Podcasts about sodobni

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

"Zanimanje za humanistiko v zadnjih letih upada, rastoča pa je v tistih državah, kjer so jo uspeli približati sodobni tehnologiji, torej kjer je dobila inovativne poti in smeri", pravi klasična filologinja in predstojnica oddelka za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jadranka Cergol Gabrovec. V lepih spominih ima še obdobje, ko je poučevala na šolah v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem. Ukvarja se s humanistično tradicijo na Primorskem in s slovensko književnostjo v Italiji. Pravkar zaključuje monografijo Sprehodi in prepleti besed ob meji.

Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X. Gostje: izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik asist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike.  Poglavja: 00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji? 00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej. 00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj? 00:10:51 Ondinino prekletstvo 00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj? 00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate 00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu 00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom 00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa? 00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom 00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje 00:32:21 Dihanje in bolečina 00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas 00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus

Predzadnja epizoda se zazre v prihodnost znanosti. Kaj ji preti? Razmišljamo o »paktih molka« – o zgodovinskih, imperialnih, kolonialnih, genocidnih, ki danes povezujejo države EU, pa tudi o zgodovini znanosti – ki imajo visoko ceno. Sodobni znanosti, ki je še vedno večinsko nekritična, moškosrediščna in evropocentrična, grozijo nove nevarnosti: psevdoznanost, »Google« strokovnjaki, kultura Silicijeve doline, tehnološki determinizem. Zakaj so humanistični, kritični pogledi znanstvenic na tehnologijo nujni, nam iz Kalifornije pomaga razumeti dr. Nina Beguš, raziskovalka na univerzi v Berkeleyju.Ker je v domišljijskem svetu žensk vse mogoče, tudi planet brez hierarhij, se z magistro antropologije spolov Teo Hvala sprehodimo po njihovih delih v znanstvenofantastičnih vzporednih svetovih. Tam se srečamo s pošastjo. S pošastjo, ki sledi denarju, družbeni in epistemološki pravičnosti ter pravičnosti v znanosti. Avtorice zgodovinskega kopanja: Maja Čakarić, Tjaša Kosar in Zarja MuršičSogovornice: prof. dr. Milica Antić Gaber, prof. dr. Katja Mihurko, doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik, prof. dr. Andreja Gomboc, doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc, dr. Jana Javornik, mag. Tea Hvala, dr. Nina BegušPostprodukcija: Klara ŠkrinjarSerija podkastov Znanost brez kravate: ženske perspektive v znanosti je nastala v produkciji Strašno hudi in s sofinanciranjem Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Gostja epizode je dr. Jasna Podreka, sociologinja, ki se posveča raziskovanju nasilja v družbi, s posebnim poudarkom na nasilju v družini, nasilju nad ženskami, femicidu, družinskih umorih ter nasilju med mladimi. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodovinski kontekst in razvoj feminizma Spolne vloge in socializacija Vpliv svetovnih vojn na spolno dinamiko Sodobni feminizem in spolna identiteta Izzivi in kritike feminizma Transspolna vprašanja in feminizem Moškost in sodobni izzivi Mladina, identiteta in družbeni vplivi

Projekt Transport je omnibus šestih lutkovnih miniaturk in povezuje šest gledališč iz Slovenije, Poljske, Estonije, Litve in Češke. Pod vodstvom avtorja in režiserja Tina Grabnarja ustvarjalci preiskujejo trajnostni pristop h gledališču, tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu ter raziskovanje uprizoritvenih strategij združujejo s tehnološko inovativnostjo. O projektu razmišlja gledališka kritičarka in publicistka Nika Arhar. Refleksijo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Vabimo vas k poslušanju! foto: Miha Fras, lgl.si, izsek

V torek 2. decembra obeležujemo Mednarodni dan boja proti suženjstvu. V tej luči smo z gosti govorili o položaju v Sloveniji, številkah s tega področja in zakonskih pomanjkljivostih ter mogočih rešitvah. Z nami so bili: predstavnica Društva Ključ - Centra za boj proti trgovanju z ljudmi Manca Raušl, predstavnica Karitas Slovenije Magdalena Strmšek Buh in inšpektor za delo iz Inšpektorata za delo Roman Pečnik.

Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.

Gost epizode 199 je msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, redni profesor filozofije ter religije in avtor številnih knjig. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodnje življenje in duhovno prebujenje Vojaška služba in filozofsko raziskovanje Teološki študij in osebna vera Zgodba o Abrahamu in Izaku Monoteizem in narava Boga Medverski dialog in skupna duhovna izhodišča Sodobni izzivi: individualizem in skupnost Vloga religije v sodobni družbi Pojmi nebes in večnega življenja Sprejemanje omejitev življenja in iskanje smisla

V idiličnem okolju gorenjskega turističnega bisera se je včeraj začel jubilejni, 20-ti Strateški forum Bled. Sodobni svet pretresa vrsta oboroženih konfliktov, ki jih spremljajo hude kršitve mednarodnega prava in razkroj multilateralizma, zato so največji zunanjepolitični dogodek pri nas naslovili Pobegli svet. V nagovorih gostiteljev smo lahko zaznali frustracijo, da Evropa kot nosilka nekaterih civilizacijskih vrednot ni več svetovna politična in gospodarska sila. Druge teme: - V Srbiji novi množični protivladni protesti z zahtevo po predčasnih volitvah. - Ob začetku novega šolskega leta svarila pred kadrovskim zlomom. - Slovenski košarkarji danes proti Islandiji, na papirju najlažji ekipi skupine, lovijo drugo zmago na evropskem prvenstvu.

