Podcasts about nocoj

Nocojšnja zgodba se je dogajala v čarobni novoletni noči … Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Edvard Auff. Prevedel: Cvetko Zagorski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Za zaključek leta pa se podajmo na vesele ulice našega glavnega mesta. Tam sta se med praznično rajanje na tiho prikradli politika in ideologija. Kjer pa sta omenjeni gospe, tudi naša analitična oddaja ni daleč. Politika in ideologija sta si – ker vesta, da drugače ob novoletnih bakanalijah ne moreta prisostvovati – za zasedbo ulic in naših src izbrali glasbo. Zadeva se zdi dovolj preprosta. Župan Janković je na začetku praznikov z ljubljanskih ulic pregnal trubače, ob državnem prazniku pa nato nadvse širokogrudno sprejel harmonikarje. Še pojasnilo za etnomuzikološko neuke … Trubači predstavljajo balkansko, predvsem srbsko glasbo, harmonikarji pa slovensko glasbo. Najprej obdelajmo politiko, potem se lotimo ideologije, če ne bosta omenjeni prej obdelali nas. Poteza župana Jankovića je presenetljiva, hkrati pa politično modra. Polovica ali še več njegovih kritikov se ob koruptivnosti najraje obeša na njegovo deklarirano balkanskost. Naj gre za prijateljstva s srbskim predsednikom, izgovorjavo posameznih vokalov, ali pa koncesije ljubljanskih bifejev, Janković velja za izpostavo Balkana sredi pastorale slovenske prestolnice. In kaj ti naredi premeten politik? Glasbenike, ki bi naj predstavljali srčiko njegovega etosa, brez velikega cirkusa spodi z mestnih ulic, druge glasbenike, ki pa simbolizirajo trdo slovenstvo, pa ne le sprejme, temveč jih naslednje leto povabi še v dvakrat večjem številu. Da je s tem dejanjem vzel del vetra iz jader političnih nasprotnikov, je čisto jasno, da pa si je ob svoji potezi tiščal prste v ušesa, pa precej verjetno. V nadaljevanju pa obračunamo z antičnim pregovorom o okusih, o katerih se ne razpravlja. Hočemo povedati, da je vsaj polovico krivde za civilizacijo, ki se je znašla v enosmerni ulici, nosi nerazpravljanje o okusih. Ljudje z izrazito slabim okusom, tudi za glasbo ne nazadnje, so nas pripeljali v šlamastiko, s katero se ubadamo kot človeštvo in tudi kot država, imenovana Slovenija. Visoko razvit okus za lepe umetnosti bi moral biti pogoj za opravljanje javne službe in zagotavljamo vam, da bi javno življenje, v katerem bi bilo dovoljeno sodelovati in delovati samo posameznikom z izbranim okusom, potekalo bolj strpno in tudi uspešneje od današnje kloake. Naj nam cenjeni ceh glasbenih kritikov oprosti poenostavljanje, ampak recimo, da lahko glasbo ločimo po kompleksnosti, s čimer sta narodno-zabavna tonika in dominanta enostavni obliki, Mozart pa je na drugem polu te vrednostne palice. Na eni strani je glasba kot zabava in rompompom, na drugi pa glasba, ki pripoveduje zgodbo, ali vzbuja čustva. In tukaj so si trubači in harmonikarji povsem enaki. Hočemo povedati, da je vseeno, ali na ulici igrajo trubači ali harmonikarji; k obči kulturi in prosveti ne prispevajo ne eni ne drugi. Eni sicer vzbujajo bolj domoljubna čustva od drugih, to pa je tudi vse. Gledano s stališča glasbć kot lepe umetnosti, pa bi moral Jankovič pregnati z ulic oboje ali pa obojim pustiti igrati. Pač kolikor je razvit njegov glasbeni posluh in kako zahtevna je njegova kulturna raven. Ima pa naša teza nadvse eleganten preizkus; trubači so se najbrž užaljeni, a v skladu z nomadskim slovesom, z ljubljanskih umaknili na zagrebške ulice. Oblast je tam bolj milostna, ampak prebivalci so jih jadrno začeli preganjati iz posameznih sosesk. Zdaj manjka le še to, da bi v Zagreb iz Ljubljane poslali še dvesto petdeset harmonikarjev z Golico in bi bilo takoj jasno, ali naša teza drži vodo. Potem pa je tu še povsem ideološka komponenta harmonikarskega nastopa. Šef harmonikarjev je pojasnil, da njihov shod nima nobene politične konotacije, ne političnega sponzorstva. Ampak če naštejemo osnovne elemente prireditve, ki se je imenovala podpora slovenski glasbi: »ljubljanske ulice, harmonika, največji državni praznik«, potem vidimo, da je šlo za interpelacijo domoljubja, kot si ga predstavlja in propagira slovenska politična desnica. S čimer ni, da ne bo pomote in nesporazumov, čisto nič narobe. Nikakor pa se ne sme in ne more razumni strinjati, da je to edina zveličavna oblika domoljubja. Se pravi, da politična ali pač ideološka desnica slovenstvo oznanja in enači s harmoniko in Avsenikovo glasbo. Ker, če se navežemo na kompleksnejše glasbene oblike, domoljubje ne more biti le valček ali polka, temveč je lahko rock ali simfonija, in v primeru skoraj četrtine Slovencev tudi tango. In naj bo naslednja misel tudi slovo naše skromne oddaje od iztekajočega se leta. Ne bo dovolj, da se kulturne elite od svete preproščine samo dobrohotno ograjujejo … Počasi se bo treba proti njej začeti boriti. Ta boj nam je kot zapuščino zapovedal poet, ko je pred stoletji vzkliknil temeljno, a danes tolikanj zlorabljano resnico obstoja slovenstva. »Kultura in prosveta, to naša bo osveta!«

