Podcasts about Zanj

YO SOY UN HOMBRE SICERO de José Martí Yo soy un hombre sincero De donde crece la palma, Y antes de morirme quiero Echar mis versos del alma. Yo vengo de todas partes, Y hacia todas partes voy: Arte soy entre las artes, En los montes, monte soy. Yo sé los nombres extraños De las yerbas y las flores, Y de mortales engaños, Y de sublimes dolores. Yo he visto en la noche oscura Llover sobre mi cabeza Los rayos de lumbre pura De la divina belleza Alas nacer vi en los hombros De las mujeres hermosas: Y salir de los escombros Volando las mariposas. He visto vivir a un hombre Con el puñal al costado, Sin decir jamás el nombre De aquella que lo ha matado. Rápida, como un reflejo, Dos veces vi el alma, dos: Cuando murió el pobre viejo, Cuando ella me dijo adiós. Temblé una vez, - en la reja, A la entrada de la viña, - Cuando la bárbara abeja Picó en la frente a mi niña. Gocé una vez, de tal suerte Que gocé cual nunca: - cuando La sentencia de mi muerte Leyó el alcalde llorando. Oigo un suspiro, a través De las tierras y la mar, Y no es un suspiro, - es Que mi hijo va a despertar. Se dicen que del joyero Tome la joya mejor, Tomo a un amigo sincero Y pongo a un lado el amor. Yo he visto al águila herida Volar al azul sereno, Y morir en su guarida La víbora del veneno Yo sé bien que cuando el mundo Cede, lívido, al descanso, Sobre el silencio profundo Murmura el arroyo manso. Yo he puesto la mano osada, De horror y júbilo yerta, Sobre la estrella apagada Que cayó frente a mi puerta. Oculto en mi pecho bravo La pena que me lo hiere: El hijo de un pueblo esclavo Vive por él, calla, y muere. Todo es hermoso y constante, Todo es música y razón, Y todo, como el diamante, Antes que luz es carbón. Yo sé que el necio se entierra Con gran lujo y con gran llanto, - Y que no hay fruta en la tierra Como la del camposanto. Callo, y entiendo, y me quito La pompa del rimador: Cuelgo de un árbol marchito Mi muceta de doctor. José Julián Martí y Pérez (1853-1895) Patriota y escritor cubano, que nació en La Habana, Cuba, y falleció en Boca de Dos Ríos. Desde muy joven participó en la liberación de Cuba de la dominación española. Condenado, fue deportado a España. En Madrid estudió Derecho y Filosofía y Letras. En Zaragoza estrenó el drama "Adúltera". Fue autorizado para regresar a Cuba a raíz de la Paz de Zanjón. En 1878, sus actividades subversivas eran evidentes y le expulsan de nuevo a España. El 24 de febrero de 1895, comienza la sublevación en Cuba. Ya el pasado 29 de enero, tras un intento de levantamiento abortado a principios de año, el líder independentista Martí ordenó el inicio de la rebelión. En el Manifiesto de Montecristi, publicado en febrero, estableció como objetivo de la lucha la consecución de la independencia de la isla. En el transcurso de un enfrentamiento con tropas españolas, el 19 de mayo de 1895, muere José Martí en la provincia de Oriente. Como poeta se le conoce por "Ismaelillo", "Versos libres", "La edad de oro", y "Versos sencillos". Sus "Obras completas", 1963-1965, constan de 25 volúmenes. Fundó una revista para niños, "La Edad de Oro", en la que aparecieron los cuentos "Bebé y el señor Don Pomposo", "Nené traviesa", y "La muñeca negra".

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Nova knjiga Jerneja Ščeka, vsestransko dejavnega tržaškega Slovenca, filozofa, esejista, prevajalca in publicista, bralca, bralko pozdravi s kar šestimi nagovori. Na uvodnih straneh se oglašata urednica knjige Martina Kafol in Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, kjer so bili Ščekovi intervjuji, nekateri zaradi prostorskih omejitev časnika nekoliko skrajšani, najprej objavljeni. Na zavihkih platnic nagovarjata Marko Kravos in Nataša Konc Lorenzutti na hrbtu knjige pa z nekaj besedami še Zdravko Duša in Igor Škamperle! Še več iz fotografij in pogovorov sestavljenih portretov šteje galerija uglednih sodobnih italijanskih književnikov, filozofov, zgodovinarjev, psihologov in družboslovcev ter ob njih tudi uspešnežev na povsem drugih področjih. Po izidu prve, medtem že ponatisnjene knjige Kavarna Italija Ščekovi vljudni, sproščeni, poznavalski in suvereni premišljeni dialogi z izbranimi sogovorniki in sogovornicami niso več presenečenje. Osupljivo je morda le to, da je mlademu avtorju v letih 2022–24 uspelo zaokrožiti pogovore ali dopisovanja s še petintrideseterico uglednih raziskovalcev, premišljevalcev in ocenjevalcev kulturnega in političnega dogajanja v današnji Italiji in po svetu. Prva v knjigo Kavarna odprta vstopita zagovornika alpinizma kot umetnosti bistvenega in nasprotnika komercializacije. Ona, Nives Meroi iz Lombardije, on, Roman Benet iz okolice Trbiža – prva zakonca z osvojenimi vsemi štirinajstimi osemtisočaki. Zgodba, močna kot dvojina, kot skupnost dveh, ki se kot eno prebijata naprej, strne Šček. S psihiatrinjo Chiaro Caprì se je Šček pogovarjal o pripadnikih mafijskih združb, ki imajo, kot je razkrila ob preučevanju zapornikov, izrazite sociopatske poteze. Mafija obstaja, a je obenem nikjer ni, najbolj zastrašujoče pa je, da lahko pradavni modeli nadzorovanja ozemlja, strukture in oblikovanja oblasti preživijo v dobi socialnih omrežij. Igiaba Scego, Rimljanka somalskega rodu, pravi, da pisanje v dveh jezikih, ki sta se do včeraj sovražila, doživlja kot dejanje literarne dekolonizacije. In pripominja, da je vsaka vojna bratomorna, saj človek kolje sočloveka. Enako meni tudi svoj čas bojevit zagovornik nadstrankarskega komunizma, teoretični fizik in prevajalec izvirnih biblijskih knjig Carlo Rovelli, ki je med jugoslovansko vojno s tovornjakom vozil pomoč vsem vpletenim etničnim skupnostim. »To je bilo hudičevo delo,« se spominja. »Brat je moril brata, da bi dokazal, da je drugačen.« Pedagog Christiano Raimo je postal učitelj zato, ker verjame, da sta vzgoja in izobraževanje vrhunec slehernega kulturništva in da je od tega vprašanja odvisno vse življenje. Capinski kapitalizem, povzema, si z omejevanjem sredstev javnemu šolstvu sam koplje grob. S pisateljem in novinarjem Antoniom Scuratijem se je Šček pogovarjal o njegovih dokumentarnih romanih, v katerih analizira pojav Mussolinija in fašizma, ter neizprosno razbija mit o Italijanih, dobrih ljudeh. Fašizem se v zborniku pojavi še dvakrat. Najprej v pogovoru z zgodovinarjem Emiliom Gentilejem, ki fašizem že petdeset let preučuje z iskanjem in kritično analizo zgodovinskih virov, torej z uporabo golih dejstev, kot jih je ob upoštevanju kategorij zgodovinskega razuma mogoče dokumentirano rekonstruirati. Pri tem se posebej ukvarja z organizacijsko, kulturno in institucionalno razsežnostjo, ki odsevajo bistvo tega totalitarizma. Zgodovino fašizma in z njim odpora, osvobodilnega gibanja in Jugoslavije 20. stoletja raziskuje tudi precej mlajši Eric Gobetti. Ugotavlja, da se v Italiji vedno znova srečuje s protipartizansko ali protijugoslovansko interpretacijo dejstev, pri čemer so problem tudi sama dejstva. O njih se brezsramno laže. »Največji problem so tisti,« je prepričan Gobetti, »ki zavestno lažejo v brk zgodovinskim dognanjem. To ni politizacija, temveč ideologizacija zgodovine!« Filozof evolucije Telmo Pievani v nemara najbolj vznemirljivem dialogu zavrača idejo človeške zgodovine kot linearno napredujoče puščice od sključene opice do pokončnega prvaka intelektualnega in telesnega razvoja. Po novih odkritjih so Zemljo naseljevale in ena ob drugi sobivale različne človeške vrste, tudi neandertalci, za prevlado najbolj selivskega sapiensa pa je bil odločilen jezik. Pievani prisega na znanost in srečna naključja, ki vodijo do velikih odkritij in svari pred priganjanjem k takojšnjim rezultatom. Zanj je najstrašnejši sovražnik tega časa algoritem, orodje spletnega tržišča, ki uporabnika ne sooča z novimi odkritji, temveč vzgaja generacijo konformistov. »Če pogledate, kaj se dogaja z vidika človeških možganov,« pojasnjuje Ščeku, »boste spoznali, da nazadujemo v starodavne plemenske skupnosti.« Šele predvčerajšnjim smo vstopili v ta potencialno vsevedni krasni novi svet, poln priložnosti in informacij, »v dveh desetletjih pa se s socialnimi omrežji znajdemo z otroki, ki se zapirajo v mehurčke enako mislečih in čutečih, enakih okusov in vrednot,« med katerimi je drugačnež avtomatično čudak, odpadnik. Tej perverzni logiki digitalnega pobarbarjenja se moramo upreti, sklene Pievani. Med zanimivejšimi sogovorniki velja vsaj opozoriti še na enega posebneža. Na Michaeleja Recha, bolj znanega po psevdonimu Zerocalcare, ki ga Jernej Šček predstavi kot prvo ime italijanskega stripa nove generacije in označi za fenomen kulture, ki mežika popu, da bi poganjala alternativo. Pri tem ne podira le rekordov v nakladah, temveč tudi idejne in politične pregrade. Vsi Ščekovi sogovorniki v knjigi Kavarna odprta so zanimive osebnosti, omenili smo morda le za odtenek zanimivejše ali tiste, ki so ob prvem branju korak bližje od preostalih.

Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe se je rodil leta 1965 v Ljubljani, leta 1988 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušuje se nad nemškim ekspresionizmom in ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi kot le malokateri slovenski umetnik. O svojem delu in življenju pa je aprila 2021, v obdobju pandemije, več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.

El accidente ocurrió en la madrugada del viernes en la zona norte de la ciudad. El conductor fue trasladado al hospital Iturraspe. Vecinos denuncian que los siniestros son frecuentes y piden obras de entubado y medidas de seguridad vial.

Glavkom ali zelena mrena je v svetovnem merilu na drugem mestu med vzroki za slepoto. Zanj je značilen povišan očesni tlak. Ker bolezen poteka skoraj neopazno, zanjo kar 50 odstotkov ljudi sploh ne ve. Med letošnjim tednom ozaveščanja o glavkomu – potekal je od 10. do 15. marca – so slovenski oftalmologi v izbranih zdravstvenih ustanovah zato izvedli presejalno testiranje na prisotnost te bolezni, ki okvari vidni živec. Odločili so se za zelo zanimiv pristop. Svoje paciente so namreč vprašali, če imajo med bližnjimi koga, ki še ni bil pregledan za glavkom. Vabljeni so bili vsi, ki so jih vprašani bolniki priporočili. Akcija je uspela, pravi prof. dr. Barbara Cvenkel z Očesne klinike v Ljubljani. Kaj so pokazali rezultati, boste izvedeli v Ultrazvoku.

Spolna zloraba otroka je praviloma izjemno travmatičen dogodek, ki žrtev lahko zaznamuje za vse življenje. Kakšne bodo dolgoročne posledice, pa je odvisno od vrste dejavnikov: eden najpomembnejših je, ali je žrtev dobila pravočasno podporo in pomoč in ali je ta bila ustrezna in učinkovita. V drugi oddaji, namenjeni opozarjanju na posledice spolnega nasilja nad otroki s strokovnjaki Lunine vile, inštituta za zaščito otrok, govorimo o pomenu pravočasne pomoči in o tem, kakšne so lahko posledice, če žrtev s svojo travmo ostane sama.Sogovorniki: Nina Kralj, strokovna vodja in izvajalka izobraževanj Kamila Holla, profesorica specialne pedagogike in igralna terapevtka Luka Vižintin, družinski in zakonski terapevt

Tako kot za vsa dela Nataša Kramberger, pisateljice, ki se je pred sedmimi leti odločila za ekološko kmetovanje, je tudi za roman Po vsej sili živ značilen preplet sodobnosti in starožitnosti, zavzetosti in srčnosti, verizma in nadrealistične poetičnosti. Zanj je Nataša Kramberger letos prejela nagrado Prešernovega sklada. Z avtorico se je pogovarjal Vlado Motnikar.

Tesa Drev Juh se je pogovarjala z Leonom Vidmarjem, avtorjem animiranih filmov, ki je za svoj kratki animirani film Slovo na Festivalu slovenskega filma leta 2016 prejel vesno za najboljšo animacijo. Na letošnjem festivalu Berlinale pa je bil v tekmovalni sekciji Generation Kplus, posvečeni filmom, ki nagovarjajo mlajše občinstvo, predstavljen film Zgodbe iz čarobnega vrta. Zanj je je Leon Vidmar prispeval eno od treh zgodb – te so postavljene v okvirno pripoved filma, ki pa v celoti tematizira smrt.

Z veliko zaupanja v ljudi, prav tako zaupanja vase, v dober namen, ljubezen do bližnjega se soočam s stisko tistih, ki me poiščejo. Izkušnje so pokazale, da je darovanje za druge nekaj najdragocenejšega, kar človek lahko počne. Podarja svoj čas, svoje talente, svojo bližino, sočutje, svoja ušesa in zbranost, svoj glas. Besede prebujajo čuječnost, govorijo o ljubezni do bližnjega. Človek ob njem potrebuje le roko, da se ob njej sam premakne. Gre ven, na odprto, prezračeno, svetlobo, ki kaže pot. Kako enostavno se sliši, globoko v sebi si se odločil za to, da deliš z drugimi. Pa se vendar zgodi, da te kdaj vrže iz tira. Kljub trdni veri, da zmoreš, daš vse, kar znaš, ne gre, ne moreš sam. Takrat položiš v Božje roke, zaupaš v Njegovo ljubezen, ki nikogar ne pusti »praznih rok«. Zanj je vsako življenje najdragocenejše, čeprav s človeško pametjo tega ne dojameš. Niti ne poskušaš razumeti. Samo prepustiš. In gre. Nekako gre. Moliš. Velikokrat je drugače, kot pričakuješ, da je dobro. Pač ne vržeš »puške v koruzo« in hodiš, in z zaupanjem vztrajaš. Vse tako poteka razsodno, lepo, s potrpežljivostjo in dobrotljivostjo, s hvaležnostjo in odpuščanjem. Pa pride dan, ki je sprva povsem primerljiv z drugimi. Na obzorju ni nič novega. Z enako »podporo« se posvetiš trpečemu. Ga sprejmeš. Potem postaneš pozoren na ledeno, očitajočo držo, trdo besedo. Godi se mu krivica. On dela vse prav. Naj se drugi spremenijo. Nihče ga ne razume. Tipa in išče na svoji poti, a obenem zvito zavira. Pravzaprav ne vidi smisla, da je prišel … Seveda lahko stopaš skozi življenje, ne da bi se zavedal čudežev in lepot okoli sebe. A tudi majhne stvari dobijo globlji pomen, če se jih zaveš. Pogledaš z očmi duha. Ni nič naključnega. Vse, kar se ti v življenju dogaja, ima smisel, je del tvoje enkratne naloge. Morda počasi lahko prepoznaš Božjo roko. In se dotakne srca, postane spodbuda, da se prebudiš, naravnaš svojo Pot. Se potrudiš. Odkriješ, kaj vse je pomembno v življenju. In srce se napolni s hvaležnostjo.