Piše Marija Švajncer, bereta Maja Moll in Igor Velše Vsebinsko in sporočilno bogat roman Marija Čuka Zlato zrno je večplasten. Zgodba o iskanju ljubezni in hrepenenju po njej je napisana v tretji osebi ednine. Tako imenovani vsevedni pripovedovalec razgrne čustveno doživljanje Leopolda Teofita, moškega srednjih let, ki iz Milana pripotuje v Trst. Mesto ni imenovano, iz opisov pa je mogoče razbrati, da teče beseda o prav tem obmorskem mestu, ki slovi po svoji bogati zgodovini in notranjih nasprotjih iz preteklih in sedanjih časov. Leopold se, poln upanja, da se bo srečal z novo ljubeznijo, sprehaja po ulicah in pripoved dobi novo razsežnost: zvrstijo se spomini na preteklost, oživljanje političnega dogajanja in nasilje, ki ga zlepa ni mogoče prekiniti. Leopoldovo pričakovanje ljubezenske pustolovščine prekine pretep mladeničev. Vse skupaj močno spominja na fašizem ali pa je kar njegova nova pojavna oblika. Glavni literarni lik Leopold je nekoliko naiven in konservativen moški. Opravlja delo direktorja poštne izpostave, bere poezijo, s prijatelji navija na nogometnih tekmah, politično je usmerjen nekoliko levičarsko, vendar se volitev ne udeležuje. Zavezan je tako pokojnemu očetu kot umrli življenjski sopotnici Nevii. Protagonist se poglablja vase in razkriva svojo notranjost: »Nor sem! Vse se mi dozdeva. Življenje je privid, beseda privid življenja. Nisi mi dal svoje besede, oče, a slišim jo, kako odmeva po teh ulicah in po tem mestu, kjer tvojo besedo potiskajo v temen kot, pa je ne morejo utišati. Leopold je čutil, da je to posebno mesto, da se po njem pretakajo mozaiki usod, obrazi različnosti, da ni ednina, marveč množina.« Oče je kot Slovenec zaradi nesprejetosti in nestrpnosti moral Trst zapustiti in oditi drugam. Fašistični pritisk je bil premočan. V očeh oblasti je bil pritepenec in ščavo, njegov jezik je bil ogrožen in preganjan. Oče še vedno živi v njem in Leopold občuti z njim posebno vez, hkrati pa sluti, da beg ni rešitev. Marij Čuk z učinkovitimi literarnimi sredstvi, bogatim besediščem, poetično obarvanimi odlomki in rahlo ironijo razgrinja slovensko-italijanske odnose, težaven položaj ljudi onstran meje in trdoživost fašizma. Njegovo prikazovanje ni črno-belo, temveč objektivno ter tako kritično kot tudi prizanesljivo, zlasti do Leopoldovih značajskih lastnosti. Pisatelj omenja, kako se današnji Slovenci zaradi cenejšega življenja iz svoje države preseljujejo v Trst in Gorico ter zaživijo v novih okoliščinah, kakršne koli že so. V Leopoldu so ohranjena čustva, ki jih je gojil do Nevie. V dolgem obdobju njene bolezni ji je stal ob strani in ji izkazoval iskreno naklonjenost ter ji pomagal premagovati telesne bolečine: »Vse bo dobro, ljubezen moja, vse bo dobro. Jaz sem ob tebi in v tebi.« Nič na tem svetu pa ni idealno in popolno. Bolehna Nevia, profesorica klasične filologije, se je za kratek čas zaljubila v sodelavca. Kar tako, kot se to pač primeri v življenju. Rahločutni Leopold je trpel, toda sčasoma se je Nevia otresla zagledanosti v drugega moškega in spet je Leopold postal središče njenega življenja. Kako tudi ne, saj ga je zaradi pogubne bolezni potrebovala. Spomin nanjo je živ in močan, zato se Leopold celo vpraša, ali je Nevio zaradi iskanja nove ljubezni morda izdal. Veseli se srečanja z Irmo, njegovo pričakovanje se sveti kot zlato zrno. S skrivnostno žensko se je seznanil na spletu. Osamljenost ter hrepenenje in želja po novi ljubezni so ga prignali v Trst. Ali se je ljubezen uresničila? Ga je Irma, ki mu je v pismih obetala toliko lepega in ga z izbranimi besedami začarala, osrečila? Vsega nikakor ne bi bilo primerno razkriti. Spletne seznanitve in vabila lahko prinesejo nove ljubezenske zveze, nič presenetljivega pa ni, če se iz njih izcimi tudi kaj drugega. V romantičnih in s čustvi nabitih Irminih pismih je večkrat omenjena beseda denar. Kakor koli že, bilo je vredno, da je Leopold pripotoval v Trst. V tem slikovitem mestu je marsikaj izvedel tudi o sebi. V romanu Zlato zrno je veliko filozofskih spoznanj in življenjskih modrosti. Avtor med drugim pravi, da je življenje vedno uganka, ki ljudi postavlja pred preizkušnje; obrnjeno je v prihodnost in ne v preteklost. Dokler traja, je tudi upanje, še več – možnost lepega in dobrega: »Tudi iskanje nevidnega in nedosegljivega je čas, ki ga velja živeti.« Usodo Leopold sluti kot neotipljivo čarodejko, proti kateri nima moči. Morda pa sploh ni usode in so namesto nje pravzaprav samo izkušnje in izzivi ali celo učinkovanje nevidnega bitja, ki mu nekateri pravijo bog. Pomisliti bi bilo treba tudi na smrt. »Škoda, da polagamo čas v varstvo zrahljanim živcem, hudobiji, egoizmu, diktatorjem. Ko bi razmišljal o svoji minljivosti, bi bil človek le dobro bitje brez hudičeve zlobe.« Morda je vse naše početje zatekanje v prostore upanja in iskanje trikov, da bi se izognili smrti. Velikokrat ljudje sploh ne vedo, kaj bi radi. V romanu se poraja vprašanje, ali se lahko zgodi, da vsemogočna, drzna in močna ljubezen omaje celo besedo in narod. Ljubezen je po eni strani galerija izgubljenih priložnosti in žalost, po drugi pa tudi poskočnost, presenečenje in veselje. V ljubezni ni treba besed, zadošča jo začutiti, toda ne gre pozabiti, da življenje ni le idila in prav zaradi ljubezni je treba prestati marsikatero neprijetno preizkušnjo. Ljubosumje in strah jo slej ko prej uničita. Leopold vzame s seboj psa Rončija. Med potjo ga spravi v kovček in med nastanitvijo v hotelu kuža potrpežljivo in po pasje vdano spremlja vse, kar se dogaja lastniku. Ljudje pač potrebujemo nekoga, ki nas razume in je na naši strani. Ne nazadnje ni brez pomena, kaj je o svojem novem literarnem delu povedal Marij Čuk sam. Vrsto let smo po radiu lahko poslušali njegovo poročanje o dogajanju onstran meje, zlasti v Trstu. V zadnjem času spremljamo njegove načrte, poslanice in ukrepanje v zvezi s položajem predsednika Društva slovenskih pisateljev. Sprejel je izziv in že zdaj njegovo prizadevanje za slovenski jezik in kulturo ter angažiranost odmevajo v slovenski javnosti. Na predstavitvi romana je Marij Čuk povedal, da je Leopold Teofit naivni človek, tak, ki išče svoj izvor in identiteto. Tako zelo verjame v dobro, da njegove vere ne more prav nič omajati. Zlo mu ne pride do živega, toda vse to je za današnji čas, je pripomnil avtor, že kar problematično. Sodobni svet je namreč kaos posameznikov, družbe in vrednot. V človekovi glavi vre spopad realnega in virtualnega, tako da sploh ne ve več, kaj je on sam in kje je meja. Pisana beseda naj bi v razburkanih časih, je pribil pisatelj, vseeno ohranila svojo moč. Besede Marija Čuka jo vsekakor ohranjajo. V romanu Zlato zrno prepričljivo in z notranjo napetostjo slika posameznikovo doživljanje in družbeno dogajanje. V tretjeosebni pripovedi, protagonistovem izpovedovanju in vsebini poslanih pisem, tako Leopoldovih kot Irminih, je veliko življenjskih resnic, kritičnih spoznanj in moralnih dilem.

Logično, da si nihče izmed nas ne želi biti ovca; se pravi človek, ki je naiven, ki se pusti slepo voditi, ki je dejansko zavedèn. Vsi si želimo razmišljati s svojo glavo in svobodno sprejemati odločitve. Vsaj tako se zdi. Koliko je sicer dejavnikov, ki zares vplivajo na naše odločitve in dejanja in koliko smo pri tem zares svobodni, bi nam lahko veliko povedali sociologi, psihologi in nevrologi. No, vsaj občutek, da se lahko sami odločamo, je dober. Koliko pa smo pri naših odločitvah in dejanjih zares svobodni, je drugo vprašanje. Če bi si dovolili še kaj več razmišljanja, razglabljanja in poglabljanja v tej smeri, bi se na koncu verjetno dokopali do spoznanja in priznanja, da smo vsaj do neke mere ovce, ki sledijo čredniškim usmeritvam. Seveda se pojem čredništva in ovc pogosto povezuje z vero in verniki, ki naj bi bili zaslepljeni ali pa naj bi brez kakšnega posebnega razmisleka sledili svojim verskim voditeljem, dogmam, nauku ter verskim pravilom in zapovedim. Nekako v slogu Marxove opredelitve, da je religija opij za ljudstvo. Toda če govorimo o aktivni drži in odnosu, ki sta ena temeljnih in bistvenih drž v krščanstvu, vidimo, da to ne drži. Res je, da simbolika pastirstva preveva Jezusov nauk: ne le, ko Bog ljubeče in sočutno išče in rešuje ovco, ki je zablodila v nevarnost in se zapletla v trnje, ampak predvsem, da Jezus samega sebe predstavi kot dobrega pastirja, ko pravi: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj.« Vsekakor ta hoja za njim ne vključuje zaslepljenega fanatizma, ampak je odnos prepuščanja in zaupanja. Sodobnemu človeku se to lahko zdi kontradiktorno: kako naj ohranim svoje mnenje, prepričanje in svobodo, če naj bi sledil Pastirju kot ovca? Če pastir srbi za svojo čredo, to pomeni, da se zaveda, da je njegova, zato tudi zanjo skrbi in jo varuje. Sodobni individualizem nas prepogosto vodi do skrajne osamljenosti ali izkoreninjenosti, medtem ko nas Jezus vabi v odnos. V odnos, v katerem mu lahko pripadamo, v katerem smo sprejeti; odnos, v katerem res lahko najdemo in prepoznamo svojo vrednost; odnos, v katerem lahko spoznamo, da je Nekomu zares mar za nas. To pa ni slepo sledenje in blejanje, ampak zaupanje in prepuščanje. Predvsem pa končno globok občutek bivanjske pripadnosti – tega, da Nekomu zares pripadaš, da je Nekomu zares mar zate, da si mu zares pomemben, da si zares sprejet in ljubljen tak, kakršen si. Tudi če se kdaj oddaljiš in zatavaš v trnje. Po taki pripadnosti in ljubljenosti vsi hrepenimo. Ta je v Kristusu, če mu zares, ampak zares, sledimo.

"Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno." To je osrednja tema 19. Bienala arhitekture, ki bo potekal v Benetkah od 10.maja do 23. novembra letos. Bienale, ki ga kurira italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti, izpostavlja različne definicije in oblike inteligence, ki niso omejene le na danes prevladujoči pojem umetne inteligence, saj poziva k njeni globlji, širši in bolj vključujoči opredelitvi. Slovenski pavilion na tej največji mednarodni razstavi arhitekture bosta oblikovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov iz arhitekturnega biroja KIP (Kosi in partnerji). Njun projekt izpostavlja mojstrske tehnike in veščine gradnje kot ključni in nenadomestljivi del arhitekturne produkcije. Ana Kosi: "Mojstri so večkrat spregledan del arhitekture, so pa fizično prepleteni z njo, vsi elementi, ki gredo v neko hišo, grejo preko njihovih rok in za njimi ostaja neka sled. Ta sled je lahko brezkompromisna brez napake ali pa z napako." Ognen Arsov: "Sodobni arhitekt se danes oddaljuje od same gradnje, na eni strani jih obremenjuje birokracija, na drugi pa so jim na voljo super orodja s katerimi lahko vse tridimenzioniraš in super specificiraš v samem projektu. In vendar je ta razvoj razkril tudi pomanjkljivosti mehanizacije, zato je kakovost in razvoj grajenega okolja še vedno močno odvisna od znanja mojstrov na gradbišču."

Dušan Jovanović, velikan slovenskega in nekdaj jugoslovanskega gledališča zadnjih več kot pet desetletij, je preminil na prelomu iz leta 2020 v 2021, štiri leta pozneje pa je pred bralci in bralkami zelo obsežna monografija z naslovom Dušan Jovanović, ki jo je uredila dr. Diana Koloini, izdal jo je Slovenski gledališki inštitut. V sodelovanju s Cankarjevim domom v Ljubljani je Inštitut v januarju pripravil tudi veliko razstavo ter bogat in raznovrsten spremljevalni program. Pred mikrofonom gostimo Diano Koloini, da bi Dušana Jovanovića in dragocene zapise na radijski način približali bodočim bralkam in bralcem. Vabimo vas k poslušanju!