Oči svetovne javnosti so uprte v rezidenco ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Floridi. Nocojšnje srečanje z Volodimirjem Zelenskim bi lahko pomembno vplivalo na razrešitev vojne v Ukrajini. A vprašanje za evropske zaveznice ostaja - ali ameriški predsednik ovire do miru vidi na ukrajinski ali ruski strani? Trump je namreč sporočil, da se je pred srečanjem najprej po telefonu konstruktivno pogovoril z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. V oddaji tudi: - Ameriški kongres v sprejetem zakonu izpostavil korupcijo v Srbiji in republiki Srbski - Srbski študenti beležijo množičen odziv na akcijo za predčasne volitve - Prevc z kvalifikacijsko zmago začel lov za zmago na novoletni skakalni turneji

Leta 1989 je belokranjski humorist Toni Gašperič pripovedoval o knjigah svojega otroštva. Knjige so krožile iz rok v roke kot ljudska pesem od ust do ust. In če so te zalotili z Vinetoujem v roki učitelji, ti ukor po razredniku ni ušel. Nocoj vam poklanjamo odlomek zgodbe po njegovem izboru. Slišali ga bomo v interpretaciji igralcev Violete Tomič in Marka Simčiča. Pripovedujejo: Toni Gašperič in igralca Violeta Tomič in Marko Simčič. Avtor literarnega dela: Karl Friedrich May Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Leta 1989 je glasbenik, pesnik, skladatelj, kantavtor Vlado Kreslin pripovedoval o knjigah svojega otroštva. Rad je bral. Tudi med poukom. Nocoj pa vam poklanjamo odlomek zgodbe po njegovem izboru. Slišali ga bomo v interpretaciji igralca Marka Simčiča. Pripovedujeta: glasbenik Vlado Kreslin in igralec Marko Simčič. Avtor literarnega dela: Rado Murnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Prigoda zobne miške avtorice Adriane Kozina Bojc v interpretaciji igralca Primoža Pirnata. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. V deželi čarobni za morjem nekje prebiva miš majhna v gradu svetlečem, ki ‒ čudo ‒ gradijo ga beli zobje. Kot biser leskeče se tam iz daljave, iz njega se vijejo zlate poti, po njih pa, glej, miška hiti v širjave k otroku, ki zobek svetleči zgubi. Pripoveduje: Primož Pirnat. Avtorica besedila: Adriana Kozina Bojc. Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.

Predsednik Turške škofovske konference, nadškof p. Martin Kmetec: Ob papeževem obisku se čutimo še bolj povezani!Ekonomist dr. Matej Lahovnik: Naslednji finančni minister bo podedoval katastrofo.Bistvo Slovenske karitas je več kot 10 tisoč prostovoljcev, ki pomagajo tisočim po vsej državi. Nocoj nas klic dobrote vabi k solidarnosti.Opozorilo ZDA iz Bruslja: Omejiti bi morali rusko vojsko, ne ukrajinske.Šport: Slovenski smučarski skakalec Anže Lanišek po včerajšnjem drugem mestu danes zmagovalec druge tekme v Falunu, Domen Prevc tretjiVreme: Noč bo delno oblačna. Jutri bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo.

Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Čudodelna košara avtorice Katje Stanič. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. Potem jo je uzrla. Poleg nje je stala velika, prostorna, živobarvna košara. Čudovita se ji je zdela, tako vesela, živahna je bila. Pa ni vedela natančno, kaj naj z njo počne. Pripoveduje: Mojka Končar. Avtorica besedila: Katja Stanič. Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.