Our Hip Deep edition “A Tale of Two Rebellions" recounts the stories of two remarkable military campaigns in early Islamic history. Both uprisings take place in the late 9th century, both involve Africans as key players, and both set the scene for the crystallization of the Sunni-Shi'ite divide in Islam, which of course continues to this day. By Joseph Browdy and Banning Eyre. APWW #535

Letošnji prejemnik nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo, slikar, risar, grafik, kipar in pesnik Zdenko Huzjan, se je dolgo časa navduševal nad eksistencialno filozofijo, ki ga je obsedla že v mladosti, ker se njegova življenjska zgodba navezuje na prisotnost smrti. Slikarstvo je zgodaj razumel kot poslanstvo, saj je bil njegov oče zelo nadarjen, a se mu zaradi prezgodnje smrti ni uspelo izšolati. In potem je sam prevzel očetovo neizpolnjeno pot. ''Prišli smo iz tišine, gremo v tišino, slikanje pa so postopki vmes,'' pravi. Zanj značilni so zemeljsko sivi in rjavi odtenki, tu in tam vstopi z barvno, oblike pa kot razkrajajoči se, zabrisani ljudje in hkrati embriji, arhaične podobe, ujete med življenjem in smrtjo v stanju tihega mirovanja. Za Zdenka Huzjana so značilne globoke téme, kot je eksistencialna stiska človeka, hkrati subtilno vnaša sočutje. Ob tej priložnosti vabimo k poslušanja pogovora, ki ga je Iza Pevec z njim posnela leta 2021 ob njegovi razstavi Geografija tišin v Galeriji Murska Sobota.

Akutni pankreatitis najpogosteje sprožijo žolčni kamni in pretirano uživanje alkoholaKakšen naj bo zdrav način življenja za dobro delovanje trebušne slinavke? »Odgovor je v zmernosti,« poudarja gastroenterolog asist. dr. Darko Siuka iz Kliničnega centra v Ljubljani. V tokratnem Ultrazvoku bomo govorili o akutnem vnetju trebušne slinavke – o akutnem pankreatitisu. Zanj je značilna huda in nenadna bolečina okoli popka, zaradi katere prizadeti prvo pomoč običajno poišče na urgenci. Slovenski zdravniki letno obravnavajo okoli 1.000 pacientov z akutnim pankreatitisom. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

The Zanj Rebellion - Ml Muhammed Ali Desai by Radio Islam

El siniestro vial se registró sobre la Ruta Provincial 2.

Tadej Pogačar je včeraj v Zurichu osvojil še naslov svetovnega prvaka v cestnem kolesarstvu. Zanj je to že 86. zmaga in ena največjih in najpomembnejših v karieri. Druge teme: - Na parlamentarnih volitvah v Avstriji prvič zmagali skrajno desni svobodnjaki, a bodo težko sestavili vlado - Izrael znova silovito nad Libanon, v zadnjem dnevu ubitih več kot 100 ljudi, napadene tudi tarče v Jemnu - Pred začetkom študijskega leta opozorila o pomanjkanju subvencioniranih nastanitev

Matej Praček je strasten zbiratelj in poznavalec mineralov in kristalov. Prav želja po raziskovanju narave in njenih skrivnosti ga je popeljala v ta svet. Skozi leta je izoblikoval globoko razumevanje mineraloških procesov in edinstvenih lastnosti kristalov. Išče in zbira redke in posebne primerke z vsega sveta, od barvitih ametistov do eksotičnih turmalinov. Poleg zbiranja se Matej ukvarja tudi z raziskovanjem energetskih lastnosti kristalov. Zanj so minerali več kot le estetski predmeti – so orodja za duhovno rast in dobro počutje. Prepričan je, da lahko pravilno izbrani kristali pomagajo pri uravnovešanju energije, izboljšanju koncentracije in prinašanju notranjega miru. Z njim se je v svet naravnih lepot, ki jih ponuja naša Zemlja, odpravil Boštjan Simčič.

Na 30. Sarajevskem filmskem festivalu so postregli s tremi slovenskimi premierami: družinsko kriminalno dramo Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, dokumentarcem Zadnji kavboj scenarista in režiserja Tadeja Čatra in kratkim študentskim filmom Mentor Tinkare Klipšteter. Na več lokacijah po Ljubljani pa se odvija jubilejna, 10. izdaja Festivala kratkega filma FeKK. Zanj je značilno da se ne osredotoča le na prikazovanje, temveč kratki film poskuša tudi soustvarjati. In za konec še o Gala baletnem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v sklopu 72. Ljubljana Festivala. Zasijale bodo baletne zvezde, ki jih je za to priložnost zbrala ruska primabalerina ukrajinskih korenin Svetlana Zaharova.

Ciril Bergles se je rodil julija 1934 v Repčah pri Ljubljani, umrl je leta 2013. Diplomiral je iz slovenistike in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti; na srednjih šolah je delal kot profesor in ravnatelj. Veliko je prevajal, zelo pomembna je Antologija špansko-ameriške poezije, ki jo je uredil. Najpomembnejša v njegovem življenju pa je bila poezija, ki jo je ne le pisal, temveč je o njej zavzeto in strastno tudi premišljal. Slišali boste, kako je o poeziji in svojem lastnem ustvarjanju razmišljal leta 1998.

Ime tedna je Andreja Leški, judoistka, ki je na olimpijskih igrah v Parizu postala olimpijska prvakinja v kategoriji do 63 kg. Z neizmerno željo, predanostjo in samozaupanjem je v polfinalu prvič v karieri premagala domačo adutinjo, v finalu pa z iponom še mehiško tekmovalko in v tej kategoriji za Slovenijo osvojila že peto olimpijsko kolajno. Ostala kandidata sta bila: Brest Lenarčič, zlati maturant in pred kratkim še gimnazijec Šolskega centra Rogaška Slatina, ki je na lingvistični olimpijadi v Riu de Janieru, v konkurenci več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 40 držav osvojil zlato medaljo za najboljšo rešitev naloge. Odkar Slovenija sodeluje na mednarodni lingvistični olimpijadi je to prvo zlato za našo državo. Nejc Trošt, soustanovitelj podjetja C-Astral in vodilni oblikovalec brezpilotnega letalnika SQA eVTOL, ki ga v več kot 60 državah med drugim uporabljajo za nadzor ob naravnih nesrečah, iskanje pogrešanih oseb, izvidništvo in številne druge operacije. Zanj so na mednarodnem natečaju za produktno oblikovanje prejeli prestižno nagrado Red Dot: Best of the Best

Kuža na plaži ni več nobena redkost ne posebnost. Prav nasprotno. Tudi ob naši obali so v zadnjih letih uredili več plaž, kjer se lahko kopamo skupaj z našim psom. Prvo urejeno plažo, ki ima poleg vsega prav posebno ponudbo za pse, je letos dobil Portorož. V Kopru skrbniki in njihovi štirinožni prijatelji uživajo na veliki plaži v obmorskem parku. Manjša plaža za pse je v Izoli, namenjen jim je tud del obale v Strunjanu. Prav v Strunjanu in tudi drugod ob naši obali so na voljo še številni kotički, kjer prisotnost psa ni izrecno prepovedana. Eden takšnih je v Seči. Zanj skrbniki, psi in ostali kopalci pravijo, da je pravi poletni raj za vse. Sečo, Portorož in Koper je s svojim kužkom Lanom obiskala Lea Širok. Kako je bilo, pa izveste v oddaji.