Človeška spolnost je močna sila. Je zapletena in skrivnostna, verjetno se tudi zato toliko ukvarjamo z njo. Lahko je sila, ki zbližuje, lahko pa je tudi uničevalna. Družba je na področju spolnosti v zadnjih desetletjih doživela velikanske spremembe. Danes v spolnosti skoraj ni več omejitev, pogosto jo dojemamo kot potrošniško dobrino, saj živimo v svetu, v katerem seks prodaja skoraj vse. Spolnost lahko v določenih primerih začne povzročati težave, lahko ima celo hude posledice. Naraščajo namreč zasvojenosti s seksualnostjo, tudi z internetnim seksom oziroma pornografijo, ki je zaradi digitalne dostopnosti vseprisotna . Eden od največjih paradoksov pornografije se kaže v stiski, ki jo doživljajo v spolnosti predvsem mladostniki. V preteklosti so pornografske revije in posnetke uporabljali za raziskovanje spolnosti, pripravo ali zmanjšanje napetosti pred resničnim spolnim odnosom z drugim človekom in kot vir vzburjenja. Danes pornografija ne predstavlja vira spodbude k spolnim odnosom s partnerjem, ampak prej oviro, saj se ob resničnih partnerjih ne vzburijo tako, kot to lahko dosežejo s pornografijo. Raziskava Ministrstva za zdravje na Japonskem je pokazala, da velikega števila mladih fantov, starih med 16 in 19 let, seks z resničnimi ženskami ne zanima več ali pa do njega čutijo celo odpor. Število takih moških je od leta 2008 do 2010 naraslo s 17, 5 na 36,1 odstotka. Podobno pomanjkanje zanimanja za seks z drugo osebo so v isti raziskavi izrazili tudi starejši moški in ženske.Kako na področju spolnosti postaviti mejo med zdravim oziroma običajnim, normalnim na eni strani in patološkim na drugi? Je ta meja enaka za vse ljudi? Gre za bolezensko stanje ali le vedenjsko težavo? Je spolno izražanje vedno stvar izbire? Kako opredeliti stanje, ko oseba izgubi nadzor nad svojim seksualnim vedenjem in z njim nadaljuje kljub negativnim posledicam?O vsem tem v svoji knjigi Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi piše Peter Topić, psihoterapevt, ki je specialistični študij na področju zasvojenosti s seksualnostjo in travm zaključil na mednarodnem inštitutu IITAP (International Institute for Trauma and Addiction Professionals) pri svetovno priznanem strokovnjaku dr. Patricku Carnesu v Londonu in ZDA in tako postal prvi Slovenec in peti Evropejec z uglednim nazivom CSAT (Certified Sex Addiction Therapist). Danes  je gost Intelekte, ob njem pa tudi gostja, partnerska in spolna terapevtka Špela Gornik.   Foto:Mig Gilbert, Wikipedia

Zdravnica Urška Janžič v Kliniki na Golniku zdravi bolnice in bolnike s pljučnim rakom. Tokrat ima več dobrih novic! Zadnji podatki namreč kažejo, da je zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji primerljivo z zdravljenjem v najboljših evropskih centrih. Na nekaterih področjih smo, kot je povedala za oddajo Ultrazvok, v sami špici stroke. Sodobni pristopi zdravljenja pljučnega raka so podaljšali obdobje remisije in pomembno izboljšali preživetje bolnikov. Z asist. dr. Urško Janžič se je srečal Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Pripoved o švicarsko-ameriški slikarki in borki za pravice severnoameriških staroselcev, ki pa se ne bere kot klasični zgodovinski oziroma biografski romanSodobni švicarski pisatelj Alex Capus – francosko zvenečemu priimku navkljub ustvarja v nemščini – je avtor, ki ga slovenski bralci in bralke že razmeroma dobro poznamo, saj smo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Mojce Kranjc, v zadnjem desetletju ali malo več na svoje knjižne police dobili kar štiri njegove romane. Najprej je do nas dospelo delo Léon in Louise pa potem Švindler, špijonka in človek z bombo, nato Popotovanje v soju zvezd in čisto na koncu – to je bilo pred kakim mesecem ali dvema – še Susanna, ki je tudi sicer Capusov najnovejši roman. Vse te knjige so izšle pri Cankarjevi založbi in prav vse bi – vsaj na prvi pogled – lahko opredelili za zgodovinske romane. A Mojca Kranjc opozarja, da je na tej oznaki pravzaprav nekaj problematičnega, nekaj zavajajočega. Kdor namreč po Capusovih delih poseže v pričakovanju, da mu bodo ti romani prvenstveno služili kot nekakšna literarna ilustracija k učbeniku zgodovine, bo slej ko prej razočaran. Kot namreč še pripominja Capusova prevajalka, pisatelj snov za svoje romane sicer res poišče v zgodovinskih arhivih, a iz nje navsezadnje ustvari polnokrvno literaturo. A kako natanko mu to uspe? – Odgovor smo v pogovoru z Mojco Kranjc iskali v tokratnem Sobotnem branju. Foto: Goran Dekleva

Servus. Pred nami je zima in marsikdo jo bo preživel na smučišču. Kam it smučat? "V Avstrijo," je rekla navdušena smučarka Ajda Rotar Urankar.

Govorimo o odprtju novih prostorov Arhiva Republike Slovenije, o razstavi Plastenja: kolaž in asemblaž v sodobni slovenski umetnosti v Cukrarni, kako je potekal strokovni kolokvij z naslovom V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes, o Platformi malih umetnosti 2024 in o Čufarjevih dnevih na Jesenicah.