Nocoj bodo v Logu pod Mangartom pri spomeniku prižgali sveče v spomin na žrtve plazu. Mineva namreč 25 let, odkar se je najprej 15. novembra in nato še enkrat 17. novembra 2000 malo po polnoči sprožil plaz. Blatni tok je zravnal zgornji del vasi, povzročil ogromno škode in najhuje – pod seboj pokopal sedem domačinov. Z zadnjo, 4 milijone evrov vredno fazo sanacije po plazu bo država začela prihodnji mesec. Kot je na terenu ugotavljala Mariša Bizjak, so po četrt stoletja spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost.

Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Soda dežela avtorja Boruta Trpina. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. Tam, za petimi gorami, za enajstimi vodami, za sedmimi bregovi in trinajstimi žlebovi vsak v svojem ležalniku počivata zajec Milko in želva Rozi in po slamici srkata limonado … Pripoveduje: Željko Hrs. Avtor besedila: Borut Trpin. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.

Rokometaši Slovana so v 3. krogu evropske lige gostili špansko ekipo iz Granollersa, košarkarji Olimpije pa začenjajo niz treh zaporednih domačih tekem za evropski pokal. Nocoj se bodo v Stožicah pomerili z ekipo iz Benetk.

Rokometaši Slovana so v 3. krogu evropske lige gostili špansko ekipo iz Granollersa, košarkarji Olimpije pa začenjajo niz treh zaporednih domačih tekem za evropski pokal. Nocoj se bodo v Stožicah pomerili z ekipo iz Benetk.

Obstaja velika nevarnost da, tudi če boste današnji prispevek poslušali, ga ne boste slišali. Zunaj namreč divjajo martinovanja in alkoholiziranost, pijanost, nabitost, in podobni izrazi so glavna deviza nocojšnjega večera. Seveda ne nastopamo z moralističnih višav, ker bog ve, da smo v naši redakciji ljubitelji kozarčka ali dveh. Moti le nakladanje, da je martinovanje del slovenske tradicije. Nič ni dlje od resnice; edina razlika med martinovanjem in fabricirani prazniki sodobnosti, kot so noč čarovnic, valentinovo in celo božič do neke meje, je ta, da smo si martinovanje izmislili sami. Te vrstice pišemo iz enega središč slovenskega vinskega vesolja in slovenska vinogradniška tradicija ne pozna nič podobnega martinovanju v današnji obliki. Če že, je ob svetem Martinu vinogradnik povabil ljudi, ki so pomagali pri trgatvi, na kozarec vina. In to je bilo vse. Ampak tradicije nekje in nekoč pač morajo nastati, tako zdaj sedimo sredi nastajanja tradicije množičnih bakanalij.Niso pa današnje pijanke kar tako. O ne, gospod. Nocojšnje pijančevanje naj bo še posebej slavnostno. Kajti edina neprijetnost – ob mačku naslednjega dne – ki smo jo do sedaj poznali pri alkoholni omami, je bila prejšnji teden odpravljena. In odpravilo jo je samo Ustavno sodišče. Kar velja, kot da je z žebljem pribito. Namreč; če česa, smo se pijoči bali policistov, ko smo pribiti, opiti ali samo malo pod gasom sedli za volan. Teorija govori o različnih količinah in razmerjih. Mali pir ali špricer sta vedno ok! Velik pir ali pol buteljke že zahtevata mali golaž, vse, kar je več, pa zahteva srečo. Tako smo se tresli pred policijsko patrolo cela desetletja, ker pijančku pač absurdnost vožnje pod vplivom alkohola ne pride do živega. In ko so nas dobili … Oh, kako smo klicali znane pri policiji, znane na občini, znane pri sodniku za prekrške. In kako smo jokali in moledovali … Potem smo zbirali točke, ponovno opravljali izpit in se s psihologom pogovarjali o alkoholizmu. Vse te čirečare je sedaj Ustavno sodišče ukinilo in nam privoščilo srečno in veselo martinovanje in srečen ter veseli december z njegovimi neštetimi priložnostmi. Za kaj gre? Na to vprašanje ne znamo odgovoriti, ker se razumnemu zdi odločitev ustavnega sodišča blazna. Ampak vseeno nekaj podrobnosti. Kot veste, je Ustavno sodišče presodilo, da je 2. odstavek 107. člena  zakona o pravilih cestnega prometa neskladen z ustavo. Ta člen ali odstavek določa, da je opravljen preizkus z alkotestom, če se pihajoči z rezultatom strinja, dovolj, za dokazovanje prekrška. In ta člen je sedaj Ustavno sodišče razveljavilo. Ga dalo na led. Menda zaradi tega, ker pihajoči nima dovolj informacij in znanja, da bi lahko potrdil pravilnost pozitivnega rezultata. Jasno, da nima dovolj znanja in informacij, če pa je nažgan! Ampak gremo lepo po vrsti. Razumnemu se zdi, da je takšna odločitev sodišča nastala nekje v vzporednem vesolju, saj se je do sedaj zdelo, da se nihče, še najmanj pa sodišča, ne bi spuščal v dodatno rahljanje že tako preveč ohlapne zakonodaje glede vožnje pod vplivom alkohola. A očitno smo se motili. In ko se človek vpraša kako lahko institucija, kot je Ustavno sodišče, zvali takšno jajce, moramo vedeti stvar ali dve. Ustavno sodišče ni najbolj pravo sodišče. Hočemo povedati, da tja sodnike, kljub vsemu ugledu in prestižu, delegirajo politiki. Linija subordinacije je: predsednik republike, državni zbor in potem poslanci, ki morajo izvoliti sodnike z dvotretjinsko večino. In kot tudi vemo iz prakse, se različne slovenske politične stranke trudijo inštalirati v sodišče svoje kandidate. Tako da ko pride pred sodišče katera njihovih agend, njihov interes ali celo, bog ne daj, njihov predsednik, imajo zadevo pod nadzorom. Tako se ustavni sodniki ukvarjajo z bolj ali manj tehtnimi družbenimi vprašanji, ki so včasih spekulativna, včasih zapletena, včasih nepotrebna, včasih bizarna. Potem ne čudi, da vrle sodnike normalno vprašanje, kot je: »Ali se vam ne zdi, da pijani voznik nima dovolj znanja in informacij o pozitivnem testu in o indikatorju?« povsem zmede. Zato so tam zbrane žene in možje nekoliko pomodrovali in vzkliknili: »Seveda ga nima, in če ga nima, je sprožiti postopek proti njemu neustavno.« Ob tem nismo najbolj prepričani, če je pijana vožnja sploh ena od kategorij slovenske ustave. Vsekakor pa je ustavna kategorija in to temeljna, da imaš kot prebivalec republike Slovenije ustavno pravico do tega, da te ne nasadi pijan voznik in da ima republika Slovenija ustavno dolžnost te tipe spraviti s cest. Žal pa so ustavni sodniki použili preveč vrhunskega pravnega znanja, da bi znali presoditi tisto, kar je vsem nam ostalim logično, očitno in razumljivo. Seveda je ta sestavek samo beden pamflet, ki nima nobene teže v vzvišenem svetu prava; ampak da nismo niti mi od včeraj, bomo, kot se v boljših družbah pravnikov spodobi, citirali latinski izrek. S temi imajo pravniki, sploh ob kozarčku na večer po simpoziju, veliko veselje. Si equus aut eques ebrius est, numquam contra Romam eris. latinski izrek       Kar se za vas, ki sta vam pravo in latinščina španska vas, bere kot: “Če sta konj ali pač jezdec opita – nikar proti Rimu.”  

Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Objokana Neli avtorice Olge Pege Kunstelj. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. V drevesno duplino v kateri se drenjajo štiri mlade sovice nas bo s svojim glasom popeljala igralka Ana Urbanc. »Ne približujte se ljudem,« je svareče rekla sova. »Res ne!« je pritrdil sovir. »Ljudje se bojijo celo pajkov, klopov in mušic. Sovam pa že od nekdaj pripisujejo svoje strahove.« »Me smo prijazne sove, a ne?« je Neli vprašujoče pogledala svoje sestre. »Jaaa…!« so vse hkrati prikimale. Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtorica besedila: Olga Pega Kunstelj. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Mila in vsevedni velikan avtorice Tine Vrščaj. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. O prijateljstvu med deklico Milo in orjakom z velikim srcem nam bo pripovedovala igralka Nataša Barbara Gračner. Mila se je nasmehnila. Kakšne orjaške besede! Velikanova usta najbrž sploh ne poznajo majhnih besed. Mila je sedla v travo in se naslonila na njegov trebuh. Njegovo dihanje jo je premetavalo kot razburkano morje, ampak to jo je zabavalo. Orjaka je pocukala za majico. »No, zakaj ne vidim?« Pripoveduje: Nataša Barbara Gračner. Avtorica besedila: Tina Vrščaj. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025.

Nocoj bo na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizorjena komedija Pokojnik srbskega dramatika Branislava Nušića. Njegovo zadnje dramsko delo na presečišču komične in socialne satire razgalja brezobzirnost pohlepa in družbeno korupcijo. Pod režijo se podpisuje hrvaški režiser Ivan Plazibat. V Portorožu poteka 28. Festivala slovenskega filma. Sinoči je bil na sporedu film Kaj ti je deklica Urške Djukić, ki je sicer svojo pot začel že pozimi s premiero na Berlinalu in je letošnji slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. V Kopru pa se jutri začenja Festival Kitarika, na treh koncertih se bodo do nedelje predstavile tri vrhunske poustvarjalke na klasični kitari.