Mi kristjani pogosto slišimo očitek: »Če boš veroval, boš izgubil svobodo.« Številni ljudje menijo, da krščanstvo ne dopušča svobode. Nasprotno pa Kristus v današnjem evangeliju svojim učencem prepušča popolno svobodo. Ko ga večina učencev zapusti, vpraša peščico, ki je ostala: »Ali hočete tudi vi oditi?« (Jn 6,47). Niti sledu prisile, ampak popolna svoboda. Vera v Kristusa je prevelika stvar, da bi koga silili vanjo ali ga k njej prisilili. V zgodovini so se vse prisile glede vere slabo končale. Človek se za Kristusa lahko odloči samo v ljubezni. Ljubezen pa je svobodna. Za Kristusa se lahko odloči samo, ko spozna, da je Bog najvišje dobro, najbolj ljubeča oseba ali, kot je to čudovito lepo povedal apostol Peter: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš« (68). Kakor da bi hotel reči: Ti, Gospod, lahko najgloblje potešiš žejo naše duše. Kolikokrat v življenju izkusimo: Vsi nas lahko razočarajo, samo Bog ne! Frančiškan Polikarp Brolih je rad pripovedoval o srečanju s sorodnikom. Bil je novinec v samostanu, ko se je začela vojna. Pri njem se je oglasil sorodnik, ki je iz Gorenjske pred Nemci pribežal v Ljubljano. Prej je bil bogat trgovec, v vojni pa je vse izgubil: bogastvo, trgovino, delo, ugled … Vse! V pogovoru mu je priznal: Ostala mu je samo vera v Boga. Vse drugo je propadlo! Vera je gotovost, ki ostaja. Vera je velikokrat edina gotovost in je toliko dragocenejša, ker ostane takrat, ko vse druge gotovosti propadejo ali se izkažejo za negotove. Je gotovost nad vsemi gotovostmi … Današnji evangelij tudi odgovarja na vprašanje, zakaj ostajamo ob Kristusu, zlasti ko toliko ljudi odhaja od njega in toliko ljudi meni, da ga ne moremo srečati v Cerkvi. Ne ostajamo ob njem, ker bi se strinjali z nepravilnostmi v Cerkvi, ampak zato, ker ta nosi njegovo odrešenjsko sporočilo. Danes se spominjamo stoletnice rojstva pisatelja Alojza Rebule. Tudi on je v veri našel smisel bivanja. Zanj je postala kakor »vrv, ki nas pelje nad kamnitim prepadom … Megle lahko še tako žvižgajo skozi kamin, lahko ne vidiš ničesar drugega pred seboj kot naslednji vstop – v roki pa ti še vedno ostaja tista na obeh koncih zacementirana vrv, tista gotovost …« (Divji golob, 237). Vera mu je bila tako pomembna, da jo je šel iskat tudi za ceno žrtve. In poiskal jo je v Cerkvi. Postala je biser, ki ga bo šel iskat tudi, če je zakopan v gnoju. V knjigi o francoskem filozofu Jacquesu Maritainu opisuje pot tega filozofa in njegove žene do vere. Ko sta se Jacques in žena Raissa Maritain bližala Cerkvi, sta naletela na veliko oviro – napake ljudi v Cerkvi. Toda njun odgovor je najbrž postal tudi Rebulov odgovor: »Če se je Bogu zdelo prav, da je skril svojo resnico v kup gnoja, jo bova šla iskat prav tja!«

Agradece a este podcast tantas horas de entretenimiento y disfruta de episodios exclusivos como éste. ¡Apóyale en iVoox! La Guerra Grande: Un Conflicto que Definió la Historia de Cuba La Guerra Grande, también conocida como la Guerra de los Diez Años (1868-1878), marcó un período decisivo en la historia de Cuba y su lucha por la independencia del dominio colonial español. Este conflicto, que se extendió por una década, fue la primera de las tres guerras cubanas de independencia y sentó las bases para los movimientos que eventualmente llevarían a la isla a su libertad. El estallido de la Guerra Grande se produjo en un contexto de creciente descontento social y económico. Las causas de la guerra fueron múltiples y complejas, incluyendo factores económicos, políticos y sociales que se habían acumulado durante años. La economía de la isla, dominada por la producción de azúcar y el uso de mano de obra esclava, enfrentaba una crisis profunda. Políticamente, la falta de representación y autonomía de la colonia generaba frustración entre los criollos, quienes veían limitadas sus oportunidades de participación en el gobierno de su propio territorio. El Grito de Yara, dado por Carlos Manuel de Céspedes el 10 de octubre de 1868, marcó el inicio de la guerra. Céspedes, un abogado y terrateniente, liberó a sus esclavos y los llamó a luchar por la independencia de Cuba. Este acto simbólico fue el catalizador que unió a diversos sectores de la sociedad cubana en la lucha contra España. La guerra se caracterizó por ser una lucha de guerrillas, donde los mambises, como se conocía a los insurgentes cubanos, utilizaron su conocimiento del terreno para enfrentarse a un ejército español numéricamente superior. Los mambises, liderados por figuras como Céspedes, Máximo Gómez y Antonio Maceo, llevaron a cabo una campaña de hostigamiento y sabotaje contra las fuerzas españolas, afectando significativamente la economía de la isla. A pesar de la valentía y la determinación de los mambises, la guerra no culminó con la independencia de Cuba. El Pacto de Zanjón de 1878 puso fin al conflicto sin lograr los objetivos de independencia y abolición de la esclavitud. Sin embargo, la Guerra Grande dejó un legado de resistencia y un sentido de identidad nacional que continuaría inspirando a futuras generaciones de cubanos. La Guerra Grande fue un conflicto que, a pesar de su trágico costo humano y económico, demostró la capacidad de resistencia del pueblo cubano y su deseo de autodeterminación. La lucha por la independencia de Cuba sería retomada en futuras insurrecciones, culminando finalmente en la independencia de la isla a principios del siglo XX. La Guerra Grande es un testimonio de la complejidad de la historia cubana y de la lucha incansable de un pueblo por su libertad y soberanía. A través de este conflicto, Cuba se forjó una identidad propia y un espíritu de lucha que perdura hasta nuestros días. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Antena Historia te regala 30 días PREMIUM, para que lo disfrutes https://www.ivoox.com/premium?affiliate-code=b4688a50868967db9ca413741a54cea5 ---------------------------------------------------------------------------------------- Produce Antonio Cruz Edita ANTENA HISTORIA Antena Historia (podcast) forma parte del sello iVoox Originals ---------------------------------------------------------------------------------------- web……….https://antenahistoria.com/ correo..... mailto:info@antenahistoria.com Facebook…..Antena Historia Podcast | Facebook Twitter…...https://twitter.com/AntenaHistoria Telegram…...https://t.me/foroantenahistoria DONACIONES PAYPAL...... https://paypal.me/ancrume ---------------------------------------------------------------------------------------- ¿QUIERES ANUNCIARTE en ANTENA HISTORIA?, menciones, cuñas publicitarias, programas personalizados, etc. Dirígete a Antena Historia - AdVoices https://advoices.com/antena-historia Escucha el episodio completo en la app de iVoox, o descubre todo el catálogo de iVoox Originals

Agradece a este podcast tantas horas de entretenimiento y disfruta de episodios exclusivos como éste. ¡Apóyale en iVoox! La Guerra Grande: Un Conflicto que Definió la Historia de Cuba La Guerra Grande, también conocida como la Guerra de los Diez Años (1868-1878), marcó un período decisivo en la historia de Cuba y su lucha por la independencia del dominio colonial español. Este conflicto, que se extendió por una década, fue la primera de las tres guerras cubanas de independencia y sentó las bases para los movimientos que eventualmente llevarían a la isla a su libertad. El estallido de la Guerra Grande se produjo en un contexto de creciente descontento social y económico. Las causas de la guerra fueron múltiples y complejas, incluyendo factores económicos, políticos y sociales que se habían acumulado durante años. La economía de la isla, dominada por la producción de azúcar y el uso de mano de obra esclava, enfrentaba una crisis profunda. Políticamente, la falta de representación y autonomía de la colonia generaba frustración entre los criollos, quienes veían limitadas sus oportunidades de participación en el gobierno de su propio territorio. El Grito de Yara, dado por Carlos Manuel de Céspedes el 10 de octubre de 1868, marcó el inicio de la guerra. Céspedes, un abogado y terrateniente, liberó a sus esclavos y los llamó a luchar por la independencia de Cuba. Este acto simbólico fue el catalizador que unió a diversos sectores de la sociedad cubana en la lucha contra España. La guerra se caracterizó por ser una lucha de guerrillas, donde los mambises, como se conocía a los insurgentes cubanos, utilizaron su conocimiento del terreno para enfrentarse a un ejército español numéricamente superior. Los mambises, liderados por figuras como Céspedes, Máximo Gómez y Antonio Maceo, llevaron a cabo una campaña de hostigamiento y sabotaje contra las fuerzas españolas, afectando significativamente la economía de la isla. A pesar de la valentía y la determinación de los mambises, la guerra no culminó con la independencia de Cuba. El Pacto de Zanjón de 1878 puso fin al conflicto sin lograr los objetivos de independencia y abolición de la esclavitud. Sin embargo, la Guerra Grande dejó un legado de resistencia y un sentido de identidad nacional que continuaría inspirando a futuras generaciones de cubanos. La Guerra Grande fue un conflicto que, a pesar de su trágico costo humano y económico, demostró la capacidad de resistencia del pueblo cubano y su deseo de autodeterminación. La lucha por la independencia de Cuba sería retomada en futuras insurrecciones, culminando finalmente en la independencia de la isla a principios del siglo XX. La Guerra Grande es un testimonio de la complejidad de la historia cubana y de la lucha incansable de un pueblo por su libertad y soberanía. A través de este conflicto, Cuba se forjó una identidad propia y un espíritu de lucha que perdura hasta nuestros días. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Antena Historia te regala 30 días PREMIUM, para que lo disfrutes https://www.ivoox.com/premium?affiliate-code=b4688a50868967db9ca413741a54cea5 ---------------------------------------------------------------------------------------- Produce Antonio Cruz Edita ANTENA HISTORIA Antena Historia (podcast) forma parte del sello iVoox Originals ---------------------------------------------------------------------------------------- web……….https://antenahistoria.com/ correo..... mailto:info@antenahistoria.com Facebook…..Antena Historia Podcast | Facebook Twitter…...https://twitter.com/AntenaHistoria Telegram…...https://t.me/foroantenahistoria DONACIONES PAYPAL...... https://paypal.me/ancrume ---------------------------------------------------------------------------------------- ¿QUIERES ANUNCIARTE en ANTENA HISTORIA?, menciones, cuñas publicitarias, programas personalizados, etc. Dirígete a Antena Historia - AdVoices https://advoices.com/antena-historia Escucha el episodio completo en la app de iVoox, o descubre todo el catálogo de iVoox Originals

