja zbral na kup reportaže, ki so bile v revijalnem tisku, posamezno in podprte s fotografijami, najbrž učinkovite, združene v knjižni obliki pa so slogovno ponavljajoče se, mnogokrat ne tič ne miš, čeprav jih namesto fotografij spremljajo posrečene ilustracije Matjaža Fuchsa. V približno 150-stranski knjižici je kar 25 strani namenjenih predstavitvi citiranih osebnosti, imenskemu kazalu in spremni besedi. V njej Klemen Lah med drugim piše, da Nesojena kučma v sodobni slovenski književnosti ne zapolnjuje le manka, temveč premošča literarno vrzel med človeškim in živalskim svetom, vendar se s tem ne bi ravno strinjala. Takole na prvo žogo sem se spomnila vsaj pisatelja in biologa Borisa Kolarja, ki je z izjemno zbirko kratke proze Trinajst, v katerih je glavna junakinja narava, lahko bi rekli njena kolektivna zavest, resnično premaknil ‘literarnega' bralca, mu odprl marsikatero iztočnico za razmišljanje o medsebojnem dopolnjevanju ljudi, rastlin in živali, poleg tega pa je bil še strašno zabaven in duhovit. Marjan Žiberna je nekje v Nesojeni kučmi poudaril, da nikoli ni poskušal postati Marko Aljančič ali Iztok Geister (to sta bila namreč njegova mladostna naravoslovna idola). A saj se mu za kaj takega niti ni treba truditi. Odlično piše in je najboljši, ko piše o živalih po svoje, iz svoje izkušnje, brez pasti reportaže in tujega balasta.

Tik pred začetkom festivala verne mladine v Stični 2024 smo Majo in Jakoba vprašali, kako smo na radiu Ognjišče z oglašanji približali dogajanje poslušalcem, in kako radijsko delo mladim udeležencem na licu mesta. Projekt je dobil nove razsežnosti. Marjana pa je v drugem delu oddaje pred mikrofonom gostila mlade, ki so bili poleti na Mladifestu v Medžugorju in na poletnih dneh v francoskem Taizeju.

Pogovarjali smo se z dobitnico letošnje nagrade večernica, mladinsko pisateljico Marjano Moškrič, pokukali v najnovejšo dragoceno in drago slikovno monografijo slovenske knjižne ilustracije "Veličastnih 30", preverili, kaj se je dogajalo sredi tedna na konferenci Vojna in gledališče - pogled v preteklost v ljubljanskem Kinu Šiška. Sredi tedna se je v Mariboru začel že 17. Festival, ogledali pa smo si tudi dve razstavi, že odprto z naslovom "Slovenske krave" akademske slikarke Lare Ješe v Sokolskem domu v Škofji Loki in te dni odprto pregledno razstavo "Odprti globus/Going Global" v ljubljanskem Cankarjevem domu. FOTO: Marjana Moškrič na eni od predstavitev njenih knjig za mlade VIR: FB Mestna knjižnica Ljubljana MKL

May 1, 2001 San Francisco Continued from Part 1

[power press]

[power press]

Time Arist Title Duration Album Year Composer Label Listeners 0:00:00 The Cyberiam The Historian (Live) 8:36 Forging Nations LIVE! 2020 33 0:08:36 1056 1:09 36 0:12:01 iamthemorning scotland 3:50 ~ 2012 36 0:15:51 Long Earth My Suit Of Armour 4:52 Once Around the Sun 2020 36 0:20:43 Head With Wings Absolute Zero 5:46 Without Intervention […]