Na Prvem programu 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem 22.oktobra. Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico Zakaj je Gašper nehal stavkati avtorja Jožeta Sevljaka v interpretaciji igralke Ane Urbanc. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtor besedila: Jože Sevljak. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, junij 2025.

Ameriški predsednik Donald Trump napovedal začetek druge faze mirovnega sporazuma o Gazi. Izrael medtem omejuje dostavo človekoljubne pomoči v enklavo, kjer je izraelska vojska danes ubila najmanj 9 Palestincev. Nadaljujejo se tudi spopadi med oboroženimi tolpami in Hamasom, ki naj bi še danes judosvski državi predal trupla še štirih talcev.

Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 60 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Pravljico Bojane Vajt Lisička in siva miška je interpretirala dramska igralka Ajda Smrekar. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Avtorica besedila: Bojana Vajt. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 13.10.2025.

Ob praznovanju 60-letnice oddaje Lahko noč, otroci! na Prvem pripravljamo 12 posebnih sred z 12 novimi pravljicami in presenečenjem 22. oktobra! Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico Neustrašni avtorice Ane Grošelj v interpretaciji igralke Aje Kobe. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico leta 2021. Nekoč je živel pastir, ki je hotel biti neustrašen … Pripoveduje: Aja Kobe. Avtorica besedila: Ana Grošelj. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, junij 2025.

Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem 22. oktobra. Nocoj pa bomo premierno slišali Zabavno pra-pravljico avtorice Mateje Perpar v interpretaciji igralca Mateja Puca. In zakaj je vila izbrala jezikovne kapljice pomanjševalke? Pripoveduje: Matej Puc. Avtorica besedila: Mateja Perpar. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025.

Pokojninsko reformo bo državni zbor po pričakovanjih potrdil še nocoj. V opoziciji ji ne nasprotujejo, a ne verjamejo obljubam, da bodo pokojnine višje. Vlada nasprotno trdi, da višji odmerni odstotek več kot odtehta omenjeno podaljšanje. Drugi poudarki: - Premier Golob sprejel predsednika Palestinskega sindikata novinarjev Abu Bakra. - Ameriški in britanski voditelj sta govorila tudi o pritisku na ruskega. - Slovenija Hrvaški ni predlagala sovlagateljstva v JEK 2, se ga pa ne bi branila.

Državni zbor bo predvidoma še nocoj potrdil pokojninsko reformo. Ta med drugim predvideva podaljševanje delovne dobe pred upokojitvijo. Pokojnina bi se odmerila v 70 odstotkih od 35 najbolje plačanih let dela. Podpora se napoveduje tudi predlogom novel zakonov o organiziranosti in delu v policiji, o urejanju prostora in gradbenega zakona.

Ob praznovanju 60-letnice oddaje Lahko noč, otroci! na Prvem pripravljamo 12 posebnih sred z 12 novimi pravljicami in presenečenjem 22. oktobra! Nocoj bomo premierno slišali pravljico Kdo je prebudil Sonce? avtorice Simone Kopinšek. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pravljica o Vešči, ki išče svetlobo takrat, kadar je ni, in si od vseh edina upa leteti v globoki temi … Pripoveduje: Nataša Barbara Gračner. Avtorica besedila: Simona Kopinšek. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025.

Lahko noč, otroci! praznuje 60 let in najmlajše vsak večer ob 19.45 pospremi v svet sanj. Vsako sredo vse do 3. decembra boste zato lahko na Prvem slišali novo pravljico z našega natečaja - 12 sred, 12 novih pravljic in presenečenje 22. oktobra! Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico Na valovih avtorice Sončke Vidmar. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtorica besedila: Sončka Vidmar. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025.

Nocoj bo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v sklopu 73. festivala Ljubljana zazvenela koncertna izvedba Puccinijeve opere Tosca. Izbor arij in duetov bodo izvedli sopranistka Sondra Radvanovski, tenorist Freddie De Tommaso in baritonist sir Bryn Terfel ter zbor in orkester mariborske opere. Sinoči pa se je v cerkvi svetega Jurija na Taboru na Baču pri Materiji začel cikel dvajsetih koncertov Jesenske serenade, ki ga pripravlja Glasbena mladina ljubljanska. Letošnja edicija festivala je edinstvena, celo zgodovinska.

Evropsko košarkarsko prvenstvo se nocoj začenja tudi za Slovenijo. Za uvod bodo naši košarkarji igrali proti Poljakom, ki so slovensko reprezentanco pred tremi leti v Berlinu izločili v četrtfinalu. Selektor Aleksander Sekulić se izziva zaveda, kot pravi, gre za specifično tekmo za uvod prvenstva proti gostitelju prvenstva, pričakuje težko delo in veliko pritiska na Luko Dončića, ki ga bodo morali prenesti. Druge teme: - Ukrajinski zunanji minister na posvetu slovenske diplomacije: za mirovna prizadevanja ključna prekinitev ognja v Ukrajini. - Bruselj v okviru dogovora z Washingtonom predlaga znižanje carin na uvoz iz ZDA. - Tudi današnji sestanek brez konkretnih rešitev za zastoje na primorski avtocesti, a avtoprevozniki z dialogom zadovoljni.

