POPULARITY
Če v spletni iskalnik vnesemo naslov oder.slogi.si, zagledamo novi portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti Oder, ki je nastal pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta. Ponuja vpogled v Slovensko gledališko enciklopedijo, napovednike odrskih dogodkov, kritike in mnenja, pa rubriko Slovenska drama v prevodu v angleščini, namenjeno tujcem. O tem in o novi pesniški zbirki Moje srce je čisto umazano akademskega slikarja Silvestra Plotajsa Sicoa. Zanj značilne so slike, polne barv in igrivih podob, pa tudi besed in verzov, ki jih zapiše na platno. Hkrati se ob branju njegovih pesmi zdi, kot bi brali njegove slike.
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Pesmi za zbirko Tajga je Ivan Dobnik pisal več let. Nastajala je hkrati z njegovimi zadnjimi petimi pesniškimi knjigami – Tihe pesmi, Čajne pesmi, Rojstvo oaze, Do konca odprto nebo in Nostalgija, utopija. V teh ni zaznati tolikšne tesnobe ob grozotah sveta – kot bi bile na situ spoznanj namenjene prav tej zadnji, zapisane v posebni pesniški izreki in s komentarji. Pesnik vstopa v zbirko z vprašanjem na koncu prve pesmi: So pokrajine, ki jih vidi na razprti dlani, imaginarne in plaže na Grenlandiji resničnost? Ali nekaj drugega onstran? Zanj so brez dvoma oboje, saj vsa zbirka deluje kot njegova najbolj intimna pesniška pokrajina. Posluša tišino in opazuje naravo, ne da bi v njej angažirano karkoli spreminjal. Ne ponuja rešitve, išče jo. V dveh polovicah, Tajga ter Komentarji in odmevi, Dobnik opisuje stanje skozi lastna doživljanja in videnja. V obeh delih mojstrsko razvije poetiko prostega miselnega toka, a v zaključeni celoti zbirke zgradba ni pomembna zgolj kot slogovna izbira, ampak tudi kot način medsebojnega oplajanja – v tem kontekstu kot nadgradnja intimnih izrekanj s svojimi upesnjenimi komentarji. V vsaki polovici je po štiriindvajset pesmi, v prvem ciklu Tajga označenih z rimskimi, v drugem ciklu Komentarji in odmevi pa z arabskimi številkami. Pesmi imajo le včasih naslove, ki so zapisani v verzalkah in vedno v oglatih oklepajih. Napisane in upesnjene so v pesniškem jeziku, ki nikjer ne zaide v odvečno metaforiko ali patos, da se bralca dotaknejo v globino duše. Oblikovno so zelo različne, gibljejo se od prostega ritma do poezije v prozi. Včasih so verzi kratki, sunkoviti in ritmični, a večinoma dolgi, kakor da vizualno grafično predstavljajo neskončnost tajge. Ločila so v prvem delu dosledna, v drugem delu jih skoraj ni, kristalno čisti stihi pesniškega jezika se zato med sabo prelivajo – razen pri dvaindvajseti pesmi Zimska proza, ki se kot strnjen blok že tako vizualno razlikuje od drugih v tem delu. Tudi jezik se v obeh delih zbirke razlikuje. V prvem je skrajno intimen, v drugem ciklu pa z nenehnim prehajanjem med notranjim in zunanjim doživljajskim svetom nastopijo bolj objektivni zapisi, kar ponazarja tudi raba citatov na začetkih šestih pesmi. Čeprav Ivan Dobnik zbirko Tajga posveča »ubitim pokrajinam in ranjeni naravi na planetu Zemlja«, se posvetilo zaradi prefinjenega jezika lahko nanaša tudi na uničevanje kulturne govorice z vse bolj agresivnim sovražnim govorom v sodobnem svetu. Tajga je prostrana, divja in človeku težko dostopna, prvinska. Ta geografska izbira je ključna: ko pesnik izhaja iz njene imaginarnosti, ne uporablja besed za napad, temveč za globoko prizadeto zaznavo obstoja. »Tako zgubljen v tajgi pišem, / ko ti prisluškuješ // besedam v novembru, / v vetru, v spanju, v pričakovanju, // da ti fantom prinese sporočilo, / to knjigo, ta listič / bel.« Če je tajga pesnikova pokrajina in zatočišče čiste govorice, potem je to prostor, kjer jezik še ohranja svojo prvinsko moč – daleč stran od toksičnosti sodobnega sveta. Posvetilo »ubitim pokrajinam« je tako hkrati žalostinka za izgubljeno harmonijo v naravi in opozorilo pred izgubo empatije in človečnosti v naših besedah. V tem kontekstu zbirka Tajga presega zgolj ekološko raven in se umešča v širši, družbeno-kritični kontekst sodobnega časa. Ko človek uničuje naravo, uničuje svoj bivanjski prostor, in ko uporablja sovražni govor, uničuje svoj komunikacijski in duhovni prostor. Ranjena narava v Tajgi je zato lahko tudi neposredna prispodoba za ranjeno in degradirano človeško bit. Sodobni sovražni govor je agresiven, glasen, manipulativen in želi nasilno spreminjati družbeno realnost. Dobnikovo obredno lirsko izrekanje in zavezništvo besedi, medtem ko se zunaj podira svet, ki ga nihče ne bo spravil v red, delujeta kot upor proti temu. V njegovi tankočutno ubrani poeziji sta pokrajina in jezik neločljivo povezana. »Brez začetka in konca valovijo besede, iglice smrek rišejo osnutke nevihte. / Nemočno opazujem barve na zavojih reke, pege in zatege valov, ribe. / V otroštvu sem bil življenje spomina mene odraslega za to isto reko.« Za Dobnika je pot brez umika nevidna divjina glasov, brv nad prepadom za tiste, ki nimajo kril, in za tiste, ki dolbejo cvet sna vztrajno, z besedami, s pisavo, s koraki skozi velemesta in pragozdove planetarne kože, ki razpada. Za tišino v njegovi poeziji ne velja običajna definicija »odsotnosti zvoka«, zanj je tišina estetsko iskanje čistosti lirskega izraza, prostor zbranosti in tihi upor proti hitrosti, agresiji in propadu sodobne družbe. V njegovih starejših pesmih ima tišina pogosto snovne atribute, v zbirki Tajga pa dobi močnejšo dimenzijo. Če je bila v prejšnjih zbirkah predvsem prostor osebne kontemplacije in estetike, postane v Tajgi prostor preživetja in ekološko-duhovni manifest. V prvinski tišini narave rastejo drevesa, tečejo vode in diha zemlja, mrtvaška tišina pa nastane, ko človek uniči pokrajino ali ko sovražni govor uniči kulturo dialoga. Pesnik s poslušanjem prve tišine poskuša zaceliti rane, ki jih povzroča druga. Pri tem tišine ne ubeseduje le z besedami, temveč jo neposredno izrazi tudi na belini papirja, pri čemer so prazni prostori enako pomembni kot zapisane besede. Ko bralec z očmi potuje čez verze in vmesne praznine, je prisiljen narediti miselni premor. Ti prazni prostori med zapisanimi vrsticami delujejo kot nekakšne jase sredi gostega gozda besed. Papir je slikovni nosilec, njegova belina neokrnjena narava, ki je pesnik še ni napolnil s svojimi besedami. Verzi se odpirajo, prekinjajo in nalagajo drug na drugega, kot da pesem nikoli ne more povsem obstati v lastni govorici, ampak jo ves čas vleče drugam. Ta občutek se v zadnji pesmi radikalno razpre, ko se pesnik zave, da obstaja enoten, sklenjen prostor zavetja, v katerega bi bilo mogoče verjeti. Pokrajina postane zmes pesnikovega sna in odmevov: »v tajgi / v polsnu / se ponavlja / veščina semen / pisanja v drobcih / v kosmih za kosmom /list za listom / pleše v vrtincih / zime« V tem smislu praznine v Tajgi niso praznote, temveč prostor absolutne potence – je tisto radikalno območje, kjer se beseda spočije in očisti toksinov zunanjega sveta. Prav te grafične praznine med vrsticami delujejo kot tiho opozorilo: človek s svojim hrupom in agresijo ne sme kolonizirati vsakega kotička sveta, ne v naravi in ne v jeziku. Izrekanje s pomenljivimi prazninami tako postane Dobnikovo končno zatočišče in hkrati etična izjava. Z ohranjanjem nepopisanega prostora pesnik simbolno rešuje tisti del sveta, ki mora za preživetje človečnosti ostati nedotaknjen, čist in svoboden. Tajga je tako knjiga, ki jo beremo skozi tisto, kar je zapisano, a jo v polnosti začutimo šele v prostorih, kjer pesnik obmolkne.