Nekaj več kot 41 odstotkov volivk in volivcev je odločilo, da v Bruselj pošljejo štiri evropske poslanke in poslance SDS-a, Romano Tomc, Milana Zvera, Branka Grimsa in Zalo Tomašič, dva iz Svobode, Ireno Jovevo in Marjana Šarca. Šesterici so se pridružili še Vladimir Prebilič, Vesna, Matjaž Nemec, SD, in Matej Tonin, Nova Slovenija. Zaradi omenjenih izvolitev v Evropski parlament bodo v kratkem potrebne tudi nekatere spremembe v domači politiki. Vlada bo morala poiskati novega obrambnega ministra, prebivalci Kočevja izvoliti novega župana, poslankam in poslancem državnega zbora pa se bosta pridružila nova kolega. Druge teme: - V dveh najvplivnejših evropskih državah, Franciji in Nemčiji, volitve prinesle tudi pretrese na domačem političnem parketu. - Ameriški zunanji minister Anthony Blinken si bo na Bližnjem vzhodu prizadeval za sprejetje ameriškega mirovnega predloga. - Roman Mateta Dolenca z naslovom Pes z Atlantide odslej na voljo tudi kot zvočna knjiga.

Bližajo se evropske volitve, zato je v novo epizodo oddaje Radia Ga Ga − nova generacija spet prišel naredit red premier Golob in s seboj pripeljal še Urško in Marjana. Kako se bodo odrezali na prihajajočih volitvah, bosta kandidatom v karte pogledala vedeževalec Blaž in Maruča. Župan Janković v mestu uvaja nov način vstopanja in izstopanja, na magistratu pa ga bo obiskala predstavnica NLP (Nutrij Ljubljanskega barja). Uroš Slak skupaj s slovenskimi gospodarstveniki ugotavlja, ali je treba status SP zapisati v ustavo, Jonas pa nam razloži, zakaj se poslancev ne izplača testirati na droge. Promet s Francem in Rožmarinom, petje z Urško in Damjanom Murkom in verjetno še kaj ob desetih na Prvem programu Radia Slovenija.

V zadnji Noči šansonov, ki jo bomo posvetili opusu Marjane Deržaj, bomo najprej poslušali nekaj njenih najboljših šansonov, tako eksistencialnih kot ljubezenskih. V drugem delu pa bomo prisluhniti tistim, ki so izvorno bodisi iz tujih dežel in gre za njihove slovenske priredbe, bodisi jih Marjana ni zapela v slovenščini, ampak v srbohrvaščini. K poslušanju vas vabi Miha Zor.

V zamejstvu se že začenjajo prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Na avstrijskem Koroškem jo po tradiciji prvi pripravijo v katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah. Jezik je naše bogastvo. Prejeli smo ga kot doto, gojimo ga kot zaklad, uživajmo ga kot vsakdanji kruh, negujmo in ohranjajmo ga kot dragocen dar in bogatimo z njim tudi naše vnukinje in vnuke. Tako piše v vabilu na prireditev, ki bo to nedeljo ob 14.00. Slavnostni govornik bo dr. Vladimir Wakounig. Praznik bodo z glasbo oblikovali Ženski pevski zbor SPD Rož Šentjakob, Otroški pevski zbor SPD Danica Šentprimož, Vokalna skupina LIPA in pianistka Zlatina Riepl. Osrednja prireditev na severni strani Karavank pa bo 9. februarja v Celovcu. Pripravljata jo obe kulturni organizaciji skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji. Slavnostna govornica bo Ana Grilc, igrani recital „Oh, kak se po rožah toži mi“ bodo oblikovali v Višji šoli za gospodarske poklice Šentpeter in Teatr zora pod režirsko taktirko Marjana Štikra, zapele bodo Praprotnice.

V tokratni epizodi Popotniškega snepa smo gostili Marjano Grčman, voditeljico oddaje Na Lepše in predsednico Društva Turističnih Novinarjev Slovenije. Marjana je delila svojo pot do vodenja oddaje Na Lepše, razkrila nam je namen in sporočilo oddaje ter delila svoje osebne izkušnje o krajih, ki jih je obiskala v Sloveniji. Skozi sproščen pogovor smo spoznali zanimive zgodbe o ljudeh, ki jih je srečala med snemanjem, in odkrili, kako so vplivali na njeno percepcijo naše prelepe dežele. Marjana je razkrila tudi "skrite dragulje" Slovenije, ki jih večina turistov spregleda, in poudarila, kaj naredi Slovenijo edinstveno v primerjavi z drugimi državami. S04E03 Gostja: Marjana Grčman Moderator: Rudi Medved Premiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 22. 11. 2023 Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh. Povezave Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/popotnistvo Spletna stran PZS: www.youth-hostel.si/si Facebook PZS: www.facebook.com/popotnistvo Instagram PZS: www.instagram.com/higlobetrotter​