S tradicionalnim javnim branjem odprtega pisma Evropi, v katerem izbrani pesnik izpostavlja pereče probleme današnjega časa, se drevi na Vrazovem trgu na Ptuju uradno začenja 29. festival Dnevi poezije in vina. Avtor pisma je letos srbski pesnik in esejist Gojko Božović. Častna gosta letošnjega festivala pa sta pesnica iz Nikaragve Gioconda Belli in makedonski pesnik Nikola Madžirov. Nocoj bo pod okriljem Festivala Ljubljana na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma zasijal ples za dva – Pas de Deux for Toes and Fingers. Glasbeno-baletni spektakel sta ustvarila primabalerina Bolšoj teatra Svetlana Zaharova in vrhunski violinist Vadim Repin. Danes v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odpirajo občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Gre za izbor iz zapuščine Stanka Oražma, rezervnega častnika avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni. S prvo predstavo za otroke se je danes dopoldan v Piranu začel 8. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin. Tokrat prihajajo izvajalci iz sedmih držav in bodo ponudili skoraj 60 predstav, od tega kar deset premiernih izvedb.

Vročinski val se bo nekoliko umiril, prihajajo nevihte, ponekod je lahko tudi toča.Referendum o obrambnih izdatkih malo verjeten. Bo situacija podobna tudi referendumu o zdravljenju neplodnosti?V zadnjem desetletju in pol več primerov poslanskega nadzora nad prisluhi policije, v nobenem od njih proti predstavnikom ljudstva ni sledil kazenski pregon.Logarjevi Demokrati bogatejši za članstvo stranke Konkretno.Zakaj bo novi soboški škof posvečen v Črenšovcih in ne v Murski Soboti?Trump od Hamasa še danes pričakuje sprejetje načrta za prekinitev ognja v Gazi.Vreme: Popoldne bodo krajevne nevihte, jutri bo precej jasno in malo manj vroče.Nocoj v Stari Loki začetek pasijonski prvih petkov pred Škofjeloškim pasijonom 2026.Pri frančiškanih na Tromostovju ob 19. uri maša za leta 1949 umorjeno Antonijo Premrov.ŠPORT: Jutri začetek kolesarske dirke vseh dirk, po Franciji. Prvi favorit in branilec lanske zmage, Tadej Pogačar.

V Trebnjem Baragov danJutri narodno romanje bolnikov in invalidov na BrezjeNadškof Cvikl obhajal 70. rojstni dan in 10 let duhovništvaV nedeljo že petnajstič 24 urna molitev za domovinoV Rovtah se bodo spomnili rojaka Janeza Hladnika.Vsako leto v župniji in občini Trebnje obeležijo rojstni dan rojaka, svetniškega kandidata častitljivega božjega služabnika škofa Friderika Ireneja Baraga. Nocoj bo sveto mašo za uspešen zaključek beatifikacijskega postopka vodil škof Anton Jamnik. Jutri ob 7.00 pa bo pohod po Baragovi poti izpred župnijske cerkve v Trebnjem. MD57. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših bo jutri na Brezjah. Somaševanje bo vodil koprski škof Peter Štumpf. Ob 9.00 se bo na trgu pred cerkvijo začela priprava na mašo z molitvijo rožnega venca in petjem, ob 10.00 pa bo slovesna romarska maša

Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.

Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci!. Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico avtorice Irene Mraz: O vejici, ki je šla v svet. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. O vejici, najmlajši na beli bukvi, drevesu, ki so ga vsi obiskovalci gozda občudovali, nam bo pripovedoval igralec Branko Jordan. Pripoveduje: Branko Jordan. Avtorica besedila: Irena Mraz. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, februar 2025.

Praznovanju svetovnega dneva čebel, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že osmo leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci!. Nocoj bodo najmlajše pospremile v svet sanj tople, iskrive in navihane pesmi Neže Maurer, ki nas, med drugim opomnijo na srečico, na previdnost, na to, da nikoli ni prav, na pomladni veter ali zlate copatke. Pa tudi na to, kaj je strah. Skratka, pogledajo na naš svet z zvedave in bolj vedre plati. Četudi kdaj ni takšen in se v njem ne počutimo prav doma. Na današnji svetovni dan čebel se bomo z dramsko igralko Nino Valič in zbirko pesmi Televizijski otroci, ki je v Knjižnici Čebelica izšla leta 1986, poklonili Neži Maurer ob njenem nedavnem slovesu. Pripovedovalka: Nina Valič. Avtorica besedila: Neža Maurer. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Nocoj bomo premierno slišali pravljico Podkev in njena sreča avtorice Polone Šergon. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Zdirjal kot iz uma čez mokro je trato, a tam ga čakálo lepljivo je blato. Prilepila podkev se v mokro je reč, so žeblji zavpili: »Ne moremo več!« in glej, naša podkev je kmalu spoznala, da samcata v travi je mokri ostala. Pripoveduje: Primož Pirnat. Avtorica besedila: Polona Šergon. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstra zvoka: Sonja Strenar in Matjaž Miklič.. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, april 2025.