Kavcijski sistem embalaže pijač je v Evropi vedno bolj razširjen. Morda ga bomo v prihodnje imeli tudi v Sloveniji. Zanj se najbolj zavzemajo v industriji pijač, ki bo morala v prihodnjih letih dosegati evropsko določene cilje na področju embalaže in odpadne embalaže. Nov sistem ločenega zbiranja plastenk in pločevink bi terjal začetni vložek, a njegovi zagovorniki izpostavljajo številne prednosti v primerjavi s sedanjim sistemom odvoza in ločevanja odpadne embalaže. To so: večja stopnja vračanja, zmanjšanje onesnaženja, nižje emisije CO2, razpoložljivost recikliranega PET materiala in aluminija visoke kakovosti, doseganje ciljev krožnega gospodarstva ter večja sledljivost in transparentnost materialnih in finančnih tokov. Nasprotniki, med katerimi je vedno bolj osamljena Zbornica komunalnega gospodarstva, pa so prepričani da je sedanji sistem odvoza in ločevanja zelo učinkovit in novega sistema ne potrebujemo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo po proučitvi podatkov in stališč vpletenih, predvidoma v juniju, pripravilo zakonodajni okvir, s katerim bo določilo obveznosti za deležnike. Več v prispevku Jernejka Drolec.

Danes bo na Ptuju že 10., jubilejni, tradicionalno dobro obiskani festival žlahtne kapljice salon sauvignon, gost naše oddaje Obrazi sosednje ulice pa bo njegov organizator Slavko Dobnik -- kulturolog, novinar, popotnik, promotor kulinarike in vina, sicer pa družinski človek, ki rad vrtnari in uživa v naravi. Zanj so vinarji umetniki, ki v sodelovanju z naravo ustvarjajo čudovite vinske kreacije. (foto: Igor Modic)

V zadnji epizodi sezone se končno osredotočim na primer, ki ste si ga že večkrat zaželeli. Zanj sem se odločila zato, ker ga lahko v nekaj točkah precej dobro povežemo s primerom, ki se je te dni odvijal v naši bližini. Ta epizoda je zadnja redna v tej sezoni. Podkast se do septembra poslavlja, se pa najverjetneje slišimo v kakšni bonus epizodi. Hvala za vsa poslušanja v četrti sezoni!

Pri enaintridesetih letih je svojo športno pot sklenil najuspešnejši slovenski smučarski skakalec. Peter Prevc je v svoji karieri osvojil veliki kristalni globus, zlatega orla in dvanajst kolajn z velikih tekmovanj. V petnajstih sezonah na najvišji ravni je doživel veliko zanimivih zgodb in tudi razočaranj. Zanj je bil nesrečen razplet svetovnega pokala leta 2015, a je bilo toliko večje veselje leto pozneje, ko je osvojil kristalni globus. Ob njegovih razmislekih o karieri in življenju v oddaji ujamete še spomina na svetovni rekord v Vikersundu, ko je prvi dosegel magično mejo 250 metrov, in na zmago na novoletni turneji.

Medtem ko iščemo Boga v oblikah, ki smo jih ljudje naredili Zanj, ne spreglejmo stvaritve, ki jo je On ustvaril po Svoji podobi in za večno zveličanje.Ne spreglejmo človeka, ne spreglejmo svojega bližnjega.Komentar tedna pripravlja kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Piše Jera Krečič, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Po romanu Me punčke iz leta 1990 in mladinski detektivki Nenavadni primer navadne muhe s slabo karmo iz leta 2019 je publicistka, scenaristka, predavateljica in pisateljica Mateja Mahnič lani izdala zbirko kratke proze Pišem. Življenje rišem. V uvodni besedi odgovarja na vprašanje, ki razkriva glavno temo: zakaj pisati o smrti. Uvod vzpostavlja osnovno sproščeno in optimistično razpoloženje zbirke ter razkriva ozadje avtoričinih premislekov o temi, ki jih vsaka zgodba v nadaljevanju po svoje podpira. Devetindvajsetih zgodb različnih dolžin – zelo kratkih in malo daljših – je razdeljenih v dvanajst razdelkov. Vsi junaki in junakinje zbirke pripadajo eni ali drugi generaciji: upokojenski, kjer življenje teče počasneje, a z otipljivejšim zavedanjem minljivosti, ali pa gre za mlade ljudi, večinoma ženske, ki so tako in drugače soočene s smrtjo bližnjih oseb ali odnosov z njimi. Zgodbe Mateje Mahnič o smrti so pravzaprav zgodbe o umrljivosti in živosti odnosov. Prva, z naslovom Harfa, se začne na zadnji dan starega leta in predstavlja simboličen začetek – začetek živeti drugače, polneje, živahneje, predvsem pa živeti z ljudmi, ki so del našega vsakdana in jih lahko jemljemo za (pre)samoumevne. Da k življenju kliče skrb za drugega, bližnjega, nagovarjajo vse zgodbe, nekatere pa v ospredje postavljajo odnos do živali in opazujejo človekovo povezanost z njimi. Posebej zanimiva je zgodba z naslovom Druga življenja, v kateri se pripovedovalec rak, v prejšnjem življenju brezbrižni kapitalist, ki je v to isto reko, v kateri danes prebiva kot rak, spustil ogromno količino pesticidov, spremeni v rakovico. Tudi druge podobno aktivistično naravnane pripovedi opozarjajo na človekovo močno vključenost v življenjski cikel vsega sveta. Z nadnaravnimi elementi in človekovim nagonom po krvnem maščevanju pa se zgodbe obračajo v na trenutke izpraznjene zaključke, ki svet shematično rišejo v igralno ploščo univerzalnih pravil dobrega in zla. Pisanje Mateje Mahnič odlikuje dobra karakterizacija junakov in junakinj ter slog, ki z raznolikostjo v vsaki zgodbi dovolj pritegne bralca, da se, čeprav za kratek čas, potopi v vedno drug (in tudi drugačen) svet. Obilica detajlov, zaradi katerih je pripoved živa, obvladovanje jezika ter različni registri in slogi pripovedovanja precej uspešno ohranjajo tempo sicer zelo obsežne zbirke. In čeprav knjigo lahko začnemo brati kjerkoli, filmsko dogajanje v kratki zgodbi Pica, pica pomeni vrhunec prve polovice kratkoprozne zbirke Pišem. Življenje rišem. Druga polovica obrne težišče pripovedovanja še bolj v notranjost. V sobivanju obeh generacij in različnih ljudi se smrt odkriva spet drugače – mitološko, presežno, duhovno in zgodovinsko. Tako so junak in žalujoči romski par, ki ga sreča na pokopališču, zaradi neupoštevanja obrednih zakonitosti kaznovani, v politično sodobnost in različno dojemanje polpretekle zgodovine nas popelje zgodba V imenu rdeče zvezde, med življenjem in smrtjo pluje upokojenec Polde v zgodbi Med šahom in matom. Zgodbo o Oranžni, umirajoči rakavi bolnici, pa pripoveduje Bog: "V predelu, kjer razsajajo maligne celice, je popoln mir. Kaj dogaja? Nič dogaja. Samo en ptič leti nad njo, s pegicami po trebuščku, drozg! Drozg??! Zanj je, petnajstletnica, nabirala črve in preživel je. Opazuje ptičje pero, ki se vrtinči dol in pristane v njeni dlani. Pomisli, kako bi bilo leteti z njim. In že leti. Usmerjam jo nad kamnitimi cvetovi ovčjih staj. Nad starodavnim prestolom na vrhu Hlama. Nad pobočji žajblja in materine dušice. Čez plažo, kjer se nasmehne golim jajcem tipa, ki si domišlja, da je Brad Pitt. »Drugič, ljubček, drugič.« Je že nad morjem. Leti v jati s ponirki, čez gliser s turisti, in ko ji najlepši ponirek vrže veliko ribo v dar, je ne ujame, škoda; leti naprej; nad prehodom med Prvič in Krkom je svetloba zahoda vse bolj oranžna, vse bolj oranžna …" Zbirko Pišem. Življenje rišem. zaključuje neposredna pripoved o življenju Martine K., rojene natanko sto let od dneva izida Levstikovega Martina Krpana, večne borke in iskalke, ki na koncu, po vseh težkih preizkušnjah in smrtih, preprosto gre – gre na pot, naprej, v pristno in lépo življenje, ki ga je znal živeti tudi njen soimenjak. Zbirka kratkih zgodb Mateje Mahnič Pišem. Življenje rišem. nas opozarja, da je smrt – tako kot ljudje in živali, s katerimi živimo, in kot družina, iz katere izhajamo in v katero se na vse mogoče načine vedno vračamo – sestavni del nas. In nas opogumlja k sprejemanju – sebe in drugega in s tem vsega, kar kliče v življenje.