V oddaji Moja zgodba bo tokrat pred nami knjiga Kardelj - Socialistični utopist na oblasti dr. Jožeta Pirjevca. Ta predstavlja življenje in delo enega ključnih predvojnih revolucionarjev, ideologa in vplivnega politika Edvarda Kardelja. Zanj je novinar Ivo Žajdela v članku v tedniku Družina zapisal, da je največji zločinec v zgodovini slovenskega naroda. Naša gosta bosta publicist dr. Bernard Nežmah in zgodovinar dr. Jože Dežman.
Ciro Hoyos Manzano, poeta escritor colombiano nacido en Palmira Valle del cauca. Participante del XI y XII concurso de Crónicas de Palmira donde obtubo el segundo puesto, con su obra: Palmira antigua y señorial: sus instituciones, lugares, hechos y costumbres. Ciro Hoyos Manzano es un poeta y promotor cultural, reconocido principalmente por su labor en la difusión de la literatura y la cultura en el suroccidente de Colombia, especialmente en el departamento del Valle del Cauca. se ha destacado por:Promover encuentros literarios y culturales.Apoyar la formación de nuevos escritores.Participar en revistas culturales, recitales de poesía y conferencias.Difundir la literatura regional del Valle del Cauca.Su obra se ha orientado principalmente hacia: Poesía.Ensayo cultural.Crónica y textos de reflexión literaria.Además de escribir, ha tenido una presencia importante en movimientos culturales regionales, contribuyendo al fortalecimiento de la vida literaria en diversas ciudades del Valle.“La siguiente pieza es Tchaikovsky El lago de los cisnes. Esta obra pertenece al dominio público. La grabación utilizada en este podcast proviene de una fuente libre de derechos y autorizada para uso público.”
„Iran blockiert Straße von Hormus“ – das war Anfang des Jahres 2026 eine der Schlagzeilen, die weltweit für Aufsehen sorgte. Durch den Krieg in Iran konnte vom Persischen Golf kein Öltanker mehr durch diese Meerenge in den Indischen Ozean fahren. Die Benzinpreise stiegen – nicht nur in Europa. Ein Beispiel, warum der Indische Ozean mehr mit uns tun hat, als wir oft glauben. Seit Jahrtausenden ist dieser Ozean ein bedeutender Handelsraum und ein Ort des kulturellen Austauschs. Aber er ist auch ein Meer, auf dem der Sklavenhandel schon im Mittelalter blühte, in dem westliche Kolonialmächte wie England, Portugal und die Niederlande jahrhundertelang herrschten und das uralte Handelssystem veränderten. Und dann gibt es da noch den Indischen Ozean als Sehnsuchtsort für Millionen Touristen, die jedes Jahr auf Bali, den Seychellen oder den Malediven Urlaub machen. Ein Podcast über die Kraft des Monsuns, kosmopolitische Inseln und die Frage: Warum gibt es im Indischen Ozean eigentlich so viele Erdbeben? InterviewparterInnen: Colin Devey Jürgen Nagel Himanshu Prabha Ray Beate Ratter Bernhard Schnepel Alpers, Edward A. and Burkhard Schnepel (Hg). (2018): Connectivity in motion: island hubs in the Indian Ocean world. Palgrave Series in Indian Ocean World Studies. Cham: Palgrave Macmillan. Fauconnier, Bram (2012): Graeco-Roman merchants in the Indian Ocean: Revealing a multicultural trade, in: Topoi. Orient-Occident, Suppl. 11, S. 75–109. Guyot, Alain (2021): „Le voyage de Théophile Gautier en Égypte ou les leçons d'un accident de parcours“, in: Viatica, Nr. 8, S. 1–16. Huber, Valeska (2010): Multiple Mobilities. Über den Umgang mit verschiedenen Mobilitätsformen um 1900, in: Geschichte und Gesellschaft, Jg. 36, Heft 2, S. 317–341. Mann, Michael (2011): Arbeitsnetzwerke im Indischen Ozean. Sklaven-Sträflinge-Kulis-Gastarbeiter, in: Südasien-Chronik – South Asia-Chronicle, Jg. 1, S. 7–40. Nagel, Jürgen (2025): Abenteuer Fernhandel. Die Ostindien-Kompanien. Darmstadt, Wissenschaftliche Buchgesellschaft. Nagel, Jürgen G. (2024): Indischer Ozean und Malaiischer Archipel vom 16. bis zum 20. Jahrhundert, in: Mark Häberlein und Markus A. Denzel (Hrsg.): Handbuch globale Handelsräume und Handelsrouten. Von der Antike bis zur Gegenwart, Berlin: De Gruyter, S. 341–387. Nagel, Jürgen G. (2017): Schifffahrt auf dem Indischen Ozean im 19. Jahrhundert. Technologie und Wissen in der Transportrevolution der Moderne, in: Zeitschrift für Weltgeschichte. Interdisziplinäre Perspektiven, Jg. 18, Heft 2, S. 61–80. Nagel, Jürgen (2003): Der Schlüssel zu den Molukken. Makassar und die Handelsstrukturen des Malaiischen Archipelsi m 17. und 18. Jahrhundert. Schriften zur Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, Bd. 3. Hamburg, Dr. Kovač-Verlag. Osterhammel, Jürgen (2012): Das 19. Jahrhundert (= Informationen zur politischen Bildung, Nr. 315), Bonn: Bundeszentrale für politische Bildung. Pargas, Damian A. und Juliane Schiel (Hrsg.) (2023): The Palgrave Handbook of Global Slavery throughout History, Cham: Palgrave Macmillan. Ramseyer, Urs (2016): NUSANTARA (21). Die Gewürzkriege und ihre Auswirkungen im Indonesischen Archipel. Teil II: 15. – 17. Jahrhundert. Konsequenzen des Geschmacks. Eine kommentierte Chronologie. Online verfügbar unter: http://ursramseyer.blogspot.ch. Ratter, Beate; A. Hennig; Zahid (2024): Section 5.10. Small Island Adaption in the Maldives. In: Engels, Anita et al. Hamburg Climate Futures Outlook 2024. Conditions for Sustainable Climate Change Adaption. Cluster of Excellence “Climate, Climatic Change , and Society” (CLICCS), S. 127-130. Ray, Himanshu Prabha (2020): The Archaeology of Knowledge Traditions of the Indian Ocean World, London: Routledge India. Schnepel, Burkhard (Hg) (2017): Max Planck Fellow Group “Connectivity in Motion: Port Cities of the Indian Ocean.” Max Planck Institute for Social Anthropology Report 2014/2016. Halle/Saale: Max Planck Institute for Social Anthropology. Shyam, Radhey (1968): Life and Times of Malik Ambar, Delhi: Munshiram Manoharlal, S. 149–150. Ziolkowski, Tobias, Colin W. Devey und Agnes Koschmider (2025): Detecting small seamounts in multibeam data using convolutional neural networks, in: Frontiers in Marine Science, Vol. 12, Art. Nr. 105572. Internetquellen https://de.statista.com/infografik/35913/volumen-des-durch-die-strasse-von-hormus-transportierten-rohoels-nach-ziel/ https://www.britannica.com/event/Zanj-rebellion https://www.britishmuseum.org/blog/zanj-rebellion-ancient-coin-reveals-fight-freedom https://www.dw.com/de/sklavenhandel-in-ostafrika-ein-verschwiegenes-kapitel/a-50101582 https://forschung.tmw.at/70897 https://www.gutenberg.org/files/59295/59295-h/59295-h.htm https://www.mpg.de/10998872/eth-jb-2017 https://www.mpg.de/10546858/ozean-kulturraum https://www.focus.de/wissen/raetsel-um-140-millionen-jahre-altes-loch-im-indischen-ozean-geloest_531afc5a-65a2-45f9-9389-3cdc9223e0e3.html https://www.spiegel.de/wissenschaft/oase-des-friedens-a-32026fb6-0002-0001-0000-000008510067 Mehr zum Thema in der ZDF-Mediathek https://www.zdf.de/dokus/inseln-im-indischen-ozean---leben-im-bedrohten-paradies-movie-100 https://www.zdf.de/play/reportagen/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93oju2ywqxywywymy2nmzmodk-226/page-video-ard-sri-lanka-perle-im-indischen-ozean-102?q=indischer+ozean https://www.zdf.de/play/reportagen/collection-index-page-ard-collection-ard-dxjuomfyzdpzag93omizmzk2zjjjnmmyzddmmdc-250/page-video-ard-290-fasching-im-indischen-ozean-100?q=indischer+ozean https://www.zdf.de/dokus/terra-x-expedition-europa-mit-colin-devey-100 Weitere Links Piraten und Freibeuter: Die Geschichte der Seeräuberei Mythos Südsee: Die Geschichte des Pazifiks Atlantik: Die Geschichte eines Weltmeeres Deutsch: Eine Sprache und ihre Geschichte Sprache: Eine Geschichte von Babbelfischen und Dichtkunst Tsunami 2004: Die Chronologie der Flutkatastrophe Tödliche Welle überlebt! Tsunami 2004 | Terra X Podcast-Tipp: NS-Cliquen: Von Menchen und Mördern. https://1.ard.de/ns-cliquen-S3?pc=txhistory Team: Moderation: Mirko Drotschmann Sprecher*innen: Juana Guschl, , Dominik Freiberger, Andrea Kath, Nils Kretschmer Buch und Regie: objektiv media GmbH, Janine Funke und Andrea Kath Technik: Sascha Schiemann Musik: Sonoton Produktion: objektiv media GmbH im Auftrag des ZDF Redaktion ZDF: Katharina Kolvenbach und Arne Peisker
La Municipalidad de Santa Fe inició la construcción y renovación de puentes peatonales sobre el histórico zanjón ubicado en el corredor de Aristóbulo del Valle, cerca del límite con Monte Vera. Vecinos destacaron la importancia de los trabajos para mejorar la seguridad y reclamaron una obra de mayor envergadura que brinde una solución definitiva al problema.