Na prvi povratni polfinalni tekmi nogometne lige prvakov se bosta nocoj v Milanu pomerila Inter in Barcelona, ki sta se pretekli teden v Kataloniji razšla z neodločenim izidom 3 : 3.

V nogometni ligi prvakov sta po sinočnjih dvobojih v Birminghamu in Dortmundu znana prva polfinalista tekmovanja. Nocoj bosta znana še preostala polfinalista. Inter bo pred domačim občinstvom v Milanu branil zadetek prednosti s tekme na Bavarskem, branilec naslova Real pa bo v Madridu lovil zaostanek treh golov proti Arsenalu. Nogometne minute prepletemo z odbojkarskimi. Včeraj se je v Ljubljani začel finale državnega prvenstva med ACH Volleyjem in Alpacemom iz Kanala.

V nogometni ligi prvakov sta po sinočnjih dvobojih v Birminghamu in Dortmundu znana prva polfinalista tekmovanja. Nocoj bosta znana še preostala polfinalista. Inter bo pred domačim občinstvom v Milanu branil zadetek prednosti s tekme na Bavarskem, branilec naslova Real pa bo v Madridu lovil zaostanek treh golov proti Arsenalu. Nogometne minute prepletemo z odbojkarskimi. Včeraj se je v Ljubljani začel finale državnega prvenstva med ACH Volleyjem in Alpacemom iz Kanala.

Današnji večer bo pripadel nogometu in povratnim četrtfinalnim tekmam elitne lige prvakov. Moštvi gostiteljev nocojšnjih obračunov sta pred izjemno zahtevno nalogo. Aston Villa bo gostila PSG, ki ima dva zadetka prednosti s prve tekme. Pred še večjim izzivom je dortmundska Borussia, ki je prvi dvoboj v Barceloni izgubila s 4 : 0. Mlado in nadarjeno slovensko košarkarico Ajšo Sivka pa ameriški mediji uvrščajo v prvi krog nabora ženske košarkarske lige WNBA.

Apostolski nuncij v Sloveniji Jean Marie Speich z junijem odhaja na Nizozemsko.Celjski škof Maksimiljan Matjaž na radijskem misijonu o Sv. Duhu in „težkih“ vprašanjih.Nadškof Zore pri sinočnji sveti maši: Bomo odpuščali, kot je to storil nadškof Alojzij Uran?Na Sladki Gori 4. vseslovensko srečanje mož in očetov.Utrip družbe: Večina Slovencev meni, da se razmere slabšajo; SDS vodi v podpori volivcev.Hoivik o referendumu: Glas proti zakonu bo tudi glas za obrambo vrednot Slovenije in kulture.Vreme: Jutri se bo pooblačilo.Vlada sprejela predlog zakona za krepitev kibernetske varnosti.Rusija napadla Ukrajino z več deset droni.Nocoj v Ribnici znova Ribniški pasijon, v Mariboru pa Bachov pasijon po Janezu.

Nocoj bomo premierno slišali pravljico Rdeča žoga avtorice Mateje Črv Sužnik. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Drobna ženica je živela v majhni hiši z majhnim vrtom. Vsak dan je pometla po hiši, pogrebla po vrtu. Redko se je zgodilo, da je kdo šel mimo njene hiše. Še bolj redko, da jo je kdo opazil. In od sile redko, da ji je kdo voščil: »Dober dan.« Pripoveduje: Jernej Gašperin. Avtorica besedila: Mateja Črv Sužnik. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, marec 2025.

Nocoj bomo premierno slišali pravljico Lisičja šola ali Viktorija gre v šolo avtorice Majde Eržen Novak. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Lisička Viktorija se pogumno odpravlja k naslednjemu, za lisice najpomembnejšemu predmetu … Pripoveduje: Tina Resman Lasan. Avtorica besedila: Majda Eržen Novak. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, februar 2025.

Nocojšnja gostja bo zgodovinarka in publicistka, Manca G Renko, raziskovalka na ZRC SAZU, ustanoviteljica založbe No! Press, avtorica esejističnega prvenca Živalsko mesto ter prejemnica postdoktorske štipendije Marie Sklodowska-Curie Actions na Univerzi na Dunaju.