Ena prvih besed, ki jih izgovori otrok, je avto. Prve ideje za nekaj avtomobilu podobnega pa so se porodile že v času renesanse. In kdo bi si mislil, da je od okoli treh milijard proizvedenih avtov v vsej zgodovini polovica še vedno voznih. Slovenci imamo s prevoznimi sredstvi sploh poseben odnos, Ljubljana na primer po deležu ljudi, ki se v službo odpravijo z avtomobilom, prednjači v Evropskem merilu. Avtomobili rastejo, ''to je že neke vrste oboroževalna tekma'', prostora zanje pa je vedno manj. O teh za človeštvo usodnih strojih je dr. Marko Kovač, raziskovalec na Centru za energetsko učinkovitost Instituta ''Jožef Stefan'', napisal knjigo s pomenljivim naslovom Pospeševanje skozi zgodovino – avtomobili med stereotipi in statistko, v kateri šofira med grafi in anekdotami, tehničnimi opisi in šalami. Zanj je sicer značilno, da poskuša pereče probleme osvetliti tudi z antropološkimi in sociološkimi ozadji ter da se ukvarja s popularizacijo znanosti.

Slavery in medieval Baghdad was complex, and though slaves had some social mobility, the Zanj people had been mistreated and were hungry for a rebellion. Ali ibn Muhammad was the driving force for this revolution, and led the Zanj and their disenfranchised allies through 15 years of war. Can ibn Muhammad and his rebels overthrow the Abbasids? Is this the beginning of the end?An original Ubisoft series, produced by Paradiso Media.Written by: Ali A OlomiHosted by: Ali A Olomi, Deana HassaneinMixing and editing: Adrien Le Blond, Jimmy BardinPre-existing music: Music from Assassin's Creed Mirage (Original Game Soundtrack) by Brendan Angelides, and from Walissarābi Minnal‘irfān (A Tribute To Mirage).Label: Ubisoft MusicIllustration: © Ubisoft Entertainment. All Rights ReservedProduction Coordinator: Brendan GalbreathAdditional Production Assistants: Yael Even Or, Molly O'Keefe, Madeleine Weinberg, Aimie FaconnierProducers: Axelle Gobert, Abi McNeilExecutive Producers Ubisoft: Etienne Bouvier, Julien FabreExecutive Producers Paradiso Media: Benoit Dunaigre, Emi NorrisIf you liked this podcast please subscribe, rate & review. To find out more go to Assassins Creed or find us on Facebook, Twitter & Instagram. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Today in our night school session, we will continue our discussion of chapter 5 of Basil Davidson's work "The Lost Cities of Africa"Topic: The Southern Land of ZanjFor Ujumbe Books and Journals:  https://www.amazon.com/author/marquesdcameronKing Cam Ujumbe Podcast: https://podcasters.spotify.com/pod/show/kingcamsujumbepodcastApple: https://podcasts.apple.com/us/podcast/king-cams-ujumbe-podcast/id1529203043Amazon Music: https://music.amazon.com/podcasts/6f66be3c-591e-43bb-b1d2-066d6f452fe2/king-cam's-ujumbe-podcastSupport the showYouTube: https://www.youtube.com/channel/UC8CWn_LLxjqEoZUOqJaC-1w

Na dan Radiotelevizije Slovenija in 95-letnice našega Radia se bomo poklonili enemu velikih ustvarjalcev njegove zgodovine, Jožetu Privšku. Bil je legendarni slovenski jazzist, ki je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja od Bojana Adamiča prevzel vodstvo Plesnega orkestra (današnjega Big Banda RTV Slovenija) in ga popeljal v evropski in svetovni vrh. Zanj je napisal več kot deset tisoč skladb in priredb ter z njim posnel veliko izjemnih plošč. S poustvaritvijo dela njegovega opusa se je na odru ljubljanske Drame na začetku oktobra začela nova sezona cikla Ars in Drama. Pripovedovanje Jožeta Privška o njegovem življenju in delu je nastalo leta 1984.

Slovenija je poskrbela za bučen uvod svojega častnega gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Zanj je zaslužen predvsem Slavoj Žižek s svojim nagovorom, v katerem je dejal, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Kaj pa drugi slovenski avtorji? Kako prepričljiv je naš program na sejmu ob reki Majni? O razsežnostih častnega gostovanja, ki je največji kulturni dogodek za Slovenijo v tujini doslej, voditelj Aleksander Čobec z gosti: kuratorjema slovenskega programa Miho Kovačem in Amalijo Maček, pisateljem Goranom Vojnovičem in nemcistko Urško P. Černe.

V studio in na Nočni obisk je prišel režiser, igralec, satirik, nekdanji umetniški vodja MGL-ja in predvsem Tržačan. Zanj je značilno, da se je tako v svojih režijah kot v besedilih nikoli ni izogibal aktualnim dogodkom, ki pretresajo svet, gledalcem pa jih je vedno prenašal z značilnim satiričnim tonom. Še vedno se najraje vozi z motorjem in občasno pokadi cigaro. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Borisa Kobala.

Se realizó la segunda reunión plenaria de la Asociación Universitaria de Educación Agropecuaria Superior (Audeas) en la sede del Zanjón y esta mañana en #BuenasNotas conversamos con Myriam Villarreal, decana de la Facultad de Agronomía y Agroindustrias y actual presidenta de Audeas, para conocer algunos detalles del encuentro. Allí conversaron sobre modificaciones de planes de estudios y el trabajo colaborativo de las unidades académicas para transitar procesos de acreditación para carreras.

Poletje je čas, ko se številni zdomci in izseljenci vsaj na kratko vrnejo domov, zato jim je v teh dneh namenjenih veliko prireditev. V državnem zboru so včeraj pripravili Vseslovensko srečanje, na katerem so kot vabljeni govorci nastopili svetovno priznana znanstvenica Marija Strojnik, projektni vodja Slovenske globalne poslovne povezave Štefan Bogdan Šalej ter predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser. V oddaji tudi o tem, kako je uspelo Slovencem v Luksemburgu prepričati letalskega prevoznika, da bo vzpostavil neposredno povezavo z Ljubljano. Slišali pa boste tudi o razpisu ministrstva za kulturo za ustvarjanje v več mestih po svetu, na katerega se lahko prijavijo tudi slovenski umetniki, ki bivajo v tujini.