Res, dogodek kot je Pohod za življenje, je nekaj edinstvenega, kar je treba osebno doživeti. Ljubljano je za en dan preplavilo življenje, ki se mu ni moč upreti.Razne ideologije lahko vplivajo na ljudi, puščajo za seboj tudi žrtve, vendar bo Življenje na koncu zmagalo, saj izhaja iz Boga, ki je življenje. To smo lahko začutili v soboto v naši prestolnici in to veselje želim prenesti tudi vam, drage poslušalke in spoštovani poslušalci. Ostanimo ljudje upanja in ljubezni v vseh naših okoljih.

Die slowenische Mezzosopranistin Marjana Lipovšek gehörte zu den prägenden Künstlerpersönlichkeiten der Bayerischen Staatsoper. Nach München geholt hat sie Wolfgang Sawallisch in seiner Funktion als Generalmusikdirektor der Bayerischen Staatsoper. Ihm verdankt sie viel, sagt sie. Michael Atzinger hat mit ihr gesprochen über den Mann, der so streng und so herzlich sein konnte.

Interna šala? Anekdota dejanskega dogodka? Ali pa premišljen promocijski trik, ki je dobil nepričakovane razsežnosti? Skoraj 20 let že na festivalih po Sloveniji iščejo Marjana. Kdo je nesrečnik, ki je izginil oz. se izgubil? In zakaj je Marjan postal urbana legenda, ki jo poznajo tudi izven meja Slovenije?

DOWNLOAD: https://d3ctxlq1ktw2nl.cloudfront.net/staging/2023-5-19/335837692-44100-2-da0907d7c1316.m4a

DOWNLOAD: https://d3ctxlq1ktw2nl.cloudfront.net/staging/2023-5-19/335837774-44100-2-7e496ac4a0306.m4a

Članice Unije so dosegle pomemben premik v pomoči Ukrajini - dogovorile so se o skupnem naročanju streliva. Slovenija se bo po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca pridružila v kratkem. Streliva ne bo kupovala, ampak bo prispevala v sklad. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Moskvi se bosta na uradnih pogovorih sešla ruski in kitajski voditelj Putin in Ši. Zahod poziva Šija, naj skuša prepričati Putina v končanje vojne v Ukrajini. V Kijevu pa so zaskrbljeni, da bi Kitajska svojo tesno zaveznico začela podpirati tudi vojaško. - Srednje in glasbene šole za ogrevanje plačujejo vrtoglave zneske, ker so izpadle iz vladne uredbe o reguliranju cen. Vlada za zdaj ne načrtuje širitve kroga upravičencev. - Danes častimo poezijo, branja ob svetovnem dnevu pripravljajo v več krajih. V Ljubljani se je že včeraj na desetih lokacijah začel največji dogodek - 15-urni pesniški maraton.

Pred pristojnim parlamentarnim odborom se bo popoldne predstavil kandidat za notranjega ministra Boštjan Poklukar, ki je ta resor vodil že v času vlade Marjana Šarca. Soočil se bo z vrsto vprašanj, predvsem glede depolitizacije policije in migracijske politike. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Četrta sestrelitev neznanega zračnega plovila nad Severno Ameriko - Ekonomisti: Z obdavčitvijo najpremožnejših bi občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov - Danes praznuje radio: geslo letošnjega svetovnega dneva "Radio in mir"

„Es ist einfach ein Zorn in mir“, sagt die Schriftstellerin Marjana Gaponenko. Sie wurde 1981 im ukrainischen Odessa geboren. Dort studierte sie Germanistik und wurde Schriftstellerin. Spätere Stationen: Dublin, Krakau und Wien, derzeit wohnt Gaponenko in Mainz. Jetzt ist Krieg in ihrer Heimat Ukraine – eine schwere Zäsur in ihrem Leben. Das Schicksal ihrer Familie in Odessa kann sie leider nur aus der Ferne beobachten, literarisches Schreiben ist unmöglich.