V epizodi 160 je bil moj gost Marcel Štefančič, priznani filmski kritik, publicist in dolgoletni voditelj oddaje Studio City. Marcel je skozi svojo kariero obravnaval nešteto filmskih klasik, analiziral družbene fenomene in s svojim edinstvenim slogom komentiral aktualna dogajanja v medijih in politiki. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Konzumiranje podatkov, razmišljanje in slab spomin Odvisnost od umetne inteligence Sodobni kapitalizem, ekonomska neenakost in ekstremizem Ukinitev Studio City, Marcelov podkast in razvoj digitalnih medijev Zanimanje za filme in tradicionalni mediji Top 5 filmov za vsakega najstnika Razcvet filmov in filmske industrije v 80-ih in 90-ih Soočanje s pritiski z izobraževanjem Studio City, snemanje oddaje v živo in iskanje navdiha Hitre revolucije, konstantno učenje in umetna inteligenca ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Piše Miša Gams, bereta Igor Velše in Maja Moll. Zbirka zgodb pisatelja, scenarista, režiserja in vsestranskega publicista Mihe Mazzinija Menjava glasbe je po vsebinski in oblikovni plati sestavljena iz dveh delov. Ko jo v rokah obračamo in iščemo njeno zadnjo plat, trčimo ob dve naslovnici, ki ju je zasnovala vsestranska likovna umetnica Samira Kentrič. Na njej se v skladu z naslovom nahaja velikansko uho, znotraj katerega se kot v kakšni harfi razprostirajo strune, na katere igrata angel in robotski zlodej – odvisno od tega, katero naslovnico najprej uzremo. Naslovnici namreč bralcu tudi sugerirata, v katero smer se bo zasukalo pet zgodb, v vsaki polovici knjige – hudiček napeljuje k bolj tragičnemu oziroma ciničnemu razpletu, angelček pa obuja upanje in protagonistom prinaša vsaj začasno zadoščenje. Čeprav zgodbe na prvi pogled delujejo kot bizaren, grotesken, znanstvenofantastičen prikaz realnosti, lahko za njimi slutimo povsem navadne ljudi iz mesa in krvi, ujete v primež (na)gonov in hrepenenj pa tudi odvisnosti od sodobnih tehnologij in neustavljive težnje po maščevanju. Ostarela junakinja zgodbe Podgana, ki se spopada s številnimi zdravstvenimi težavami, na vrtu najde mrtvo podgano in jo zamrzne z mislijo, da jo bo po pošti poslala politiku, ki se bo izkazal za največjega “podganarja”. Medtem ko iz dneva v dan spremlja televizijski dnevnik, da bi izbrala svojo žrtev, se ji zdravje toliko popravi, da ji ni treba več obiskati zdravnika. Čedalje boljše volje postaja tudi dokaj siromašni zbiratelj gramofonskih plošč, ki nekega dne dobi preblisk, kako bi se lahko s pomočjo mrčesa znebil konkurence, medtem ko protagonist zgodbe Najbolj srečen par na svetu po ženini smrti doživi presenečenje v podobi robotsko patentirane soproge, ki pa tudi od njega terja izdelavo mladega in gibčnega dvojnika. Novonastali android ga pospremi z besedami: “Ljudje smo si želeli biti nesmrtni, kar je neumnost. Rešitev je v tem, da smo mnogokratni.” Rešitev za pisatelja, čigar branost upada, iščeta njegova založnik in agentka. Po vzoru zahodnih trendov mu predlagata androginost oziroma kar fizično spremembo spola, sam pa raje odrine v Makedonijo in tam v zaprtih omrežnih skupinah prodaja priročnik z naslovom Lažne novice za začetnike. “Angelsko” serijo zgodb zaključi zgodba Gluhe roke. Opisuje ostareli par, nedaleč v prihodnosti, ki si zaradi večjih možnosti za zaposlitev, namontira ob telo celo serijo robotskih rok, ki služijo določenim poklicem in namenom. A to so tako imenovane gluhe roke, nekakšne fantomske okončine, ki se nikoli ne morejo zliti z organskim telesom: “Ko sem bila otrok …, kadar mi je roka zaspala in me je mravljinčila, mi je mama rekla, da me roka ne sliši, oglušela je in moram jo zbuditi, da me bo spet ubogala. Spominjam se tistega občutka, ko držim roko in je hkrati moja, a ni del mene. Gluha roka. Že dolgo nisem razmišljala o tem izrazu. Polna sva gluhih rok. Lahko jim rečeva, kar hočeva, pa naju nočejo več poslušati.” S simboliko androidov, robotskih udov, telesnih deformacij in kastracij Mazzini odstira pogled na odtujenega posameznika, ki se nenehno trudi zapolniti manko, ki ga vzpostavlja neoliberalistična družba s svojim modelom neskončnega krogotoka nesmiselne proizvodnje in potrošnje. Sodobni individuum je tako že v štartu odvečen in “izbrisan”, saj ne more slediti samodestruktivnemu tempu, ki melje vse, kar temelji na neodvisnosti, samoregulaciji in samoohranitvi. Tako se nam med branjem knjige Menjava glasbe zdi, kot da bi junakom le še malo manjkalo do tega, da se znajdejo na “zeleni veji”, vendar jih neka oseba ali dogodek vedno znova pošlje na začetek. Lotevajo se najrazličnejših absurdnih podjetniških inovacij, dokler dokončno ne propadejo, saj ne zmorejo biti dovolj prilagodljivi niti konkurenčni. Čeprav se zdi, da je problem v družbi, ki od slehernika terja nenehno prilagajanje, posodabljanje in vsestransko transformiranje, Mazzini usmerja kritično ost tudi v posameznika in njegovo navdušenje nad teorijami zarot ter hitrimi in nepremišljenimi odločitvami v stilu Martina Krpana in Don Kihota. Protagonistko zgodbe Jackpot na primer prikaže kot preplašeno prodajalko srečk, ki se nekega dne odloči, da bo zamolčala zmagoviti zadetek svoje stranke in si denar izplačala na svoj račun. Čeprav se zaveda, da bi jo v praksi hitro izsledili, je ponosna na prebuditev notranje “amazonke” oz. hladne preračunljivke, ki bo odslej lažje funkcionirala v družbi. Tudi glavna junakinja zgodbe Žive jaslice se zaveda skritega podjetniškega potenciala, zrežirati mora zgolj še malo večji čudež, da bo lahko živela na račun družinskih in religioznih iluzij, čeprav tvega linč prevarane množice. Zmagovalec na področju podjetniških inovacij pa je prav gotovo junak zgodbe Vseslovenske sile za pomoč javnemu zdravstvu, ki najde tržno oz. socialno nišo v poslušanju pacientov, ki dneve čakajo izgubljeni na hodnikih zdravstvenih domov in bolnišnic, a se v resnici nihče ne zmeni zanje: “Moj kolega, strokovnjak za vaše težave, bo kmalu z vami.” S tem preprostim stavkom tolaži nesrečnike, pri delu pa se mu v drugih enotah pridružijo številni svojci in prijatelji ter se tudi specializirajo za določene starostne skupine in bolezenska stanja, ne da bi paciente v resnici dokončno potolažili, kaj šele pozdravili. Tudi Hana, ki kot poslušalka mostov v zadnji zgodbi stremi k temu, da bi prebolela mamino smrt in premagala hipnotično odvisnost od zaslonov, se na koncu zave, da ne želi “gledati samo v strop od avtoceste” ter prisluškovati samomorilcem in razpadajočemu asfaltu: “Žal mi je, ampak ne bom poslušalka mostov. / … / Nočem se skrivati kot moja mama. Življenje hočem občutiti, ne pa gledati na ekranu.” Ne nazadnje lahko rečemo, da zgodbe Mihe Mazzinija v knjigi Menjava glasbe niso črno-bel niti fantazijski prikaz družbene realnosti, ampak razpirajo celo paleto najrazličnejših nians slik in zvokov, ki – zasidrani v sedanjem trenutku – tvorijo prerez vsakdanjih stremljenj in hrepenenj bitij, čakajočih na zadnje poglavje svojega življenja. Z angelskim šepetalcem sladkih iluzij na eni in s hudičkom z občutkom za ironijo na drugi rami. Dinamični in duhoviti dialogi, kompleksni psihološki orisi in nepričakovani dramaturški obrati pa brez dvoma prinašajo tudi številne iztočnice za filmsko upodobitev.

Slovenski muzeji skrbijo za najrazličnejše oblike dediščine, med njimi je tudi tista nesnovna, ki jo imajo na skrbi v glavnem kustusi z etnološko ali s kulturnoantropološko izobrazbo. Manj pa je praks, ko se muzeji s svojo dejavnostjo odpravijo zunaj matične hiše. »Na teren,« kot se reče. Velenjskemu muzeju želje za delovanje zunaj matične hiše, ki je na čudovitem gradu nad samim mestom, ne manjka. Ena izmed muzejskih enot je tudi pred dobrima dvema desetletjema muzejski dejavnosti namenjena Grilova domačija. Nekdanja viničarija se je ohranila kot lep primer šaleškega samooskrbnega gospodarstva in po tem, ko jo je v upravljanje dobil Muzej Velenje, postala tudi oder za prikaz najrazličnejših starožitnosti, ki so nekoč živele v dolini. Marko Radmilovič je v Nedeljski reportaži obiskal svatbo na Grilovi domačiji.

Ljubljanska Galerija Fotografija, ki se zdaj nahaja v novih prostorih v Centru Rog, letos obeležuje 20-letnico delovanja. Ob ustanovitvi, takrat na Petkovškovem nabrežju 47, je bila prva privatna galerija v Sloveniji, specializirana prav za fotografijo. Z njo je ustanoviteljica Barbara Čeferin želela pomagati vzpostaviti trg prodaje fotografske umetnosti in popularizirati kakovostno fotografijo. Do danes so pripravili več kot 150 razstav, sodelujejo s številnimi domačimi in tujimi kulturnimi ustanovami, inštituti, ambasadami. Organizirali so več dobrodelnih dražb, pa številne pogovore, predstavitve knjig, predavanja, delavnice. Že 15 let sodelujejo na sejmih po svetu, imajo svojo galerijsko knjigarno in delujejo kot založba. Ob letošnjem jubileju pa so pripravili skupinsko razstavo z naslovom Iz oči v oči. Osrednji motiv je portret, ki ga v različnih žanrskih in tehnoloških pristopih predstavlja 25 avtorjev in avtoric. Kuratorki sta Hana Čeferin in Barbara Čeferin. Foto (izrez): Arhiv Galerije Fotografija

Kam vse še lahko seže človeška domišljija, bi se lahko vprašali ob slikah in skulpturah mladega vizualnega umetnika Miha Majesa. Odslužene predmete, kot so čevlji, konzerve in igrače, sestavlja na primer v živobarvna in skoraj strašljiva bitja. In čeprav je prisotnih toliko fluorescentnih barv, da bi lahko površen pogled opazil le norčavo igro in brezbrižno naivno veselje, je v bistvu prisotna neka zadušljiva teža. To je, kot sam pravi, tudi prikrita groteska in kritika demoralizirane sodobne družbe. Razstavo v ljubljanski Equrni je naslovil Los Caprichos, Hedonic Calculus – spogleduje se s kultnim delom Francisca de Goye ter z odnosom med travmo in užitkom. Kurator Arne Brejc pa dodaja, da ''smo tako navajeni perfekcije, da divjost, brutalnost, neposrednost v umetniškem delu na nas deluje osvežujoče in osvobajajoče. Človek je še vedno človek in se v nepopolnosti prepozna.'' Foto: Žiga Bratoš

Albert Camus: »Usoda in mogoče tudi veličina Kafkovega dela je v tem, da pušča odprte vse možnosti in nobene ne potrjuje.«V romanih in kratkih zgodbah Franza Kafke, ki pogosto tematizirajo zapleteno, skrivnostno, celo nedoumljivo delovanje birokracije, se tako mojstrsko prepletajo in vzajemno dopolnjujejo občutki tesnobe, krivde, odtujenosti, jalovosti in nesmisla, da je – v pridevniški obliki »kafkovski« – njegov priimek navsezadnje postal nekakšen sinonim za moderno dojemanje sveta. Je torej Kafka, od čigar smrti je 3. junija minilo natanko sto let, pravzaprav osrednji avtor svetovne literature 20. stoletja? In če to drži, zakaj proza tega pisatelja, ki se je julija leta 1883 rodil v Pragi nemško govorečim staršem judovskega rodu, nagovarja bralke in bralce celo danes, ko pa smo vendar že globoko zakorakali v 21. stoletje? Kaj nam, drugače rečeno, sporočajo Kafkovi romani, kot so Amerika, Proces in Grad, pa kratke zgodbe, kot so Preobrazba, Sodba, Gladovalec in V kazenski koloniji, da se jih ne naveličamo brati? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili filozofa dr. Mladena Dolarja ter dr. Vaneso Matajc in dr. Vida Snoja, komparativista, ki predavata na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Foto: skice, ki jih je narisal Franz Kafka (Wikipedia, javna last)