Piše: Marija Švajncer. Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Knjiga Primoža Reparja Saga o prostosti duše je sestavljena iz več problemskih sklopov, in sicer: razgrnitve avtorjeve izvirne filozofije, utemeljene na Kierkegaardovi misli in personalizmu, kritičnosti do pojavov sodobnega sveta, premišljevanju o haikuju, pisanju o Gogoljevem delu Taras Bulba, skicah nove metafizike Béle Hamvasa, možnostih novega branja Ivana Cankarja in ocenjevanju pesniških zbirk. Nekatera avtorjeva stališča so oblikovana dialoško – kot odgovori na vprašanja Stanislave Chrobákove in Marjane Lavrič. Primož Repar je znan kot prevajalec Kierkegaardovih del iz izvirnikov. Spoznanja tako imenovanega očeta eksistencializma so se ga dotaknila že v zgodnji mladosti. Opus danskega misleca je izhodišče za Reparjev humanizem. Prizadeva si za novo paradigmo, sestavljeno iz nove oekonomije kot zbirne skupnosti in skupnega doma, nove pravde v pomenu pravičnosti, nove družabnosti kot prvega pogoja kakršnekoli družbe in politike ljubezni, tako rekoč edine možne rešitve v svetu. Zasnoval je humanističen projekt, v katerem so tudi prvine utopičnosti in vidiki najstva. Izhaja iz tistega, kar je v svetu in med ljudmi narobe, in se zavzema za to, kako bi moralo biti vse skupaj videti in kakšno naj bo. Poudarja pomen posamičnika in njegove odgovornosti, pristen odnos do bližnjika in dobre medčloveške odnose nasploh. Zanj sta odločilna individualizem in singularnost, tudi transcendenca je tista, ki je kot hotenje po večnosti in presežnosti neke vrste določilo minljivega človeka. Avtor je kritičen do hrematizma oziroma pohlepne ekonomije in drugih pojavnih oblik neoliberalnega kapitalizma, zlasti izkoriščanja, prekarnega dela in potrošništva. Spominja se tudi omejitev v času epidemije korona virusa. Kljub neposredni kritičnosti ohranja svojevrstni optimizem, upanje in zaupanje v ljubezen, in med drugim pravi: »Ko ljubimo, dajemo sebe transcendenci kot drugemu. Ko udejanjamo ljubezen, smo pristali v politiko ljubezni namesto sovraštva, politiko sprave z mrtvimi in pomiritve med živimi, politiko bivanjskega preobrata, se pustimo graditi gradnikom ljubezni, tako sebi, ko to dopustimo tudi drugim, izgrajujemo resnico, ki je resnica zame, ki je resnica moje samotranscendence oziroma sebetranscendence.« Politika ljubezni med drugim pomeni solidarnost in sožitje med ljudmi. Avtor si prizadeva tudi za ohranjanje narave, glede nove tehnologije pa opozarja na pasti in hkrati priznava dobre strani njene uporabe, tako pretok informacij kot povezovanje v svetu. Poznavanje haikuja in vednost o njem Primož Repar podaja v pogovoru s filozofinjo, pesnico in publicistko Stanislavo Chrobákovo, slovaško umetnico in teoretičarko, ki je v letih bivanja pri nas veliko prispevala h kulturnim in drugim stikom med Slovenijo in Slovaško ter v slovenski ustvarjalnosti zapustila pomembno in vidno sled. Založba in revija Apokalipsa s podnaslovom Revija za preboj v živo kulturo haikuju posvečata veliko pozornosti, postal naj bi celo eden zaščitnih znakov njune založniške filozofije. Haiku izraža eksistencialno odprtost za neznatne in subtilne izrazne možnosti, njegovo jedro je dogodek s posebno osvetlitvijo. Repar priznava, da se haikuji, kakršne ustvarja, nočejo držati kakih omejujočih pravil, temveč se bolj ravnajo po svojem lastnem notranjem ritmu; sam se je izvirno in inovativno domislil celo dvojnih haikujev. Avtor pravi, da se v času brezbrižnosti in vseenosti haiku kot čista poezija pojavlja kot dar opazovanja in dragoceno urjenje pozornosti. Primož Repar piše v esejističnem in literariziranem slogu, tudi poetičnem, in uporablja eksistencialije, a kljub temu je njegovo pisanje filozofsko koherentno ter zasnovano na široki in poglobljeni filozofski vednosti. Na koncu knjige je predstavljeno Reparjevo bogato literarno, filozofsko, uredniško, založniško in organizacijsko delo. Njegova doktorska disertacija o Kierkegaardu iz leta 2009 je pomenila pionirsko delo te vrste na Slovenskem. Reparjevo delovanje je odmevno tudi v mednarodnem prostoru. Kot neodvisni raziskovalec in vodja strokovnih programov pri Srednjeevropskem raziskovalnem inštitutu Sørena Kierkegaarda sodeluje na številnih evropskih univerzah in inštitutih in občasno predava na njih; tako je na primer leta 2018 v Pekingu na Kitajskem govoril o politiki ljubezni in soorganiziral predavanja na omizjih, povezanih s Kierkegaardovo mislijo. Primož Repar je tudi prejemnik več nagrad in priznanj, njegove knjige so prevedene v tuje jezike. Jurij Hudolin na zavihku platnic piše, da je Reparjeva Saga o prostosti duše avtorefleksija in tudi samokritika. Kdor pa je tega zmožen, velja za ustvarjalca, ki mu zaupamo in z radovednostjo segamo po njegovih knjigah.

Ime tedna je Urška Djukić, režiserka, ki s filmom Babičino seksualno življenje žanje uspeh za uspehom. Zanj je prejela številne mednarodne nagrade, zdaj pa prvič v zgodovini slovenskega filma z njim osvojila še cezarja, najvišje francosko filmsko priznanje v kategoriji najboljšega animiranega kratkega filma. Tega ni pričakovala, najbolj pa je vesela, ko ii ljudje povedo, da je ogled filma pri njih naredil spremembo, da so se tudi doma začeli več pogovarjati o intimi in zgodovini intime. Kandidati so bili še:  Iztok Kovač, plesalec, koreograf in ena od osrednjih osebnosti slovenskega sodobnega plesa zadnjih desetletij pri nas. Umetniški vodja skupine EnKnapGroup in kulturnega centra Španski borci je prejemnik nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo na področju sodobnega plesa, priznanja Društva za sodobni ples Slovenije. Nika Križnar, Ema Klinec, Timi Zajc in Anže Lanišek, smučarski skakalci, ki so na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju na tekmi mešanih ekip v Planici osvojili bronasto medaljo in s tem tudi prvo odličje za Slovenijo na največjem letošnjem športnem dogodku pri nas. 

Didier Queloz je profesor fizike na Univerzi v Cambridgeu in na ženevski univerzi. Leta 2019 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za "odkritje eksoplaneta, ki kroži okoli soncu podobne zvezde". V intervjuju za Val 202 se je spomnil časov sredi 90. let, ko je odkritju o najdenem planetu verjel le on sam. Danes pa – kako povedno – v tej veji fizike deluje več tisoč raziskovalcev, obeta celo, da preseže samo mater astrofiziko. 56-letni Švicar je jasen in neizprosno odkrit o neumnosti razpredanj o potovanju na oddaljene svetove, saj moramo najprej poskrbeti za naš planet. Da je Zemlja edini dom, ki ga imamo, in da smo bili ustvarjeni zanj in na njem, pa tudi o tem, da je Elon Musk norec.