Our Hip Deep edition “A Tale of Two Rebellions,” produced in August, 2007, recounts the stories of two remarkable military campaigns in early Islamic history. Both uprisings take place in the late 9th century, both involve Africans as key players, and both set the scene for the crystallization of the Sunni-Shi'ite divide in Islam, which of course continues to this day. Produced by Banning Eyre APWW #535
El hecho ocurrió a la altura de la estación de bombeo 2, en sentido sur. El micro pertenece a un centro de día de Paraná y hubo varias personas heridas.
Vecinos reclaman soluciones urgentes en la zona de Aristóbulo del Valle y Facundo Quiroga. Denuncian agua estancada, malos olores y puentes precarios que representan un riesgo permanente para peatones y automovilistas.
Piše Sanja Podržaj, bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja. Piše se leto 1835, poletna vročina pa neusmiljeno pritiska na Ljubljano. Dohtar – literarizirani France Prešeren – se premočen in prekrokan zbudi na bregu Ljubljanice. Nič novega. Toda tokrat ni sam, njegovi prsti so prepleteni z ledeno mrzlimi prsti utopljene mladenke. Dramatičen začetek novega romana literarnega zgodovinarja, publicista, urednika in pisatelja Aljoše Harlamova Dohtar in Povodni mož se zvrtinči v razgibano zgodovinsko kriminalko, v kateri ne manjka napetosti in spletk (tudi političnih), ko mora genialni pesnik pod pritiskom strogega Metternichovega odposlanca z Dunaja ugotoviti, kdo ogroža mlade Ljubljančanke. In ne – odgovor ni Povodni mož. Dohtarja po eni strani spoznamo kot stereotipno predstavo Franceta Prešerna, ki se je ugnezdila v našo kolektivno zavest. Njegovo življenje se vrti okrog veseljačenja s prijatelji, medtem ko opravlja službo pravnika v odvetniški pisarni Blaža Crobatha in tolče revščino. Zanj skrbi njegova vdana sestra Katra, ki mukoma prenaša njegove muhe in ga spodbuja, naj poskusi vsaj kaj privarčevati, da bo lahko odprl svojo advokaturo. Ves denar porabi za pijačo, zato naokrog hodi razcapan in drži se ga slab sloves. A kot pesnik je genialen – in za pesnike se spodobi, da so trpinčeni, nesrečni in predvsem nesrečno zaljubljeni. Podoba, ki se je verjetno zapekla v spomin več generacij, je Prešeren, ki ga je v biografskem filmu Pesnikov portret z dvojnikom izvrstno upodobil igralec Pavle Ravnohrib. Tam je bil prikazan kot arhetipski romantični pesnik, vendar literarna zgodovina in komparativistika kažeta nekoliko drugačno sliko. Vsak, ki se ukvarja s pisanjem, ve, da gre za trdo delo, ki zahteva tudi veliko študija in tehnične spretnosti, še posebej pri strogih pesniških oblikah, kot so sonet, gazela, glosa in druge forme, prek katerih se je izražal Prešeren. Danes vemo, da je imel veliko zaslugo pri tem jezikoslovec, literarni zgodovinar in kritik Matija Čop, ki je Prešerna seznanjal s trendi v svetovni književnosti in ga spodbujal, naj jih posnema. Z ozirom na to je zelo verjetno, da ljubezen do Julije Primic ni bila tako usodna, ampak je šlo bolj za zgledovanje po poeziji italijanskega renesančnega pesnika Francesca Petrarce, za katerega je značilno čaščenje in oboževanje nedosegljive ženske. To je za svoj roman spretno izkoristil Aljoša Harlamov, saj je v njem naročnica sonetnega venca kar Julijina mama, podjetna vdova Julijana Hartl. Sonetni venec naj bi namreč vzbudil zanimanje za njeno hčerko med bogatimi snubci. Prav tako Harlamov v romanu prikaže, kako bi lahko nastajal Krst pri Savici. Pesnika k pisanju spodbuja prijatelj Čop, nevrotičen izobraženec, ki ves čas tiči med knjigami. Dohtar v romanu pa ves čas išče rešitve, kako bi epsko lirsko pesnitev zaključil. Zaradi ostrega analitičnega uma, natančnosti in discipline, ki jo terja takšno delo, pa je Dohtar primeren tudi za detektiva. V tej vlogi se znajde, ko sklene dogovor s skrivnostnim Metternichovim odposlancem z Dunaja. Ta ga ne bo obtožil za umor dekleta, s katerim so ga našli na bregu Ljubljanice, če v desetih dneh najde pravega morilca. Izkaže se, da Dunajčana ne zanima samo smrt nesrečne mladenke, temveč predvsem delovanje ljubljanske prostozidarske lože Prijateljev Rimskega kralja in Napoleona. Sprva celo misli, da je tudi Dohtar del te lože. Harlamov je v zgodovinski plati romana prikazal zanimivo obdobje, ko se je v izobraženskih krogih že začela oblikovati neka nacionalna zavest, obstajalo pa je več struj, ki so prihodnost naroda in jezika videle zelo drugače. Dohtar je v romanu glede tega precej nevtralen, kar bralkam in bralcem omogoča dober razgled po različnih scenarijih, ki bi se lahko odvili. Sam se ima namreč predvsem za Kranjca in kot Kranjce razume pač vse ljudi, ki živijo na Kranjskem, ne glede na to, kateri jezik govorijo. S Čopom se o poeziji pogovarjata v nemščini, njun skupni cilj pa je prek poezije povzdigniti kranjski jezik. Drugače je razvoj jezika na ozemlju današnje Slovenije na primer videl Stanko Vraz, ki tudi nastopa v romanu. Zagovarjal je ilirizem, torej bližanje kajkavščini in nato poenotenje južnoslovanskih jezikov. Polemike o jezikovnem vprašanju, ki sta jih imela s Prešernom, so se ohranile v pismih. To je samo en primer, kako živo in prepričljivo je zastavljeno zgodovinsko ogrodje romana, v katerem spoznamo tudi nekatere druge kulturnike tistega časa, s katerimi je Prešeren prijateljeval: poleg že omenjenega Čopa so tu še trgovec, zbiratelj in mecen Andrej Smole, pesnik in urednik Miha Kastelic ter slikar Matevž Langus. In niso vsi predstavljeni v najboljši luči, zaradi česar so kot literarni liki ne le prepričljivi, temveč tudi zanimivi in zabavni. Takšen je tudi celoten roman, ki se kljub zgodovinskosti ne jemlje preveč resno in nas na številnih mestih uspe nasmejati. To gre verjetno pripisati tistemu domišljijskemu delu, ki je dopolnil in literariziral zgodovinsko podstat. Tako lahko beremo posrečene odlomke, ki na zbadljiv in domiseln način povezujejo Prešernov čas z našim: »Mladi Ljubljančani so, če je bilo verjeti nerganju njihovih staršev, že cele dneve preživeli za zasloni. Preizkušali so nove modne kroje, ki so jih dali šivati po spominu z izletov v Trst, nove kombinacije, si posojali, pomerjali to in ono in se nenehno hodili preoblačit.« Dohtar in povodni mož ni prvi roman o Francetu Prešernu, pred Harlamovom so o njem pisali Anton Slodnjak, Ilka Vašte, Mimi Malenšek, Ivan Sivec … A prvič beremo roman, ki ni zgolj biografski, ampak Prešerna preoblikuje v polnokrven literarni lik. In prvič beremo roman, v katerem je slovenski literat predstavljen kot amaterski detektiv. Vendar pa to ni nekaj novega v svetovnem merilu, saj so različni avtorji za like v svojih zgodovinskih kriminalkah uporabili Agatho Christie, Arthurja Conana Doyla, Oscarja Wilda, Charlesa Dickensa, sestre Brönte in druge. Kriminalni žanr se je med slovenskimi avtorji že dodobra razcvetel in pravi čas je, da se razveja tudi v podžanre, kot je zgodovinska kriminalka. France Prešeren se torej prelevi v detektiva, to, da je v romanu imenovan Dohtar, pa nam omogoča, da se vseeno distanciramo od ustaljene podobe pesnika, ki jo gojimo kot narod. Preiskavo začne pod prisilo Dunajčana, ki se predstavlja z različnimi imeni, a kmalu v njej začne uživati. Sledi ga nemalokrat vodijo v slepo ulico, na napačno pot ga želi speljati tudi Dunajčan, ki ga skuša prepričati, da je umor dekleta povezan s framasonsko ložo. Dunajčan in Dohtar med preiskavo spleteta nenavadno vez, zdi se, da oba uživata tako v raziskovanju skrivnosti kot tudi v intelektualnih pogovorih o svobodi, poeziji, politiki in pravičnosti, v katere se zapletata. Hkrati pa se Dohtarju s preiskavo odpira tudi drugačen pogled