Letos praznuje 30-letnico delovanja Društvo za sodobni ples Slovenije. Ustanovljeno je bilo maja leta 1994, pobude za ustanovitev takšnega društva pa so se pojavile že sredi 80. let. Njegova prva predsednica je bila Ksenija Hribar. Društvo deluje kot strokovno društvo aktivnih ustvarjalcev sodobnega plesa na nacionalnem nivoju in si od vsega začetka prizadeva za strokovno utemeljeno sodelovanje z odgovornimi institucijami v Sloveniji v procesu sprejemanja odločitev, ki se tičejo področja sodobnega plesa. Razvija in podpira dejavnosti za razvoj teorije, kritike in zgodovinjenja sodobnega plesa, organizira javna predavanja, okrogle mize, delavnice in sodeluje pri različnih manifestacijah doma in v tujini. Podpira dejavnosti za vzpostavitev ustreznih ustanov za izobraževanje in druge institucionalne, prostorske in kadrovske infrastrukture za sodobni ples pri nas. Ob 30-letnici Društva za sodobni ples Slovenije sta se povabilu pred mikrofon odzvala člana upravnega odbora Teja Reba in Rok Vevar. Vabimo vas k poslušanju! Svetovni dan plesa 2024, foto: Nada Žgank

Damjana Bakarič je komunikologinja, publicistka in predavateljica, avtorica knjig Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije, čustev in duše. Zadnja leta se posveča partnerskim odnosom in si prizadeva, da bi se potencialni partnerji srečevali prek poglobljenih pogovorov. Zato prireja debatno družabne večere za moške in ženske, ki si želijo ustvariti kakovostne partnerske odnose. Damjano Bakarič je v oddajo Med štirimi stenami povabila Cirila Štuber.

V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”. Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osveščenost mu niso naklonjeni. S projektom Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij. V Rutu nad Baško grapo je bilo leta 1996 ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta.

V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”. Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osveščenost mu niso naklonjeni. S projektom Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij. V Rutu nad Baško grapo je bilo leta 1996 ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta.

Po ocenah, ki jih je lani objavila Svetovna banka, naj bi kar 56 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Ampak ta podatek se slej ko prej zdi preveč splošen, ohlapen, morda celo malo zavajajoč, kajne. Vsi namreč vemo, da si urbana okolja niso podobna kakor jajce jajcu, da je pač precejšnja razlika med življenjem v mestih, kot so Erevan, Zürich, Bratislava ali Canberra, in bivanjsko izkušnjo, ki jo svojim prebivalcem in obiskovalcem ponujajo Istanbul, Pariz, New York ali Tokio. V prvih je sicer mogoče prav zgledno, kakovostno živeti, si celo ogledati to ali ono znamenitost, katere kulturno-zgodovinski pomen daleč presega lokalni kontekst, ampak to vendarle niso mesta, ki bi v kulturnem smislu zares narekovala tempo, v katerih bi se, drugače rečeno, oblikovala specifična forma mentis, prav poseben življenjski slog, o katerem bi nato sanjali in ga hoteli posnemati milijoni s celega sveta. Kdor hoče danes živeti karseda moderno, se najbrž ne bo preselil v Nikozijo, Dallas ali Ljubljano, ampak v London, Seul ali Berlin. Še zlasti v Berlin, vsaj če je soditi po fami, ki se v zadnjih nekaj desetletjih – pravzaprav vse od padca Zidu – širi o nemški prestolnici. Berlin naj bi namreč v letih po koncu hladne vojne v predstavah mladeničev in mladenk s stare celine, ki sanjajo o boljšem, intenzivnejšem življenju, nekako izpodrinil Pariz in New York in se uspešno preobrazil v tisto mesto, ki nikoli ne spi, v mesto, ki narekuje, kaj je zares moderno in kaj ne, v čem moramo uživati in v čem ne, za čim se v življenju velja pehati in za čim ne. Prav zato je bilo tako nenavadno ob koncu lanskega leta na policah naših knjižnic in knjigarn ugledati knjigo z absurdnim naslovom Berlin ni Berlin, Ljubljana je Berlin; gre za nekakšen zbornik, ki prinaša intriganten esej nemškega kulturnega teoretika Nicolasa Hausdorfa o življenju v Berlinu na začetku 21. stoletja ter razmišljanja štirih ljubljanskih piscev in pisk, ki – Hausdorfu dovolj tesno na sledi – razmišljajo o življenju v slovenski prestolnici na začetku 21. stoletja. In kaj je bilanca te nenavadne knjige? Da je Berlin bolj provincialen, kot si mislimo? Ali da Ljubljana ni tako dolgočasna, kakor smo se navadili verjeti? – To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili publicista in urednika pri založbi Sophia Marka Bauerja, ki je v slovenščino prevedel Hausdorfa, ter dr. Primoža Krašovca, sociologa kulture in predavatelja na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je za knjigo Berlin ni Berlin, Ljubljana je Berlin, prispeval enega izmed esejev.   foto: grafit na berlinskih ulicah (Sarah_Loetscher, Pixabay)

Spoštovani, danes ne gre za vprašanje, ali Bog obstaja, ampak ali je potreben. Če je nekaj potrebno, v filozofskem smislu pomeni, da ni možno, da ne bi obstajalo, ker je nujno. Zakaj potemtakem glede obstoja Boga dvomimo? Nevera v Boga je posledica napačnih pričakovanj, ki izhajajo iz napačnih predstav o Bogu. Običajno gre za vprašanje trpljenja. Sprašujemo se, zakaj ga dobri Bog dopušča in ne uporabi svoje moči in avtoritete. Zlo obstaja, ker obstajata svobodna volja in moralna resnica. Nadalje, težave z Bogom imamo zaradi napačnega razumevanja Svetega pisma, ker ga tolmačimo nestrokovno. Težave nam povzročajo tudi neuslišane molitve, ker ne razumemo Božje volje. Prepričanje, da je krščanstvo edino zveličavno, je tudi resna ovira; to pa zato, ker ne razumemo Božjega načrta odrešenja. Zato smo nad Bogom razočarani in iščemo nadomestna verovanja. Sodobni človek verjame v znanost in tehnologijo, kar je hvalevredno. Toda zaskrbljujoče je, da več ne čutimo potrebe po Bogu in bližnjih. Brez odnosa oziroma stika z Bogom zdržimo leta, čeprav smo intuitivno vsi religiozni, ves čas pa potrebujemo družbo visokotehnoloških naprav. Ogroža nas vedenjska odvisnost poimenovana nomofobija, kar je skrajšana oblika angleške besede no-mobile-phone phobia. Gre za panično tesnobo, patologijo sodobnega časa, ker mislimo, da moramo biti s pomočjo pametnega telefona vedno na voljo in v stiku. Zato nenehno preverjamo nedogovorjene klice in sporočila, polnimo baterije, telefon imamo s sabo povsod, smo v stresu, če izgubimo signal spletne prisotnosti, zaradi družbe s telefonom preskakujemo obveznosti, ne spimo, imamo težave v odnosih. Preverimo, ali takšno nujo po stiku čutimo tudi v odnosu do Boga in bližnjih. Imamo kopico informacij in virtualnih prijateljev, a smo vedno bolj nevedni, osamljeni, ustrahovani, nepotešeni, nesrečni in potrti. Algoritmi umetne inteligence lahko izvajajo naloge bolje kot mi, ne morejo pa imeti Božjih lastnosti. Rad imam svoj pametni telefon in računalnik, vendar me ne moreta ljubiti in me razumeti. Android ne more biti Bog. Vsi se rodimo z globokim hrepenenjem po smislu, ki ga lahko izpolni samo Stvarnik. Zato je Bog nujno potreben. In vedno bo tako. Zato umolknimo pred Bogom, kajti tišina je prvi Božji jezik. Kdo smo mi, da prekinjamo Božjo tišino? Če naše besede ne prispevajo k tišini, potem raje ne recimo ničesar.

Motnje hranjenja se zdijo kot izziv sodobnega časa. Gre za težko ozdravljivo bolezen, ki lahko celo ogrozi naše življenje. Sodobni svet nas sili v idealno podobo, to pa marsikomu povzroča stisko in začaran krog vsakdanjosti in motenj hranjenja. To bo tema četrtkovega svetovalnega servisa, naša gostja bo Ana Ziherl, predsednica društva za pomoč pri motnjah hranjenja Svetovalni svet. Pokličite ali nam pišite.

V Galeriji Murska Sobota sta na ogled dve novi razstavi in sicer lendavskega akademskega slikarja Štefana Galiča predstavljajo z njegovimi barvnimi lesorezi, bil je namreč vrhunski mojster te klasične grafične tehnike. Painting the Blues pa se glasi predstavitev Madžara Tamasa Bakosa, nekoč brezdomca, ki je živel na ulicah Budimpešte in nato postal slikar, samouk. Njegova slike so predvsem nadvse iskrene. In še 12. CoFestival se začenja, mednarodni festival sodobnega plesa, ki ga v Kinu Šiška odpirajo z razstavo fotografij Urške Boljkovac Odsev telesa in s predstavo grškega plesalca in koreografa Christosa Papadopoulosa Larsen C, ki so jo opisali kar kot meditativno koreografsko čarovnijo kot simbiozo med naravnimi in človeškimi skupnostmi.