The coast of Kenya has a series of impressive medieval ruins. Amongst the monuments are tombs, grand houses, mosques, and palaces. East African archaeologists date the high point of this heritage to the 13th century. The Kenyan museums contain impressive, reconstructed artefacts that animated the urban life of these lost cities.In this lecture, Robin Walker will present this heritage and put it in its proper place as a powerful chapter in Africa's history.A lecture by Robin WalkerThe transcript and downloadable versions of the lecture are available from the Gresham College website:https://www.gresham.ac.uk/watch-now/kenya-citiesGresham College has offered free public lectures for over 400 years, thanks to the generosity of our supporters. There are currently over 2,500 lectures free to access. We believe that everyone should have the opportunity to learn from some of the greatest minds. To support Gresham's mission, please consider making a donation: https://gresham.ac.uk/support/Website:  https://gresham.ac.ukTwitter:  https://twitter.com/greshamcollegeFacebook: https://facebook.com/greshamcollegeInstagram: https://instagram.com/greshamcollege

Aslında ben bugün "ırk ve zeka" hakkında konuşmayı planlamıştım, “Aptallaşıyor muyuz” serisinin devamı olarak, ama konunun detaylarına dalınca ayrı bir bölüm çıktı. Irk kavramının tarihsel değişiminden başlayıp bilimsel bulgulara uzanacağız. Seriyi takip etmeyenler bile bunu tek başına dinleyebilirler.(Duyuru: Bunca bölümdür devam etmemi sağlayan en önemli şey, Patreon'dan irili ufaklı destek veren sizin gibi dinleyiciler. Bu destek doğrudan bana geliyor, normal reklam gelirleri ise (varsa o ay) yapımcımla paylaşılıyor. Ayrıca patronlara e-kitabım bedava, yoksa da buyrun: Safsatalar Ansiklopedisi Kısaltılmış Edisyon).Bölümler:(00:05) Han gezgini: Herkes kendini dünyanın merkezinde görür.(04:35) Yatay imparatorluklar.(07:50) Zanj ve Arap köle ticareti.(09:35) Ham'ın Laneti.(12:05) Reconquista ve saf kan.(13:05) Şeker kamışı tarihin akışını değiştiriyor.(13:55) Sublimus Deus: Kafir de olsa, yerli de insandır.(16:15) Plantasyon köleliği.(17:45) Aydınlanma sonrası her şeyi sınıflandırma merakı.(19:15) Monogenesis vs Polygenesis: Farklı ırkların kaynakları.(21:45) ABD nüfus idaresinin sürekli değişen ırk tanımları.(22:30) "Tek damla" kuralı.(23:30) UNESCO bildirisi: Hepimiz kardeşiz,.(24:50) Otobüste koltuk kapmaca.(25:30) Berlin Olimpiyatları ve Hitler'in selamı.(27:10) Irk mı etnisite mi?(29:15) Uzakdoğunun cilt beyazlatıcı krem aşkı.(31:45) Afrika'daki gen ve dil çeşitliliği.(33:25) Cheddar Man: 10000 yaşındaki İngiliz esmer güzeli.(35:10) Genetik açıdan ırk.(38:15) Sosyal inşa ne demek.(39:20) Genetik testlerin diskura etkisi.(41:20) Irk ve zeka.(42:00) Patreon teşekkürleri..Kaynaklar:Kitap: The Invention of Racism in Classical AntiquityMakale: What was ‘race' in ancient Rome?Podcast (Youtube): Fall of Civilizations - The Han DynastyMakale: The Strength and Structure of the Ancient Persian ArmyAkademik makale: East-West Orientation of Historical Empires and Modern StatesMakale: Sugar & the Rise of the Plantation SystemKitap: The Descent of Man (1871)Kitap: Man's Most Dangerous Myth: The Fallacy of RaceMakale: The 1936 Berlin Olympics and the Controversy of U.S. ParticipationMakale: The History of “White Skin” Beauty Standards in AsiaAkademik Makale: Africans More Genetically Diverse Than Rest of WorldMakale: Why does Africa have so many languages?Makale: Cheddar Man: Mesolithic Britain's blue-eyed boyMakale: Stanford Encyclopedia of Philosophy - RaceMakale: How Science and Genetics are Reshaping the Race Debate of the 21st CenturyAkademik Makale: Genetic Structure of Human PopulationsSee Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

Pred kolesarsko Dirko po Franciji gostimo komentatorja in selektorja Martina Hvastijo, ki je podal svoje videnje pred kolesarsko dirko vseh dirk. Zanj je prvi favorit Tadej Pogačar, edini pravi izzivalec pa je Primož Roglič. Razmišljal je tudi 'trilemah' Jumbo Visme. Vabljeni k poslušanju.

Llegó a la isla de Cuba el 13 de julio de 1865. El 4 de noviembre de 1868 dirigió la célebre “primera carga al machete”, en Pino de Baire, donde con un puñado de hombres aniquiló en breves minutos a dos compañías españolas. Cansado de desacuerdos internos durante la Guerra de Independencia, abandonó Cuba poco antes de firmarse la Paz de Zanjón de 1878. En 1892 llegó a un acuerdo con José Martí y Antonio Maceo para organizar una nueva insurrección, de la que él sería jefe militar. El generalísimo Máximo Gómez murió en La Habana el 17 de junio de 1905. Había desafiado a la muerte en unos 235 combates sin sufrir más que dos heridas, moría en su cama fulminado por la septicemia. --- Support this podcast: https://anchor.fm/ramn-fernndez-larrea/support

Z esejem Draga Jančarja o upornem človeku Borisu Pahorju se spominjamo tega pomembnega pisatelja in intelektualca, ki je umrl pred dnevi. Boris Pahor je neutrudno in do zadnjega v literaturi in javnih nastopih pripovedoval o lastnih bolečih izkušnjah z velikimi totalitarizmi 20. stoletja in opozarjal na pomen svobode. Foto: Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons"Vprašanje obstoja slovenskega jezika ni bilo nekaj, s čimer bi se šalili. Zanj je zastavljal svoje življenje."Z esejem Draga Jančarja o upornem človeku Borisu Pahorju se bomo spomnili tega pomembnega pisatelja in intelektualca, ki je umrl pred dnevi. Boris Pahor je neutrudno in do zadnjega v literaturi in javnih nastopih pripovedoval o lastnih bolečih izkušnjah z velikimi totalitarizmi 20. stoletja in opozarjal na pomen svobode.

Na splošno maturo je na 83 šolah prijavljenih 6 tisoč 337 kandidatov, ki jih danes čaka prvo dejanje zrelostnega izpita: maturitetni esej. Zanj so morali prebrati dve deli, to sta Čudežni Feliks Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda, tematski sklop pa nosi naslov V svetu blišča in bede. Drugi poudarki oddaje: - Koalicijska pogajanja med Gibanjem Svobodo, SD in Levico danes na ravni odborov. - Zaznamujemo mednarodni dan gasilcev, ki imajo pri nas več kot stoletno tradicijo prostovoljstva. - Slovenski hokejisti za uvod v svetovno prvenstvo premagali Litvo; Liverpool prvi finalist nogometne lige prvakov.

Ivana Šojat (letnik 1971) je hrvaška pisateljica, pesnica, esejistka, prevajalka. Kot gostja festivala Fabula je 6. aprila 2022 nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu. Predstavila je svoj najodmevnejši roman Unterstadt, ki je nedavno izšel v slovenskem prevodu Jureta Potokarja pri založbi Didakta. Zanj je Ivana Šojat prejela tako rekoč vse najprestižnejše hrvaške nagrade: Vladimirja Nazorja, Ksaverja Šandorja Gjalskega, Frana Galovića ter Josipa in Ivane Kozarac. Unterstadt je roman o osiješki družini nemškega porekla, ki jo zaznamujejo dramatični dogodki dvajsetega stoletja. V ospredju so ženske štirih generacij, ki morajo prenesti težo izgub, razočaranj in ponižanj, še posebej po drugi svetovni vojni, ostaja pa upanje, da bo zadnja izmed njih zmogla razumeti preteklost in kreniti neobremenjeno po svoji poti.

Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim. S profesorjem in dijaki II. gimnazije Maribor o prvem romanu in tokratnih prilagoditvah esejaPrvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita, maturitetni esej, kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Nina Kujundžič Lukaček, Filip Borec in Luka Frim.

Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije - in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus. Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdovGozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, - Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.

Following episodes 11 and 2, we now turn to exploring how and why the different regions of the world of Altera got their names. Other topics covered: the four ways to divide the continent of Africa; Eritrea as an exonym; Nubia's Baqt treaty's connection to the Zanj Rebellion in Mesopotamia; an Zanj, Zanzibar, and Azania as cognates and Sudan as an analogous term; defining the new boundaries for Asia; the many possible etymologies of Siberia; reapplying the Greco term Taprobana to Australia; how places like Guinea, Ethiopia, Thule, and Hesperia were geographic moving targets until recently; the emerging political geography of Turtle Island; and lamentations for missed opportunities of basing place names on Tierra del Fuego, Andina, and the Caribbean. Tired of learning geography and history in an uninspired world? Atlas Altera is a creative exercise that repaints the world while going hardcore on real geography, anthropology, linguistics, and history. For more content, visit www.atlasaltera.com or watch the video on YouTube.