na Ljubljano in njeno družbo. Odkriva, da svojih bližnjih prijateljev le ne pozna tako dobro, kot si je mislil, in da vsak nekaj skriva. Ko Dohtar umorjeno dekle poveže z izginotjem dveh drugih mladih Ljubljančank, sum pade tudi na tiste, ki jim najbolj zaupa. Ko nazadnje pride do odgovora, še sam ne more verjeti resnici in roman se konča prav tako dramatično, kot se je začel. Dohtarju se primer razrešuje na podoben način kot piše pesmi. Po dolgem premlevanju, iskanju možnih povezav, ki ga vodijo tudi v napačne smeri, se nenadno zgodi preblisk, ko na primer nekdo reče nekaj, kar v njem vzbudi nek spomin ali vtis. Na takšen način vročično zaključi Krst pri Savici, navdihnjen od muz ali vina, in na takšen način se mu tudi izkristalizira, kdo je morilec. Tovrstni momenti se kar nekajkrat ponovijo in to lahko romanu tudi očitamo. S tem se nekako vrača k podobi trpinčenega genija, poleg tega pa po nekaj ponovitvah takšen način razkrivanja novih sledi in dokazov postane predvidljiv, nedomišljen in monoton. Kljub temu pa tega romanu ne moremo zares zameriti, saj ima toliko drugih odlik: inovativno zgodbo, izdelano zgodovinsko ozadje, izbran in bogat jezik, s katerim nam živo slika tako prostor in čas kot tudi like in dogajanje, napetost, duhovitost … skratka vse tisto, zaradi česar je branje vznemirljivo in zabavno. Vse, kar si od žanra tudi želimo.
Po novem silovitem ruskem napadu na Ukrajino se oči svetovne javnosti vse bolj obračajo v Združene države. Srečanje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z ameriškim voditeljem Donaldom Trumpom bo usmerjeno v iskanje miru. Zanj bodo po besedah Zelenskega ključnega pomena ameriške varnostne garancije. V oddaji tudi: - Somalija ogorčena zaradi izraelskega priznanja Somalilanda - V Gazi kljub humanitarnim prizadevanjem med prebivalci vztraja lakota - V kmetijstvu se na podnebne spremembe prilagajajo tudi z izboljšavami sort
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na številnih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran, poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol boja koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na premnogih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran - poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol borbe koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na številnih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran, poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol boja koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju.
Mate Dolenc je na naše književno prizorišče stopil z novelami in črticami, ki jih je objavljal v Mladih potih, Sodobnosti, Problemih in Dialogih. Leta 1970 je izdal svojo prvo samostojno knjigo, zbirko novel z naslovom Menjalnica. Dve leti pozneje je izšel roman Peto nadstropje trinadstropne hiše, ki ga je napisal skupaj z Dimitrijem Ruplom. Tem knjigam so sledile Aleluja Katmandu, Potopljeni otok, Gorenčev vrag in številne druge, s katerimi je gradil svoj, danes zelo obsežen pisateljski opus. Zanj je prejel številne pomembne nagrade, kot so nagrada Prešernovega sklada, Levstikova in Kajuhova nagrada, dve nagradi desetnica in večernica. Po njegovih delih Morje v času mrka in Vampir z Gorjancev so posneli tudi filma. S pisateljem se pogovarja Tina Kozin, urednica oddaje: Tadeja Krečič. Produkcija: 2005.
Za slovensko avtorico v središču jubilejne, 40. izdaje festivala Vilenica je bila letos izbrana Maja Haderlap, leta 1961 v Železni Kapli rojena pesnica in pisateljica. Svoj pesniški prvenec je objavila že leta 1983, zbirko Žalik pesmi, prozni prvenec pa je sledil šele čez osemindvajset let, leta 2011, in sicer izjemno uspešen roman Angel pozabe. Zanj je prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Letos, dve leti po objavi v Avstriji, je v slovenskem prevodu izšel tudi njen roman Ženske v temi. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se bomo sprehodili po avtoričinih literarnih postajah. Predvajamo del pogovora, ki je pomenil uvodni dogodek letošnje 40. Vilenice. Z Majo Haderlap se je v ponedeljek v Atriju Regionalnega RTV-centra Koper/Capodistria pogovarjala Irena Urbič.
Notranji minister Boštjan Poklukar je uspešno prestal interpelacijo. Zanj je bila že druga letos, v razpravi pa je zavrnil vse očitke opozicije, ki meni, da je kriv za poslabšanje varnostnih razmer in da slabo vodi policijo.
YO SOY UN HOMBRE SICERO de José Martí Yo soy un hombre sincero De donde crece la palma, Y antes de morirme quiero Echar mis versos del alma. Yo vengo de todas partes, Y hacia todas partes voy: Arte soy entre las artes, En los montes, monte soy. Yo sé los nombres extraños De las yerbas y las flores, Y de mortales engaños, Y de sublimes dolores. Yo he visto en la noche oscura Llover sobre mi cabeza Los rayos de lumbre pura De la divina belleza Alas nacer vi en los hombros De las mujeres hermosas: Y salir de los escombros Volando las mariposas. He visto vivir a un hombre Con el puñal al costado, Sin decir jamás el nombre De aquella que lo ha matado. Rápida, como un reflejo, Dos veces vi el alma, dos: Cuando murió el pobre viejo, Cuando ella me dijo adiós. Temblé una vez, - en la reja, A la entrada de la viña, - Cuando la bárbara abeja Picó en la frente a mi niña. Gocé una vez, de tal suerte Que gocé cual nunca: - cuando La sentencia de mi muerte Leyó el alcalde llorando. Oigo un suspiro, a través De las tierras y la mar, Y no es un suspiro, - es Que mi hijo va a despertar. Se dicen que del joyero Tome la joya mejor, Tomo a un amigo sincero Y pongo a un lado el amor. Yo he visto al águila herida Volar al azul sereno, Y morir en su guarida La víbora del veneno Yo sé bien que cuando el mundo Cede, lívido, al descanso, Sobre el silencio profundo Murmura el arroyo manso. Yo he puesto la mano osada, De horror y júbilo yerta, Sobre la estrella apagada Que cayó frente a mi puerta. Oculto en mi pecho bravo La pena que me lo hiere: El hijo de un pueblo esclavo Vive por él, calla, y muere. Todo es hermoso y constante, Todo es música y razón, Y todo, como el diamante, Antes que luz es carbón. Yo sé que el necio se entierra Con gran lujo y con gran llanto, - Y que no hay fruta en la tierra Como la del camposanto. Callo, y entiendo, y me quito La pompa del rimador: Cuelgo de un árbol marchito Mi muceta de doctor. José Julián Martí y Pérez (1853-1895) Patriota y escritor cubano, que nació en La Habana, Cuba, y falleció en Boca de Dos Ríos. Desde muy joven participó en la liberación de Cuba de la dominación española. Condenado, fue deportado a España. En Madrid estudió Derecho y Filosofía y Letras. En Zaragoza estrenó el drama "Adúltera". Fue autorizado para regresar a Cuba a raíz de la Paz de Zanjón. En 1878, sus actividades subversivas eran evidentes y le expulsan de nuevo a España. El 24 de febrero de 1895, comienza la sublevación en Cuba. Ya el pasado 29 de enero, tras un intento de levantamiento abortado a principios de año, el líder independentista Martí ordenó el inicio de la rebelión. En el Manifiesto de Montecristi, publicado en febrero, estableció como objetivo de la lucha la consecución de la independencia de la isla. En el transcurso de un enfrentamiento con tropas españolas, el 19 de mayo de 1895, muere José Martí en la provincia de Oriente. Como poeta se le conoce por "Ismaelillo", "Versos libres", "La edad de oro", y "Versos sencillos". Sus "Obras completas", 1963-1965, constan de 25 volúmenes. Fundó una revista para niños, "La Edad de Oro", en la que aparecieron los cuentos "Bebé y el señor Don Pomposo", "Nené traviesa", y "La muñeca negra".
Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Nova knjiga Jerneja Ščeka, vsestransko dejavnega tržaškega Slovenca, filozofa, esejista, prevajalca in publicista, bralca, bralko pozdravi s kar šestimi nagovori. Na uvodnih straneh se oglašata urednica knjige Martina Kafol in Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, kjer so bili Ščekovi intervjuji, nekateri zaradi prostorskih omejitev časnika nekoliko skrajšani, najprej objavljeni. Na zavihkih platnic nagovarjata Marko Kravos in Nataša Konc Lorenzutti na hrbtu knjige pa z nekaj besedami še Zdravko Duša in Igor Škamperle! Še več iz fotografij in pogovorov sestavljenih portretov šteje galerija uglednih sodobnih italijanskih književnikov, filozofov, zgodovinarjev, psihologov in družboslovcev ter ob njih tudi uspešnežev na povsem drugih področjih. Po izidu prve, medtem že ponatisnjene knjige Kavarna Italija Ščekovi vljudni, sproščeni, poznavalski in suvereni premišljeni dialogi z izbranimi sogovorniki in sogovornicami niso več presenečenje. Osupljivo je morda le to, da je mlademu avtorju v letih 2022–24 uspelo zaokrožiti pogovore ali dopisovanja s še petintrideseterico uglednih raziskovalcev, premišljevalcev in ocenjevalcev kulturnega in političnega dogajanja v današnji Italiji in po svetu. Prva v knjigo Kavarna odprta vstopita zagovornika alpinizma kot umetnosti bistvenega in nasprotnika komercializacije. Ona, Nives Meroi iz Lombardije, on, Roman Benet iz okolice Trbiža – prva zakonca z osvojenimi vsemi štirinajstimi osemtisočaki. Zgodba, močna kot dvojina, kot skupnost dveh, ki se kot eno prebijata naprej, strne Šček. S psihiatrinjo Chiaro Caprì se je Šček pogovarjal o pripadnikih mafijskih združb, ki imajo, kot je razkrila ob preučevanju zapornikov, izrazite sociopatske poteze. Mafija obstaja, a je obenem nikjer ni, najbolj zastrašujoče pa je, da lahko pradavni modeli nadzorovanja ozemlja, strukture in oblikovanja oblasti preživijo v dobi socialnih omrežij. Igiaba Scego, Rimljanka somalskega rodu, pravi, da pisanje v dveh jezikih, ki sta se do včeraj sovražila, doživlja kot dejanje literarne dekolonizacije. In pripominja, da je vsaka vojna bratomorna, saj človek kolje sočloveka. Enako meni tudi svoj čas bojevit zagovornik nadstrankarskega komunizma, teoretični fizik in prevajalec izvirnih biblijskih knjig Carlo Rovelli, ki je med jugoslovansko vojno s tovornjakom vozil pomoč vsem vpletenim etničnim skupnostim. »To je bilo hudičevo delo,« se spominja. »Brat je moril brata, da bi dokazal, da je drugačen.« Pedagog Christiano Raimo je postal učitelj zato, ker verjame, da sta vzgoja in izobraževanje vrhunec slehernega kulturništva in da je od tega vprašanja odvisno vse življenje. Capinski kapitalizem, povzema, si z omejevanjem sredstev javnemu šolstvu sam koplje grob. S pisateljem in novinarjem Antoniom Scuratijem se je Šček pogovarjal o njegovih dokumentarnih romanih, v katerih analizira pojav Mussolinija in fašizma, ter neizprosno razbija mit o Italijanih, dobrih ljudeh. Fašizem se v zborniku pojavi še dvakrat. Najprej v pogovoru z zgodovinarjem Emiliom Gentilejem, ki fašizem že petdeset let preučuje z iskanjem in kritično analizo zgodovinskih virov, torej z uporabo golih dejstev, kot jih je ob upoštevanju kategorij zgodovinskega razuma mogoče dokumentirano rekonstruirati. Pri tem se posebej ukvarja z organizacijsko, kulturno in institucionalno razsežnostjo, ki odsevajo bistvo tega totalitarizma. Zgodovino fašizma in z njim odpora, osvobodilnega gibanja in Jugoslavije 20. stoletja raziskuje tudi precej mlajši Eric Gobetti. Ugotavlja, da se v Italiji vedno znova srečuje s protipartizansko ali protijugoslovansko interpretacijo dejstev, pri čemer so problem tudi sama dejstva. O njih se brezsramno laže. »Največji problem so tisti,« je prepričan Gobetti, »ki zavestno lažejo v brk zgodovinskim dognanjem. To ni politizacija, temveč ideologizacija zgodovine!« Filozof evolucije Telmo Pievani v nemara najbolj vznemirljivem dialogu zavrača idejo človeške zgodovine kot linearno napredujoče puščice od sključene opice do pokončnega prvaka intelektualnega in telesnega razvoja. Po novih odkritjih so Zemljo naseljevale in ena ob drugi sobivale različne človeške vrste, tudi neandertalci, za prevlado najbolj selivskega sapiensa pa je bil odločilen jezik. Pievani prisega na znanost in srečna naključja, ki vodijo do velikih odkritij in svari pred priganjanjem k takojšnjim rezultatom. Zanj je najstrašnejši sovražnik tega časa algoritem, orodje spletnega tržišča, ki uporabnika ne sooča z novimi odkritji, temveč vzgaja generacijo konformistov. »Če pogledate, kaj se dogaja z vidika človeških možganov,« pojasnjuje Ščeku, »boste spoznali, da nazadujemo v starodavne plemenske skupnosti.« Šele predvčerajšnjim smo vstopili v ta potencialno vsevedni krasni novi svet, poln priložnosti in informacij, »v dveh desetletjih pa se s socialnimi omrežji znajdemo z otroki, ki se zapirajo v mehurčke enako mislečih in čutečih, enakih okusov in vrednot,« med katerimi je drugačnež avtomatično čudak, odpadnik. Tej perverzni logiki digitalnega pobarbarjenja se moramo upreti, sklene Pievani. Med zanimivejšimi sogovorniki velja vsaj opozoriti še na enega posebneža. Na Michaeleja Recha, bolj znanega po psevdonimu Zerocalcare, ki ga Jernej Šček predstavi kot prvo ime italijanskega stripa nove generacije in označi za fenomen kulture, ki mežika popu, da bi poganjala alternativo. Pri tem ne podira le rekordov v nakladah, temveč tudi idejne in politične pregrade. Vsi Ščekovi sogovorniki v knjigi Kavarna odprta so zanimive osebnosti, omenili smo morda le za odtenek zanimivejše ali tiste, ki so ob prvem branju korak bližje od preostalih.
Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe se je rodil leta 1965 v Ljubljani, leta 1988 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušuje se nad nemškim ekspresionizmom in ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi kot le malokateri slovenski umetnik. O svojem delu in življenju pa je aprila 2021, v obdobju pandemije, več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.
El accidente ocurrió en la madrugada del viernes en la zona norte de la ciudad. El conductor fue trasladado al hospital Iturraspe. Vecinos denuncian que los siniestros son frecuentes y piden obras de entubado y medidas de seguridad vial.
Glavkom ali zelena mrena je v svetovnem merilu na drugem mestu med vzroki za slepoto. Zanj je značilen povišan očesni tlak. Ker bolezen poteka skoraj neopazno, zanjo kar 50 odstotkov ljudi sploh ne ve. Med letošnjim tednom ozaveščanja o glavkomu – potekal je od 10. do 15. marca – so slovenski oftalmologi v izbranih zdravstvenih ustanovah zato izvedli presejalno testiranje na prisotnost te bolezni, ki okvari vidni živec. Odločili so se za zelo zanimiv pristop. Svoje paciente so namreč vprašali, če imajo med bližnjimi koga, ki še ni bil pregledan za glavkom. Vabljeni so bili vsi, ki so jih vprašani bolniki priporočili. Akcija je uspela, pravi prof. dr. Barbara Cvenkel z Očesne klinike v Ljubljani. Kaj so pokazali rezultati, boste izvedeli v Ultrazvoku.