Smrt je v sodobni družbi tabu tema. Rajši govorimo o mladosti, zdravju, lepoti. Ob tem pa je človek, še posebej v času ostarelosti in bolezni, pogosto osamljen. Še več: pravimo da je osamljenost najhujša bolezen današnjega časa.Na praznik Vseh svetih smo v oddajo Pogovor o povabili psihoterapevtko Bernardo Ložar in upokojeno medicinsko sestro Snježano Veber, ki je tudi delala v Hospicu. Obe sta imeli priložnost spremljati mnoge ljudi v času bolezni in njihovega odhoda v večnost. Vprašali ju bomo, kaj človek takrat najbolj potrebuje, pa tudi, kako biti blizu svojcem v času bolezni in umiranja.Zanimalo nas bo, kaj se zgodi v zadnjem obdobju življenja in kakšne priložnosti takrat dobimo za ozdravitev naših medosebnih odnosov in ran iz preteklosti. Je to čas, da odpustimo?Medtem, ko bi nekateri želeli uzakoniti smrt na zahtevo, se bomo pogovarjali o dragocenosti zadnjega obdobja življenja, pa tudi o pomenu duhovnosti.

Evangeličanski duhovnik, ki se je rodil pred natanko 300 leti, je z mojstrskim prevodom Nove zaveze iz grščine vzpostavil prekmurski knjižni jezik, to pa je v 19. stoletju pomembno zaznamovalo celostni razvoj slovenščineLe malokdo ve, da Slovenci nimamo le ene različice knjižnega jezika – ampak kar dve. Prvo, starejšo, tisto, ki se je začela razvijati s Primožem Trubarjem sredi 16. stoletja, seveda poznamo in – bolj ali manj uspešno – uporabljamo vsi. Kaj pa druga? – Ta se je po zaslugi evangeličanskih duhovnikov – v tem kontekstu velja omeniti vsaj Franca Temlina, Mihaela Severja Vanečaja ter Štefana Küzmiča – začela razvijati od prve polovice 18. stoletja dalje na skrajnem severovzhodu slovenskega narodnega ozemlja in jo danes poznamo kot prekmurski knjižni jezik. Sodobni jezikoslovci in literarnimi zgodovinarji ugotavljajo, da je slovstvena produkcija v tem jeziku – pa čeprav ga pozna le malokdo z desnega brega Mure – slej ko prej odigrala ključno vlogo pri ohranjanju slovenskega značaja Prekmurja in Porabja. Prav zato smo v središče tokratnega Kulturnega fokusa umestili figuro Štefana Küzmiča, bržčas najpomembnejšega, najzmožnejšega izmed utemeljiteljev prekmurske knjižne norme, od čigar rojstva letos mineva natanko tristo let. Kako je Küzmič živel, kaj je pravzaprav ustvaril in kakšno mesto gre njegovi zapuščini v širšem kontekstu slovenske kulturne zgodovine, smo preverjali v pogovoru s slovenistom in jezikoslovcem, izvrstnim poznavalcem Küzmičevega časa in dela, predavateljem na Oddelku za slovanske jezike in književnosti mariborske Filozofske fakultete, akad. dr. Markom Jesenškom. foto: naslovnica druge izdaje Küzmičeve Nove zaveze iz leta 1817, detajl (Wikipedija, javna last)

Spoštovani, v središču človekovega srca je oltar. Če na oltarju ni Boga, tja postavimo malika, kajti človekovo srce je nenehna tovarna idolov. Včasih je bilo pogansko malikovanje nekaj običajnega. Potem je nastopilo krščanstvo. Toda v postkrščanski dobi je postalo malikovanje še očitnejše. V poskusu, da bi se osvobodili Boga, častimo napačne prioritete, vrednote in želje. Vsak nadomestek Boga je idol. Pa ne zato, ker je Bog kapricast in častihlepen samodržec; Bog to zapoveduje v naše dobro. Sodobni idoli niso izdelani iz kamna, lesa ali zlata. Idoli so lahko občutki, užitki, ambicije, motivi, moč, oblast, uspeh, prepričanje, verovanje, pričakovanja, predstave, sanje, domišljija, fantazija, ideje in iluzije. Ko postanejo osebe ali stvari pomembnejše od Boga, postanejo idoli. Lahko gre za dobre, plemenite in hvalevredne reči, kot so družina, naši otroci, izobrazba, delo, služba, kariera, imetje, hišni ljubljenčki, hobiji, šport, zunanji izgled, prijatelji, ljubezen, pametni telefon, znanstveni dosežek. Martin Luther je trdil, da nihče ne zgreši, ne da bi prej prekršil prvo izmed Desetih Božjih zapovedi, ki pravi: »Ne imej drugih bogov poleg mene!« To pomeni, da je vsak greh najprej greh malikovanja. Ljudje postajamo to, kar častimo. Če je naš idol denar, postanemo grabežljivi in skopuški. Če je naš idol pohota, nas ženeta umazana spolnost in egoizem. Če je naš idol delo, se v delu izgubimo in zaradi njega izgorimo. Če je naš idol krščanstvo, lahko postanemo ošabni, pristranski in arogantni do drugih. Če je naš idol politika, nas lahko zaslepi demon oblastništva in sovražnega govora. Če je naš idol naš lastni videz, privre na površje bolesten narcisizem. Če je naš idol pametni telefon, ne zmoremo vzpostaviti medsebojnega odnosa. Žal velja prepričanje, da kogar ni v virtualnem svetu, ga pravzaprav ni. Ustvarjeni smo po Božji podobi, idoli pa nas naredijo podobne njim. Ugledni ameriški filozof Peter Kreeft trdi, da nasprotje vere ni nevera oziroma ateizem, ampak malikovanje. Predvsem malikovanje samega sebe, ker od Adama naprej želimo postati bogovi. Idol je to, za kar živim in brez česar ne morem živeti. Imam samo eno izbiro: Bog ali idol?

Kako se skozi prizmo idej in konceptov, ki jih danes razvija teologija, kaže svet 21. stoletja – od podnebnih sprememb prek razmaha umetne inteligence do vojne v Ukrajini?Georg Wilhelm Friedrich Hegel, veliki nemški filozof prve polovice 19. stoletja, je trdil, da obstajajo tri discipline, tri ključne poti, po katerih si človek utira pot do spoznanja oziroma do vednosti. To naj bi bile: umetnost, teologija in filozofija. No, danes, skoraj 200 let po Heglovi smrti, omikana javnost brez večjih težav spremlja, kaj se godi novega v širokem polju umetnosti, od poezije do televizijskih serij, od baleta do konceptualnih likovnih instalacij. Tudi sodobna filozofija z imeni kot so Rancière, Sloterdijk ali Žižek najbrž ostaja v očišču pozornosti intelektualcev vseh barv, ozadij in specializacij. Kaj pa teologija? Katera vprašanja, kateri problemi razgibavajo sodobno teološko misel? Kako današnji teologi in teologinje odgovarjajo na najrazličnejše krize, ki pretresajo naš svet? – Vtis je, da bomo med ljudmi, ki se sicer ponašajo z zgledno splošno razgledanostjo, danes le stežka našli sogovornika, ki bi nam lahko zadovoljivo odgovoril na tovrstna vprašanja. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako se skozi prizmo idej in konceptov, ki jih razvija sodobna teologija, navsezadnje kažejo zagatne razmere – od, na primer, podnebnih sprememb prek razmaha umetne inteligence do vojne v Ukrajini –, v katerih smo se v 21. stoletju vsi skupaj znašli. Pri tem so nam bili v pomoč trije sodelavci Teološke fakultete Univerze v Ljubljani: teolog in filolog asist. mag. Jan Dominik Bogataj pa rusist, zgodovinar in teolog doc. dr. Simon Malmenvall ter filozof prof. dr. Bojan Žalec. Foto: oltar v helsinški cerkvi Temppeliaukio, detajl (Goran Dekleva)

V epizodi 111 je bil moj gost dr. Peter Raymond, strokovnjak in mednarodni strateg, ki je eden izmed največjih strokovnjakov v svetu na področju tehnoloških, gospodarskih in političnih vprašanj. Dr. Peter Raymond je svetoval mnogim svetovnim voditeljem na področju odnosov s Kitajsko, bil je partner v mednarodni družbi PricewaterhouseCoopers, mnogo let preživel na Kitajskem in je nosilec doktorata s področja vpliva mednarodne širitve kitajskih tehnoloških gigantov, kot so TikTok, Alibaba, Tencent in drugi. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Tehnologija, VR, Metaverse in socialna omrežja Največji izziv za ZDA, večpolarni svet Ustvarjalnost in kreativno uničevanje Projekt: One Road One Belt Kako naj se odzovejo ZDA? Tajvan Pobuda za digitalno svilno pot Afrika: Gospodarski razvoj Svetovni izzivi, koristna odkritja Premoženjska neenakost Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================

V 180. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim sedem sogovornic, s katerimi sem govorila o njihovih pogledih na (ne)tradicionalne vloge, ki jih imamo ženske v sodobni družbi. Govorimo o vlogah, ki so nekaterim ženskam blizu in jih sprejemajo, o tistih, proti katerim se nekatere borijo. Govorimo o odločitvah imeti ali ne imeti otroka, o poroki ali izven zakonski vezi, o pritiskih, ki so jih doživljale od okolja ob izbiri izobraževalne poti ali poklica, pa o tem, kaj bi te moralo zanimati in kaj ne, o tem, ali naj ženska ima izpit za avto ali ne. Nekatere sogovornice so želele ostati anonimne, druge so o svojih izkušnjah povedale več. Hvala vsem, ki ste sodelovale pri nastanku te epizode in dovolile, da pokukamo v vaše življenje. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sem jih omenila v epizodi. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda180 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