220630b Gundica-marjana-lila Lecture given at Sri Sadbhuja Mandira, Finland on June 30, 2022

Download: https://d3ctxlq1ktw2nl.cloudfront.net/staging/2022-5-30/274385572-44100-2-33c8d64be3aa3.m4a

Komentiramo ministrsko ekipo, vključevanje nekdanjih premierov Marjana Šarca in Alenke Bratušek v prihodnjo vlado, konstruktivnost opozicije in ponudimo kratko analizo preteklih volilnih napovedi. #LDGD...

Pred jutrišnjim razkritjem imen kandidatov, ki naj bi zasedli vodilne položaje v novi vladi, zmagovalec volitev Gibanje Svoboda skupaj z najverjetnejšimi koalicijskimi partnericami Levico in SD ureja še zadnje podrobnosti. Je pa že jasno, da bo mesto v novi vladi tudi za vodji dveh strank iz nekdanje koalicije KUL, ki nista dosegli parlamentarnega praga; Alenko Bratušek in Marjana Šarca. Drugi poudarki oddaje: - Po novi občutnejši podražitvi bencina premier Janša napoveduje ukrepanje vlade. - Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na obisku v Buči obljubila pravico za žrtve pobojev v Ukrajini. - Madžarski premier Orban razburil Hrvaško z izjavo o odvzetju morja njegovi državi.

Joining Mitchell Kaplan from Ukraine is Marjana Savka and Victoria Amelina, with Askold Melnyczuk in Boston. Marjana Savka was born in Kopychyntsi, Ternopil oblast, in 1973. She published her first poetry collection, Naked Riverbeds, at the age of twenty-one. Eight other books, for which she received several awards, have appeared since then, including four poetry collections and three children's books. A former actress and journalist, she edited We and She, an anthology of poems by female writers from Lviv, Ukraine, where she lives. She cofounded, with her husband, the Old Lion Publishing House. Marjana is the winner of “Torch” award (1998) and the International Vasyl Stus Prize (2003). Victoria Amelina is an award-winning writer living in Ukraine and the US. She was born in 1986 in the city of Lviv, Ukraine. Before becoming a writer, she worked in high tech as an engineering manager; she holds an MS degree in Computer Science. In 2014 she became a laureate of the Ukrainian National Literary Award Koronatsiya Slova, and released her debut novel “Fall Syndrome, or Homo Compatiens” that was shortlisted as one of the best books of the year according to the LitAkcent and Valerii Shevchuk literary awards. Her second novel “Home for Dom” won the Best Prose Book award at Zaporizhya Book Festival, and was shortlisted for numerous awards including LitAkcent Book of the Year, Lviv City of UNESCO Literary Award, and European Union Prize for Literature. Askold Melnyczuk's book of stories, The Man Who Would Not Bow, appeared in 2021. His four novels have variously been named a New York Times Notable, an LA Times Best Books of the Year, and an Editor's Choice by the American Library Association's Booklist. He is also co-editor of From Three Worlds, an anthology of Ukrainian Writers. His published translations include work by Oksana Zabuzhko, Marjana Savka, Bohdan Boychuk, and Ivan Drach. His shorter work, including essays, stories, and reviews, have appeared in The Threepenny Review, The New York Times, The Boston Globe, The Times Literary Supplement (London), The Los Angeles Times, The Harvard Review and elsewhere. He's received a three-year Lila Wallace-Readers' Digest Award in Fiction, the McGinnis Award in Fiction, and the George Garret Award from AWP for his contributions to the literary community. As founding editor of Agni he received PEN's Magid Award for creating “one of America's, and the world's, leading literary journals.” Founding editor of Arrowsmith Press, he has taught at Boston University, Harvard, Bennington College and currently teaches at the University of Massachusetts, Boston. Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Gundica Marjana | New York July 2021 by S.B. Keshava Swami