Spolna zloraba otroka je praviloma izjemno travmatičen dogodek, ki žrtev lahko zaznamuje za vse življenje. Kakšne bodo dolgoročne posledice, pa je odvisno od vrste dejavnikov: eden najpomembnejših je, ali je žrtev dobila pravočasno podporo in pomoč in ali je ta bila ustrezna in učinkovita. V drugi oddaji, namenjeni opozarjanju na posledice spolnega nasilja nad otroki s strokovnjaki Lunine vile, inštituta za zaščito otrok, govorimo o pomenu pravočasne pomoči in o tem, kakšne so lahko posledice, če žrtev s svojo travmo ostane sama.Sogovorniki: Nina Kralj, strokovna vodja in izvajalka izobraževanj Kamila Holla, profesorica specialne pedagogike in igralna terapevtka Luka Vižintin, družinski in zakonski terapevt
Tako kot za vsa dela Nataša Kramberger, pisateljice, ki se je pred sedmimi leti odločila za ekološko kmetovanje, je tudi za roman Po vsej sili živ značilen preplet sodobnosti in starožitnosti, zavzetosti in srčnosti, verizma in nadrealistične poetičnosti. Zanj je Nataša Kramberger letos prejela nagrado Prešernovega sklada. Z avtorico se je pogovarjal Vlado Motnikar.
Tesa Drev Juh se je pogovarjala z Leonom Vidmarjem, avtorjem animiranih filmov, ki je za svoj kratki animirani film Slovo na Festivalu slovenskega filma leta 2016 prejel vesno za najboljšo animacijo. Na letošnjem festivalu Berlinale pa je bil v tekmovalni sekciji Generation Kplus, posvečeni filmom, ki nagovarjajo mlajše občinstvo, predstavljen film Zgodbe iz čarobnega vrta. Zanj je je Leon Vidmar prispeval eno od treh zgodb – te so postavljene v okvirno pripoved filma, ki pa v celoti tematizira smrt.
Z veliko zaupanja v ljudi, prav tako zaupanja vase, v dober namen, ljubezen do bližnjega se soočam s stisko tistih, ki me poiščejo. Izkušnje so pokazale, da je darovanje za druge nekaj najdragocenejšega, kar človek lahko počne. Podarja svoj čas, svoje talente, svojo bližino, sočutje, svoja ušesa in zbranost, svoj glas. Besede prebujajo čuječnost, govorijo o ljubezni do bližnjega. Človek ob njem potrebuje le roko, da se ob njej sam premakne. Gre ven, na odprto, prezračeno, svetlobo, ki kaže pot. Kako enostavno se sliši, globoko v sebi si se odločil za to, da deliš z drugimi. Pa se vendar zgodi, da te kdaj vrže iz tira. Kljub trdni veri, da zmoreš, daš vse, kar znaš, ne gre, ne moreš sam. Takrat položiš v Božje roke, zaupaš v Njegovo ljubezen, ki nikogar ne pusti »praznih rok«. Zanj je vsako življenje najdragocenejše, čeprav s človeško pametjo tega ne dojameš. Niti ne poskušaš razumeti. Samo prepustiš. In gre. Nekako gre. Moliš. Velikokrat je drugače, kot pričakuješ, da je dobro. Pač ne vržeš »puške v koruzo« in hodiš, in z zaupanjem vztrajaš. Vse tako poteka razsodno, lepo, s potrpežljivostjo in dobrotljivostjo, s hvaležnostjo in odpuščanjem. Pa pride dan, ki je sprva povsem primerljiv z drugimi. Na obzorju ni nič novega. Z enako »podporo« se posvetiš trpečemu. Ga sprejmeš. Potem postaneš pozoren na ledeno, očitajočo držo, trdo besedo. Godi se mu krivica. On dela vse prav. Naj se drugi spremenijo. Nihče ga ne razume. Tipa in išče na svoji poti, a obenem zvito zavira. Pravzaprav ne vidi smisla, da je prišel … Seveda lahko stopaš skozi življenje, ne da bi se zavedal čudežev in lepot okoli sebe. A tudi majhne stvari dobijo globlji pomen, če se jih zaveš. Pogledaš z očmi duha. Ni nič naključnega. Vse, kar se ti v življenju dogaja, ima smisel, je del tvoje enkratne naloge. Morda počasi lahko prepoznaš Božjo roko. In se dotakne srca, postane spodbuda, da se prebudiš, naravnaš svojo Pot. Se potrudiš. Odkriješ, kaj vse je pomembno v življenju. In srce se napolni s hvaležnostjo.
Our Hip Deep edition “A Tale of Two Rebellions" recounts the stories of two remarkable military campaigns in early Islamic history. Both uprisings take place in the late 9th century, both involve Africans as key players, and both set the scene for the crystallization of the Sunni-Shi'ite divide in Islam, which of course continues to this day. By Joseph Browdy and Banning Eyre. APWW #535
Letošnji prejemnik nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo, slikar, risar, grafik, kipar in pesnik Zdenko Huzjan, se je dolgo časa navduševal nad eksistencialno filozofijo, ki ga je obsedla že v mladosti, ker se njegova življenjska zgodba navezuje na prisotnost smrti. Slikarstvo je zgodaj razumel kot poslanstvo, saj je bil njegov oče zelo nadarjen, a se mu zaradi prezgodnje smrti ni uspelo izšolati. In potem je sam prevzel očetovo neizpolnjeno pot. ''Prišli smo iz tišine, gremo v tišino, slikanje pa so postopki vmes,'' pravi. Zanj značilni so zemeljsko sivi in rjavi odtenki, tu in tam vstopi z barvno, oblike pa kot razkrajajoči se, zabrisani ljudje in hkrati embriji, arhaične podobe, ujete med življenjem in smrtjo v stanju tihega mirovanja. Za Zdenka Huzjana so značilne globoke téme, kot je eksistencialna stiska človeka, hkrati subtilno vnaša sočutje. Ob tej priložnosti vabimo k poslušanja pogovora, ki ga je Iza Pevec z njim posnela leta 2021 ob njegovi razstavi Geografija tišin v Galeriji Murska Sobota.
Akutni pankreatitis najpogosteje sprožijo žolčni kamni in pretirano uživanje alkoholaKakšen naj bo zdrav način življenja za dobro delovanje trebušne slinavke? »Odgovor je v zmernosti,« poudarja gastroenterolog asist. dr. Darko Siuka iz Kliničnega centra v Ljubljani. V tokratnem Ultrazvoku bomo govorili o akutnem vnetju trebušne slinavke – o akutnem pankreatitisu. Zanj je značilna huda in nenadna bolečina okoli popka, zaradi katere prizadeti prvo pomoč običajno poišče na urgenci. Slovenski zdravniki letno obravnavajo okoli 1.000 pacientov z akutnim pankreatitisom. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
The Zanj Rebellion - Ml Muhammed Ali Desai by Radio Islam
El siniestro vial se registró sobre la Ruta Provincial 2.
Tadej Pogačar je včeraj v Zurichu osvojil še naslov svetovnega prvaka v cestnem kolesarstvu. Zanj je to že 86. zmaga in ena največjih in najpomembnejših v karieri. Druge teme: - Na parlamentarnih volitvah v Avstriji prvič zmagali skrajno desni svobodnjaki, a bodo težko sestavili vlado - Izrael znova silovito nad Libanon, v zadnjem dnevu ubitih več kot 100 ljudi, napadene tudi tarče v Jemnu - Pred začetkom študijskega leta opozorila o pomanjkanju subvencioniranih nastanitev
Matej Praček je strasten zbiratelj in poznavalec mineralov in kristalov. Prav želja po raziskovanju narave in njenih skrivnosti ga je popeljala v ta svet. Skozi leta je izoblikoval globoko razumevanje mineraloških procesov in edinstvenih lastnosti kristalov. Išče in zbira redke in posebne primerke z vsega sveta, od barvitih ametistov do eksotičnih turmalinov. Poleg zbiranja se Matej ukvarja tudi z raziskovanjem energetskih lastnosti kristalov. Zanj so minerali več kot le estetski predmeti – so orodja za duhovno rast in dobro počutje. Prepričan je, da lahko pravilno izbrani kristali pomagajo pri uravnovešanju energije, izboljšanju koncentracije in prinašanju notranjega miru. Z njim se je v svet naravnih lepot, ki jih ponuja naša Zemlja, odpravil Boštjan Simčič.
Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu so postregli s tremi slovenskimi premierami: družinsko kriminalno dramo Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, dokumentarcem Zadnji kavboj scenarista in režiserja Tadeja Čatra in kratkim študentskim filmom Mentor Tinkare Klipšteter. Na več lokacijah po Ljubljani pa se odvija jubilejna, 10. izdaja Festivala kratkega filma FeKK. Zanj je značilno da se ne osredotoča le na prikazovanje, temveč kratki film poskuša tudi soustvarjati. In za konec še o Gala baletnem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v sklopu 72. Ljubljana Festivala. Zasijale bodo baletne zvezde, ki jih je za to priložnost zbrala ruska primabalerina ukrajinskih korenin Svetlana Zaharova.