V nemški prestolnici te dni poteka 73. mednarodni filmski festival in v oddaji Razgledi in razmisleki tokrat gostimo režiserko z zlatim medvedom nagrajenega filma z lanskega dogodka. Alcarràs je ime vasice v zahodni Kataloniji, pa tudi zmagovalnega filma lanskega Berlinala. Igrani film je španska režiserka Carla Simón posnela v maniri observacijskega dokumentarca in ga postavila v okolje, v katerem je sama odraščala: v zahodno Katalonijo, med nasade breskev, v divjo, a vendar kultivirano naravo. V sodelovanju in boju z njo se tamkajšnji kmetje preživljajo nešteto generacij. Toda odslej bo drugače: filmska družina Solé mora zapustiti svojo posest, saj bodo na njej postavili bolj dobičkonosne sončne elektrarne. Sodobni simbol »zelenega prehoda« in »čiste energije« za družino Solé pomeni nenadno izgubo vira preživljanja, v film pa vnese dodatno kompleksnost. Pred družino Solé sta zadnje poletje obiranja breskev in negotova prihodnost. Na fotografiji: režiserka Carla Simón https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carla_Sim%C3%B3n-67545.jpg

Žičniške naprave že dolgo niso popularne samo na smučiščih. Povedano drugače; smučišča so njihovo prvotno uporabo celo zakamuflirala, saj je po svetu veliko zgodnjih gondol vozilo prav do svetišč, kamor še danes prevažajo na stotine turistov ali vernikov. Pa še nekaj se je zgodilo medtem. Sodobni »mega polisi«, ki se dušijo v prometni brezizhodnosti, so se začeli zavedati ekološke brezmadežnosti, odlične izrabe prostora in neinvazivnosti za javni prostor, ki jo ponujajo žičniške naprave. Po mnogih svetovnih velemestih množično gradijo gondole, ki tako nimojo več samo turistično-rekreacijskega poslanstva. Postajajo del javnega transporta in če kaj, je prihodnost zelene mobilnosti v zraku pod napetimi jeklenicami … Sledi časa gredo z gondolo na Sveto goro, sprevodnik je Marko Radmilovič.

Sodobni ples ima v Sloveniji bogato zgodovino. Vzporedno z baletom se je začel razvijati po prvi svetovni vojni, ko so v Ljubljani ustanovili dve nacionalno pomembni instituciji: Univerzo in Slovensko narodno gledališče s tremi delovnimi enotami: Dramo, Opero in Baletom. V različnih časovnih obdobjih so razvoj sodobnega plesa zaznamovali številni vrhunski umetniki in umetnice, prav posebno mesto pa pripada Kseniji Hribar, ki je s svojimi izkušnjami, nabranimi v tujini, pustila velik pečat pri profesionalizaciji sodobnega plesa pri nas. Prava zakladnica znanja s tega področja je Rok Vevar, ki je tudi skrbnik bogate zbirke gradiv, zbranih v Začasnem plesnem arhivu. Z njim se je pogovarjal Miha Žorž.

Antoine-Laurent de Lavoisier je vsak dan pred odhodom v službo tri ure izvajal eksperimente v svojem zasebnem laboratoriju, po večerji pa se je običajno vrnil in nadaljeval z delom. Pogosto sta eksperimentirala skupaj z ženo Marie-Anne Pierrette Paulze, ki je bila prav tako zelo nadarjena znanstvenica. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Za dolgoročne vlagatelje je pomembno, da zgodaj ulovimo zanimive naložbene priložnosti. Zato v tokratni epizodi o megatrendih in potrošniku prihodnosti z Denisom Mancevičem, nekdanjim diplomatom v Moskvi, rojenim Kijevčan, MBA-jevcem, doktor družboslovnih in humanističnih znanosti, magistrom mednarodne poslovne ekonomije, ki je bil tudi izvršni direktor v Slovenski industriji jekla (SIJ), zdaj pa je direktor in partner v podjetju Herman & Partnerji (https://denismancevic.com/. Epizodo lahko tudi gledate na https://youtu.be/POYJJjxitr0 V tokratni epizodi boste slišali: - O formalnem izobraževanju in trendih - O precejenosti metaversa - AR vs VR (obogatena vs virtualna resničnost) - Prihodnost VR športa - Ukrajnci in paintball = stanje pripravljenosti  - Kitajska - Zelena tranzicija in vroči ESG - Gamifikacija vsega - Sodobni naložbeni slovar (opice, avtisti, retardiranci…) - Experiance sharing – delitev izkušenj med uporabniki - Hype na tržnici in marketing - Selitev oglaševalcev na družbena omrežja. Umiranje klasičnega TV-ja - Kako zvabiti evre iz denarnice milenijcev in zilenijcev - Prihodnost avtomobilske panoge - Gotovina vs digital denar - Kibernetski kriminal - Robotizacija vsega - Vesoljski podvigi: leti v vesolje in ustvarjanje kolonij na Marsu - TOP 5 megatrendov: 1. demografija, 2. zaupanje, 3. digitalizacija (blockchain), 4. zelena energija, 5. hrana & voda (od samozadostnosti do vzdržne proizvodnje) _______________________ Delavnica za ženske: Finančno močna! Delavnico pripravljata Marja Milič, ustvarjalka podcasta Money-How in Klara Leben, ustvarjaka podcasta Inbed Prijava https://biznispace.com/sl/workshops _____________________________________ Davčni webinar: Vodnik po davkih za male vlagatelje Brezplačno; 10. februarja ob 17:00. Prijave https://biznispace.com/sl/workshops ___________________________________ (delavnica) Investiranje za začetnike Praktično o osnovah investiranja. https://biznispace.com/sl/workshops ________________________________________ Imaš vprašanje? Piši mi na marja@biznispace.com ________________________________________

Za dolgoročne vlagatelje je pomembno, da zgodaj ulovimo zanimive naložbene priložnosti. Zato v tokratni epizodi o megatrendih in potrošniku prihodnosti z Denisom Mancevičem, nekdanjim diplomatom v Moskvi, rojenim Kijevčan, MBA-jevcem, doktor družboslovnih in humanističnih znanosti, magistrom mednarodne poslovne ekonomije, ki je bil tudi izvršni direktor v Slovenski industriji jekla (SIJ), zdaj pa je direktor in partner v podjetju Herman & Partnerji (https://denismancevic.com/. Epizodo lahko tudi gledate na https://youtu.be/POYJJjxitr0 V tokratni epizodi boste slišali: - O formalnem izobraževanju in trendih - O precejenosti metaversa - AR vs VR (obogatena vs virtualna resničnost) - Prihodnost VR športa - Ukrajnci in paintball = stanje pripravljenosti  - Kitajska - Zelena tranzicija in vroči ESG - Gamifikacija vsega - Sodobni naložbeni slovar (opice, avtisti, retardiranci…) - Experiance sharing – delitev izkušenj med uporabniki - Hype na tržnici in marketing - Selitev oglaševalcev na družbena omrežja. Umiranje klasičnega TV-ja - Kako zvabiti evre iz denarnice milenijcev in zilenijcev - Prihodnost avtomobilske panoge - Gotovina vs digital denar - Kibernetski kriminal - Robotizacija vsega - Vesoljski podvigi: leti v vesolje in ustvarjanje kolonij na Marsu - TOP 5 megatrendov: 1. demografija, 2. zaupanje, 3. digitalizacija (blockchain), 4. zelena energija, 5. hrana & voda (od samozadostnosti do vzdržne proizvodnje) _______________________ Delavnica za ženske: Finančno močna! Delavnico pripravljata Marja Milič, ustvarjalka podcasta Money-How in Klara Leben, ustvarjaka podcasta Inbed Prijava https://biznispace.com/sl/workshops _____________________________________ Davčni webinar: Vodnik po davkih za male vlagatelje Brezplačno; 10. februarja ob 17:00. Prijave https://biznispace.com/sl/workshops ___________________________________ (delavnica) Investiranje za začetnike Praktično o osnovah investiranja. https://biznispace.com/sl/workshops ________________________________________ Imaš vprašanje? Piši mi na marja@biznispace.com ________________________________________