V Parizu so zbrani športnice in športniki z vsega sveta, ki že nestrpno čakajo na nocojšnje uradno odprtje poletnih olimpijskih iger. V prihodnjih 16-tih dneh se bodo za medalje pomerili v več kot 300 disciplinah. Dogodke bodo spremljale množice obiskovalcev, ki so preplavile mesto. Pariške oblasti zagotavljajo, da je za varnost dobro poskrbljeno. Druge teme: - Olimpijske igre ponujajo veliko priložnost za tkanje novih gospodarskih vezi med Slovenijo in Francijo. - Tomaž Vesel tudi uradno slovenski kandidat za evropskega komisarja; katero področje ga zanima, še ni znano. - V Kokri vzpostavili pretočnost hudournika, ki je v nedavnem neurju povzročil ogromno škodo.

Slovenski ribiči z razočaranjem sprejemajo dopoldansko odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki v njihovi tožbi zoper Hrvaško tehtnice ni nagnilo v njihov prid. Pritožbe ribičev, da jim Hrvaška izdaja kazni za ribolov v Piranskem zalivu, po odločitvi sodišča niso dopustne. Druge teme: - Vlada sprejela program za sanacijo posledic lanskih poplav; za to bo v petih letih namenjenih 2,3 milijarde evrov. - Napadalec na slovaškega premierja Fica je po ugotovitvah notranjega ministrstva deloval sam. - Nocoj v Cerknem začetek 29-ega mednarodnega jazz festivala; do konca v soboto zvečer se bo zvrstilo 10 koncertov.

Že 59 let vsak večer na Prvem najmlajšim zaželimo Lahko noč, otroci. Nocoj smo iz našega radijskega arhiva izbrali pravljico Brine Švigelj Mérat: Tišina. Leta 1982 je takratnim otrokom o tišini na ukaz takole pripovedoval igralec Jurij Souček. Tišina na ukaz, tudi kraljeva, ni nikoli dobra. Pripoveduje: Jurij Souček. Napisala: Brina Švigelj Mérat. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1982.

Že več kot 55 let vsak večer na Prvem otroke s pravljico pospremimo v svet sanj. Nocoj s pohorsko pravljico, ki jo je pred več kot 45 leti pripovedoval igralec Janez Albreht.

Že 58 let vsak večer na Prvem najmlajše s pravljico pospremimo v svet sanj. Nocoj z zgodbo Alenke Juvan v kateri bodo, namesto na Zemljo, snežinke na gosto odsnežile v gledališče ... Več bo povedala igralka Ljerka Belak.

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Lee Kosmač: Ne grem še spat, sploh nisem še zaspana. Izbrana je bila med 945 besedili, ki so prispela na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Inja z zaspanimi očmi mežika v mamico in zbira še zadnje moči, da bi se izognila spancu … Pripoveduje igralka Aja Kobe. Pripoveduje: Aja Kobe. Avtorica besedila: Lea Kosmač. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Tonski mojster: Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2023. "Zunaj se je že stemnilo in na nebu se je poleg lune prikazalo na tisoče malih zvezdic. Inja je sedela na svoji postelji in z zaspanimi očmi mežikala v mamico. Oblečena v svežo pižamo in z umitimi zobki, ki so se bleščali kot mali biseri, je zbrala še zadnje moči, da bi se izognila spancu."

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Ines Kavgić. Izbrana je bila med 945 besedili, ki so prispela na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Kako sta Preluknjana marela in strgani dežnik skupaj odpecljala v megleno in deževno dopoldne. Morda stara, a nikakor ne za staro šaro. Pripoveduje: Barbara Cerar. Avtorica besedila: Ines Kavgić. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Klemen Markovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, oktober 2023. Dežnik je pogledal skozi okno svoje dnevne sobe, se nasmehnil in si rekel: »Vreme je kot nalašč za sprehod po grajskih vrtovih.« Nataknil si je zelene škornje in se odpravil na avtobusno postajo. Tam na zguljeni klopci pod streho postaje je sedela marela in potrpežljivo čakala na prihod avtobusa. »Dober dan,« jo je pozdravi dežnik, »danes pa res naliva.« »Ja, kaj ni prečudovito?« mu je odvrnila marela in se nasmehnila.

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorja Dušana Radiča: Hudobci ne jočejo. Izbrana je bila med 945 besedili, ki so prispela na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. »Nekje daleč, daleč stran, še dve uri hoda dlje od mesta, kjer zahaja sonce, je bilo majceno kraljestvo hudobcev. Vsi od prvega do zadnjega so se po cele dneve prepirali, si kazali osle in jezike, se ravsali, grdo govorili in predvsem otroci niso ubogali nikogar.« Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Avtor besedila: Dušan Radič. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, oktober 2023.