Ciril Bergles se je rodil julija 1934 v Repčah pri Ljubljani, umrl je leta 2013. Diplomiral je iz slovenistike in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti; na srednjih šolah je delal kot profesor in ravnatelj. Veliko je prevajal, zelo pomembna je Antologija špansko-ameriške poezije, ki jo je uredil. Najpomembnejša v njegovem življenju pa je bila poezija, ki jo je ne le pisal, temveč je o njej zavzeto in strastno tudi premišljal. Slišali boste, kako je o poeziji in svojem lastnem ustvarjanju razmišljal leta 1998.
Ime tedna je Andreja Leški, judoistka, ki je na olimpijskih igrah v Parizu postala olimpijska prvakinja v kategoriji do 63 kg. Z neizmerno željo, predanostjo in samozaupanjem je v polfinalu prvič v karieri premagala domačo adutinjo, v finalu pa z iponom še mehiško tekmovalko in v tej kategoriji za Slovenijo osvojila že peto olimpijsko kolajno. Ostala kandidata sta bila: Brest Lenarčič, zlati maturant in pred kratkim še gimnazijec Šolskega centra Rogaška Slatina, ki je na lingvistični olimpijadi v Riu de Janieru, v konkurenci več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 40 držav osvojil zlato medaljo za najboljšo rešitev naloge. Odkar Slovenija sodeluje na mednarodni lingvistični olimpijadi je to prvo zlato za našo državo. Nejc Trošt, soustanovitelj podjetja C-Astral in vodilni oblikovalec brezpilotnega letalnika SQA eVTOL, ki ga v več kot 60 državah med drugim uporabljajo za nadzor ob naravnih nesrečah, iskanje pogrešanih oseb, izvidništvo in številne druge operacije. Zanj so na mednarodnem natečaju za produktno oblikovanje prejeli prestižno nagrado Red Dot: Best of the Best
Agradece a este podcast tantas horas de entretenimiento y disfruta de episodios exclusivos como éste. ¡Apóyale en iVoox! La Guerra Grande: Un Conflicto que Definió la Historia de Cuba La Guerra Grande, también conocida como la Guerra de los Diez Años (1868-1878), marcó un período decisivo en la historia de Cuba y su lucha por la independencia del dominio colonial español. Este conflicto, que se extendió por una década, fue la primera de las tres guerras cubanas de independencia y sentó las bases para los movimientos que eventualmente llevarían a la isla a su libertad. El estallido de la Guerra Grande se produjo en un contexto de creciente descontento social y económico. Las causas de la guerra fueron múltiples y complejas, incluyendo factores económicos, políticos y sociales que se habían acumulado durante años. La economía de la isla, dominada por la producción de azúcar y el uso de mano de obra esclava, enfrentaba una crisis profunda. Políticamente, la falta de representación y autonomía de la colonia generaba frustración entre los criollos, quienes veían limitadas sus oportunidades de participación en el gobierno de su propio territorio. El Grito de Yara, dado por Carlos Manuel de Céspedes el 10 de octubre de 1868, marcó el inicio de la guerra. Céspedes, un abogado y terrateniente, liberó a sus esclavos y los llamó a luchar por la independencia de Cuba. Este acto simbólico fue el catalizador que unió a diversos sectores de la sociedad cubana en la lucha contra España. La guerra se caracterizó por ser una lucha de guerrillas, donde los mambises, como se conocía a los insurgentes cubanos, utilizaron su conocimiento del terreno para enfrentarse a un ejército español numéricamente superior. Los mambises, liderados por figuras como Céspedes, Máximo Gómez y Antonio Maceo, llevaron a cabo una campaña de hostigamiento y sabotaje contra las fuerzas españolas, afectando significativamente la economía de la isla. A pesar de la valentía y la determinación de los mambises, la guerra no culminó con la independencia de Cuba. El Pacto de Zanjón de 1878 puso fin al conflicto sin lograr los objetivos de independencia y abolición de la esclavitud. Sin embargo, la Guerra Grande dejó un legado de resistencia y un sentido de identidad nacional que continuaría inspirando a futuras generaciones de cubanos. La Guerra Grande fue un conflicto que, a pesar de su trágico costo humano y económico, demostró la capacidad de resistencia del pueblo cubano y su deseo de autodeterminación. La lucha por la independencia de Cuba sería retomada en futuras insurrecciones, culminando finalmente en la independencia de la isla a principios del siglo XX. La Guerra Grande es un testimonio de la complejidad de la historia cubana y de la lucha incansable de un pueblo por su libertad y soberanía. A través de este conflicto, Cuba se forjó una identidad propia y un espíritu de lucha que perdura hasta nuestros días. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Antena Historia te regala 30 días PREMIUM, para que lo disfrutes https://www.ivoox.com/premium?affiliate-code=b4688a50868967db9ca413741a54cea5 ---------------------------------------------------------------------------------------- Produce Antonio Cruz Edita ANTENA HISTORIA Antena Historia (podcast) forma parte del sello iVoox Originals ---------------------------------------------------------------------------------------- web……….https://antenahistoria.com/ correo..... mailto:info@antenahistoria.com Facebook…..Antena Historia Podcast | Facebook Twitter…...https://twitter.com/AntenaHistoria Telegram…...https://t.me/foroantenahistoria DONACIONES PAYPAL...... https://paypal.me/ancrume ---------------------------------------------------------------------------------------- ¿QUIERES ANUNCIARTE en ANTENA HISTORIA?, menciones, cuñas publicitarias, programas personalizados, etc. Dirígete a Antena Historia - AdVoices https://advoices.com/antena-historia Escucha el episodio completo en la app de iVoox, o descubre todo el catálogo de iVoox Originals
Slavery in medieval Baghdad was complex, and though slaves had some social mobility, the Zanj people had been mistreated and were hungry for a rebellion. Ali ibn Muhammad was the driving force for this revolution, and led the Zanj and their disenfranchised allies through 15 years of war. Can ibn Muhammad and his rebels overthrow the Abbasids? Is this the beginning of the end?An original Ubisoft series, produced by Paradiso Media.Written by: Ali A OlomiHosted by: Ali A Olomi, Deana HassaneinMixing and editing: Adrien Le Blond, Jimmy BardinPre-existing music: Music from Assassin's Creed Mirage (Original Game Soundtrack) by Brendan Angelides, and from Walissarābi Minnal‘irfān (A Tribute To Mirage).Label: Ubisoft MusicIllustration: © Ubisoft Entertainment. All Rights ReservedProduction Coordinator: Brendan GalbreathAdditional Production Assistants: Yael Even Or, Molly O'Keefe, Madeleine Weinberg, Aimie FaconnierProducers: Axelle Gobert, Abi McNeilExecutive Producers Ubisoft: Etienne Bouvier, Julien FabreExecutive Producers Paradiso Media: Benoit Dunaigre, Emi NorrisIf you liked this podcast please subscribe, rate & review. To find out more go to Assassins Creed or find us on Facebook, Twitter & Instagram. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.
Slovenija je poskrbela za bučen uvod svojega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Zanj je zaslužen predvsem Slavoj Žižek s svojim nagovorom, v katerem je dejal, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Kaj pa drugi slovenski avtorji? Kako prepričljiv je naš program na sejmu ob reki Majni? O razsežnostih častnega gostovanja, ki je največji kulturni dogodek za Slovenijo v tujini doslej, voditelj Aleksander Čobec z gosti: kuratorjema slovenskega programa Miho Kovačem in Amalijo Maček, pisateljem Goranom Vojnovičem in nemcistko Urško P. Černe.
Didier Queloz je profesor fizike na Univerzi v Cambridgeu in na ženevski univerzi. Leta 2019 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za "odkritje eksoplaneta, ki kroži okoli soncu podobne zvezde". V intervjuju za Val 202 se je spomnil časov sredi 90. let, ko je odkritju o najdenem planetu verjel le on sam. Danes pa – kako povedno – v tej veji fizike deluje več tisoč raziskovalcev, obeta celo, da preseže samo mater astrofiziko. 56-letni Švicar je jasen in neizprosno odkrit o neumnosti razpredanj o potovanju na oddaljene svetove, saj moramo najprej poskrbeti za naš planet. Da je Zemlja edini dom, ki ga imamo, in da smo bili ustvarjeni zanj in na njem, pa tudi o tem, da je Elon Musk norec.