Za dolgoročne vlagatelje je pomembno, da zgodaj ulovimo zanimive naložbene priložnosti. Zato v tokratni epizodi o megatrendih in potrošniku prihodnosti z Denisom Mancevičem, nekdanjim diplomatom v Moskvi, rojenim Kijevčan, MBA-jevcem, doktor družboslovnih in humanističnih znanosti, magistrom mednarodne poslovne ekonomije, ki je bil tudi izvršni direktor v Slovenski industriji jekla (SIJ), zdaj pa je direktor in partner v podjetju Herman & Partnerji (https://denismancevic.com/. Epizodo lahko tudi gledate na https://youtu.be/POYJJjxitr0 V tokratni epizodi boste slišali: - O formalnem izobraževanju in trendih - O precejenosti metaversa - AR vs VR (obogatena vs virtualna resničnost) - Prihodnost VR športa - Ukrajnci in paintball = stanje pripravljenosti  - Kitajska - Zelena tranzicija in vroči ESG - Gamifikacija vsega - Sodobni naložbeni slovar (opice, avtisti, retardiranci…) - Experiance sharing – delitev izkušenj med uporabniki - Hype na tržnici in marketing - Selitev oglaševalcev na družbena omrežja. Umiranje klasičnega TV-ja - Kako zvabiti evre iz denarnice milenijcev in zilenijcev - Prihodnost avtomobilske panoge - Gotovina vs digital denar - Kibernetski kriminal - Robotizacija vsega - Vesoljski podvigi: leti v vesolje in ustvarjanje kolonij na Marsu - TOP 5 megatrendov: 1. demografija, 2. zaupanje, 3. digitalizacija (blockchain), 4. zelena energija, 5. hrana & voda (od samozadostnosti do vzdržne proizvodnje) _______________________ Delavnica za ženske: Finančno močna! Delavnico pripravljata Marja Milič, ustvarjalka podcasta Money-How in Klara Leben, ustvarjaka podcasta Inbed Prijava https://biznispace.com/sl/workshops _____________________________________ Davčni webinar: Vodnik po davkih za male vlagatelje Brezplačno; 10. februarja ob 17:00. Prijave https://biznispace.com/sl/workshops ___________________________________ (delavnica) Investiranje za začetnike Praktično o osnovah investiranja. https://biznispace.com/sl/workshops ________________________________________ Imaš vprašanje? Piši mi na marja@biznispace.com ________________________________________

V službi preživimo tretjino življenja, zato je pomembno, da smo zadovoljni s svojim delom. Pa tudi plačo! Plača je za večino glavni vir dohodka. Kakšna pa je vaša plača? Ste zadovoljni z njo? Ima vaš kolega višjo plačo? Kdaj in kako do šefa po povišek? O plačah, novih oblikah dela ter tudi priložnostih na trgu dela sem se pogovarjala z Tomažem Gorjupom, direktorjem Styrie digital marketplaces, ki upravlja portale kot so Bolha.com, Mojedelo.com, pa tudi portal placa.si, ki ponuja podrobni vpogled v plače po različnih poklicih, panogah in drugih kategorijah. ___________________________ Podcast Money-How lahko tudi gledate na Youtube: https://www.youtube.com/marjamilic ___________________________ V tokratni epizodi boste slišali: - Zadovoljstvo s službami: Odnose s sodelavce postavljamo na prvo mesto, plača je šele na osmem - Odpoved: Kdaj ljudje dajo odpoved in zakaj? Veliko ljudi je strah pred spremembo, veliko jih čaka na konflikte, da to izrabijo za odhod iz podjetja - Prekvalifikacije: Pred pandemijo se je kar 54% Slovencev bilo pripravljeno prekvalificirati za novo službo - Krajši delovnik: Islandija uvaja štiridnevni delovnik. Pri nas pa še fleksibilnega delavnika nimamo urejenega … - Aktualno o trgu dela: Imamo »ničelno« brezposelnost. Službe so! Prijav na delovna mesta je malo. - Plače: Zakaj v oglasih za prosto delovno mesto ni objavljena višina plač? Plačna diskriminacija. Namesto plače, delnice ali delež v podjetju? Plačilo v kriptovalutah? Kako do poviška? - Lojalnost: kar 22 odstotkov Slovencev si v pol leta želi zamenjati delodajalca, 30 odstotkov ne planira spremembi v naslednjih 4 letih - Izobrazba: Kako pomemben je naziv dr., mag., prof.,... pred imenom in priimkom? - Sodobni trendi: Digitalni nomadi – kdo to so in v katerih državah bi radi delali Slovenci na tak način? - Sabatikal – ko greš na enoletni premor in te služba počaka. Kako je s plačilom? - Ekologija: kar Več kot 40% Slovencev ne bi šlo delati v podjetje, ki ni ekološko osveščeno.  Ekonomija delitve, recikliranje… ________________________________ Ankete, ki jih omenjam v epizodi najdete na spodnjih povezavah Instagram: https://www.instagram.com/marjamilic/ Facebook: https://www.facebook.com/marjamilic/ Linkedin: https://www.linkedin.com/in/marjamilic/

V službi preživimo tretjino življenja, zato je pomembno, da smo zadovoljni s svojim delom. Pa tudi plačo! Plača je za večino glavni vir dohodka. Kakšna pa je vaša plača? Ste zadovoljni z njo? Ima vaš kolega višjo plačo? Kdaj in kako do šefa po povišek? O plačah, novih oblikah dela ter tudi priložnostih na trgu dela sem se pogovarjala z Tomažem Gorjupom, direktorjem Styrie digital marketplaces, ki upravlja portale kot so Bolha.com, Mojedelo.com, pa tudi portal placa.si, ki ponuja podrobni vpogled v plače po različnih poklicih, panogah in drugih kategorijah. ___________________________ Podcast Money-How lahko tudi gledate na Youtube: https://www.youtube.com/marjamilic ___________________________ V tokratni epizodi boste slišali: - Zadovoljstvo s službami: Odnose s sodelavce postavljamo na prvo mesto, plača je šele na osmem - Odpoved: Kdaj ljudje dajo odpoved in zakaj? Veliko ljudi je strah pred spremembo, veliko jih čaka na konflikte, da to izrabijo za odhod iz podjetja - Prekvalifikacije: Pred pandemijo se je kar 54% Slovencev bilo pripravljeno prekvalificirati za novo službo - Krajši delovnik: Islandija uvaja štiridnevni delovnik. Pri nas pa še fleksibilnega delavnika nimamo urejenega … - Aktualno o trgu dela: Imamo »ničelno« brezposelnost. Službe so! Prijav na delovna mesta je malo. - Plače: Zakaj v oglasih za prosto delovno mesto ni objavljena višina plač? Plačna diskriminacija. Namesto plače, delnice ali delež v podjetju? Plačilo v kriptovalutah? Kako do poviška? - Lojalnost: kar 22 odstotkov Slovencev si v pol leta želi zamenjati delodajalca, 30 odstotkov ne planira spremembi v naslednjih 4 letih - Izobrazba: Kako pomemben je naziv dr., mag., prof.,... pred imenom in priimkom? - Sodobni trendi: Digitalni nomadi – kdo to so in v katerih državah bi radi delali Slovenci na tak način? - Sabatikal – ko greš na enoletni premor in te služba počaka. Kako je s plačilom? - Ekologija: kar Več kot 40% Slovencev ne bi šlo delati v podjetje, ki ni ekološko osveščeno.  Ekonomija delitve, recikliranje… ________________________________ Ankete, ki jih omenjam v epizodi najdete na spodnjih povezavah Instagram: https://www.instagram.com/marjamilic/ Facebook: https://www.facebook.com/marjamilic/ Linkedin: https://www.linkedin.com/in/marjamilic/

V službi preživimo tretjino življenja, zato je pomembno, da smo zadovoljni s svojim delom. Pa tudi plačo! Plača je za večino glavni vir dohodka. Kakšna pa je vaša plača? Ste zadovoljni z njo? Ima vaš kolega višjo plačo? Kdaj in kako do šefa po povišek? O plačah, novih oblikah dela ter tudi priložnostih na trgu dela sem se pogovarjala z Tomažem Gorjupom, direktorjem Styrie digital marketplaces, ki upravlja portale kot so Bolha.com, Mojedelo.com, pa tudi portal placa.si, ki ponuja podrobni vpogled v plače po različnih poklicih, panogah in drugih kategorijah. ___________________________ Podcast Money-How lahko tudi gledate na Youtube: https://www.youtube.com/marjamilic ___________________________ V tokratni epizodi boste slišali: - Zadovoljstvo s službami: Odnose s sodelavce postavljamo na prvo mesto, plača je šele na osmem - Odpoved: Kdaj ljudje dajo odpoved in zakaj? Veliko ljudi je strah pred spremembo, veliko jih čaka na konflikte, da to izrabijo za odhod iz podjetja - Prekvalifikacije: Pred pandemijo se je kar 54% Slovencev bilo pripravljeno prekvalificirati za novo službo - Krajši delovnik: Islandija uvaja štiridnevni delovnik. Pri nas pa še fleksibilnega delavnika nimamo urejenega … - Aktualno o trgu dela: Imamo »ničelno« brezposelnost. Službe so! Prijav na delovna mesta je malo. - Plače: Zakaj v oglasih za prosto delovno mesto ni objavljena višina plač? Plačna diskriminacija. Namesto plače, delnice ali delež v podjetju? Plačilo v kriptovalutah? Kako do poviška? - Lojalnost: kar 22 odstotkov Slovencev si v pol leta želi zamenjati delodajalca, 30 odstotkov ne planira spremembi v naslednjih 4 letih - Izobrazba: Kako pomemben je naziv dr., mag., prof.,... pred imenom in priimkom? - Sodobni trendi: Digitalni nomadi – kdo to so in v katerih državah bi radi delali Slovenci na tak način? - Sabatikal – ko greš na enoletni premor in te služba počaka. Kako je s plačilom? - Ekologija: kar Več kot 40% Slovencev ne bi šlo delati v podjetje, ki ni ekološko osveščeno.  Ekonomija delitve, recikliranje… ________________________________ Ankete, ki jih omenjam v epizodi najdete na spodnjih povezavah Instagram: https://www.instagram.com/marjamilic/ Facebook: https://www.facebook.com/marjamilic/ Linkedin: https://www.linkedin.com/in/marjamilic/