The coast of Kenya has a series of impressive medieval ruins. Amongst the monuments are tombs, grand houses, mosques, and palaces. East African archaeologists date the high point of this heritage to the 13th century. The Kenyan museums contain impressive, reconstructed artefacts that animated the urban life of these lost cities.In this lecture, Robin Walker will present this heritage and put it in its proper place as a powerful chapter in Africa's history.A lecture by Robin WalkerThe transcript and downloadable versions of the lecture are available from the Gresham College website:https://www.gresham.ac.uk/watch-now/kenya-citiesGresham College has offered free public lectures for over 400 years, thanks to the generosity of our supporters. There are currently over 2,500 lectures free to access. We believe that everyone should have the opportunity to learn from some of the greatest minds. To support Gresham's mission, please consider making a donation: https://gresham.ac.uk/support/Website: https://gresham.ac.ukTwitter: https://twitter.com/greshamcollegeFacebook: https://facebook.com/greshamcollegeInstagram: https://instagram.com/greshamcollege
Aslında ben bugün "ırk ve zeka" hakkında konuşmayı planlamıştım, “Aptallaşıyor muyuz” serisinin devamı olarak, ama konunun detaylarına dalınca ayrı bir bölüm çıktı. Irk kavramının tarihsel değişiminden başlayıp bilimsel bulgulara uzanacağız. Seriyi takip etmeyenler bile bunu tek başına dinleyebilirler.(Duyuru: Bunca bölümdür devam etmemi sağlayan en önemli şey, Patreon'dan irili ufaklı destek veren sizin gibi dinleyiciler. Bu destek doğrudan bana geliyor, normal reklam gelirleri ise (varsa o ay) yapımcımla paylaşılıyor. Ayrıca patronlara e-kitabım bedava, yoksa da buyrun: Safsatalar Ansiklopedisi Kısaltılmış Edisyon).Bölümler:(00:05) Han gezgini: Herkes kendini dünyanın merkezinde görür.(04:35) Yatay imparatorluklar.(07:50) Zanj ve Arap köle ticareti.(09:35) Ham'ın Laneti.(12:05) Reconquista ve saf kan.(13:05) Şeker kamışı tarihin akışını değiştiriyor.(13:55) Sublimus Deus: Kafir de olsa, yerli de insandır.(16:15) Plantasyon köleliği.(17:45) Aydınlanma sonrası her şeyi sınıflandırma merakı.(19:15) Monogenesis vs Polygenesis: Farklı ırkların kaynakları.(21:45) ABD nüfus idaresinin sürekli değişen ırk tanımları.(22:30) "Tek damla" kuralı.(23:30) UNESCO bildirisi: Hepimiz kardeşiz,.(24:50) Otobüste koltuk kapmaca.(25:30) Berlin Olimpiyatları ve Hitler'in selamı.(27:10) Irk mı etnisite mi?(29:15) Uzakdoğunun cilt beyazlatıcı krem aşkı.(31:45) Afrika'daki gen ve dil çeşitliliği.(33:25) Cheddar Man: 10000 yaşındaki İngiliz esmer güzeli.(35:10) Genetik açıdan ırk.(38:15) Sosyal inşa ne demek.(39:20) Genetik testlerin diskura etkisi.(41:20) Irk ve zeka.(42:00) Patreon teşekkürleri..Kaynaklar:Kitap: The Invention of Racism in Classical AntiquityMakale: What was ‘race' in ancient Rome?Podcast (Youtube): Fall of Civilizations - The Han DynastyMakale: The Strength and Structure of the Ancient Persian ArmyAkademik makale: East-West Orientation of Historical Empires and Modern StatesMakale: Sugar & the Rise of the Plantation SystemKitap: The Descent of Man (1871)Kitap: Man's Most Dangerous Myth: The Fallacy of RaceMakale: The 1936 Berlin Olympics and the Controversy of U.S. ParticipationMakale: The History of “White Skin” Beauty Standards in AsiaAkademik Makale: Africans More Genetically Diverse Than Rest of WorldMakale: Why does Africa have so many languages?Makale: Cheddar Man: Mesolithic Britain's blue-eyed boyMakale: Stanford Encyclopedia of Philosophy - RaceMakale: How Science and Genetics are Reshaping the Race Debate of the 21st CenturyAkademik Makale: Genetic Structure of Human PopulationsSee Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.
Pred kolesarsko Dirko po Franciji gostimo komentatorja in selektorja Martina Hvastijo, ki je podal svoje videnje pred kolesarsko dirko vseh dirk. Zanj je prvi favorit Tadej Pogačar, edini pravi izzivalec pa je Primož Roglič. Razmišljal je tudi 'trilemah' Jumbo Visme. Vabljeni k poslušanju.
Llegó a la isla de Cuba el 13 de julio de 1865. El 4 de noviembre de 1868 dirigió la célebre “primera carga al machete”, en Pino de Baire, donde con un puñado de hombres aniquiló en breves minutos a dos compañías españolas. Cansado de desacuerdos internos durante la Guerra de Independencia, abandonó Cuba poco antes de firmarse la Paz de Zanjón de 1878. En 1892 llegó a un acuerdo con José Martí y Antonio Maceo para organizar una nueva insurrección, de la que él sería jefe militar. El generalísimo Máximo Gómez murió en La Habana el 17 de junio de 1905. Había desafiado a la muerte en unos 235 combates sin sufrir más que dos heridas, moría en su cama fulminado por la septicemia. --- Support this podcast: https://anchor.fm/ramn-fernndez-larrea/support
Z esejem Draga Jančarja o upornem človeku Borisu Pahorju se spominjamo tega pomembnega pisatelja in intelektualca, ki je umrl pred dnevi. Boris Pahor je neutrudno in do zadnjega v literaturi in javnih nastopih pripovedoval o lastnih bolečih izkušnjah z velikimi totalitarizmi 20. stoletja in opozarjal na pomen svobode. Foto: Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons"Vprašanje obstoja slovenskega jezika ni bilo nekaj, s čimer bi se šalili. Zanj je zastavljal svoje življenje."Z esejem Draga Jančarja o upornem človeku Borisu Pahorju se bomo spomnili tega pomembnega pisatelja in intelektualca, ki je umrl pred dnevi. Boris Pahor je neutrudno in do zadnjega v literaturi in javnih nastopih pripovedoval o lastnih bolečih izkušnjah z velikimi totalitarizmi 20. stoletja in opozarjal na pomen svobode.
Na splošno maturo je na 83 šolah prijavljenih 6 tisoč 337 kandidatov, ki jih danes čaka prvo dejanje zrelostnega izpita: maturitetni esej. Zanj so morali prebrati dve deli, to sta Čudežni Feliks Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda, tematski sklop pa nosi naslov V svetu blišča in bede. Drugi poudarki oddaje: - Koalicijska pogajanja med Gibanjem Svobodo, SD in Levico danes na ravni odborov. - Zaznamujemo mednarodni dan gasilcev, ki imajo pri nas več kot stoletno tradicijo prostovoljstva. - Slovenski hokejisti za uvod v svetovno prvenstvo premagali Litvo; Liverpool prvi finalist nogometne lige prvakov.
Ivana Šojat (letnik 1971) je hrvaška pisateljica, pesnica, esejistka, prevajalka. Kot gostja festivala Fabula je 6. aprila 2022 nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu. Predstavila je svoj najodmevnejši roman Unterstadt, ki je nedavno izšel v slovenskem prevodu Jureta Potokarja pri založbi Didakta. Zanj je Ivana Šojat prejela tako rekoč vse najprestižnejše hrvaške nagrade: Vladimirja Nazorja, Ksaverja Šandorja Gjalskega, Frana Galovića ter Josipa in Ivane Kozarac. Unterstadt je roman o osiješki družini nemškega porekla, ki jo zaznamujejo dramatični dogodki dvajsetega stoletja. V ospredju so ženske štirih generacij, ki morajo prenesti težo izgub, razočaranj in ponižanj, še posebej po drugi svetovni vojni, ostaja pa upanje, da bo zadnja izmed njih zmogla razumeti preteklost in kreniti neobremenjeno po svoji poti.
Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim. S profesorjem in dijaki II. gimnazije Maribor o prvem romanu in tokratnih prilagoditvah esejaPrvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita, maturitetni esej, kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Nina Kujundžič Lukaček, Filip Borec in Luka Frim.
Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije - in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus. Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdovGozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, - Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.
Following episodes 11 and 2, we now turn to exploring how and why the different regions of the world of Altera got their names. Other topics covered: the four ways to divide the continent of Africa; Eritrea as an exonym; Nubia's Baqt treaty's connection to the Zanj Rebellion in Mesopotamia; an Zanj, Zanzibar, and Azania as cognates and Sudan as an analogous term; defining the new boundaries for Asia; the many possible etymologies of Siberia; reapplying the Greco term Taprobana to Australia; how places like Guinea, Ethiopia, Thule, and Hesperia were geographic moving targets until recently; the emerging political geography of Turtle Island; and lamentations for missed opportunities of basing place names on Tierra del Fuego, Andina, and the Caribbean. Tired of learning geography and history in an uninspired world? Atlas Altera is a creative exercise that repaints the world while going hardcore on real geography, anthropology, linguistics, and history. For more content, visit www.atlasaltera.com or watch the video on YouTube.