POPULARITY
Podržite nas na Patreonu Patreon.com/historycast Šta je zatekao a šta uradio Petar Veliki kad se posle velikog puta po Evropi vratio kući? Nastavak naše priče o ovom fascinantnom caru počinje upravo tu - u trenutku njegovog povratka, kada u sebi nosi viziju modernizacije, a pred sobom zatiče carstvo ukopano u vekovne običaje, praznoverje i feudalni poredak. Šta se dešava kada jedan čovek pokuša da na silu ubrza tok istorije? Kada želi da od ogromne, rastrzane i samodovoljne Rusije napravi evropsku silu - Rusku imperiju - čak i ako mora da reformiše sve: vojsku, društvo, kalendar, pa i način oblačenja? O tome, kao i o posledicama koje su njegovi postupci ostavili, govore istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka, u nastavku priče koja u centar pažnje stavlja jednog od najambicioznijih i najkontradiktornijih vladara Evrope.
Kaj je premier slišal s strani ustavnih pravnikov na temo referendumov? In kaj je v našem pogovoru povedal nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec?Romana Tomc po sprejetju resolucije v Evropskem parlamentu- zmagala je resnica.Sinoči v Ljubljani brutalno pretepli kmeta Antona Čemažarja, lastnika zemljišča, po katerem poteka sporni kanal C0.Zelenski pri papežu – ta znova potrdil svojo pripravljenost, da v Vatikanu sprejme na pogajanja predstavnike Rusije in Ukrajine.Vreme – jutri sprva jasno, popoldne možne nevihte, najbolj verjetne na vzhodu države.
V Riu de Janeiru se začenja vrh držav v razvoju Brics, ki skupaj predstavljajo tretjino svetovnega bruto družbenega proizvoda. Zaradi različnih razlogov v Braziliji ne bo nekaterih najvišjih predstavnikov Rusije, Kitajske in Irana. V ospredju diskusije je trgovinska vojna in posledice ameriških enostranskih potez. Druge teme: - Število umrlih v teksaških poplavah naraslo: 67 žrtev, med njimi 21 otrok - Italijanski parlament se je simbolno poklonil ubitemu borcu proti mafiji - Napet zaključek druge etape francoske pentlje Van der Poelu, Pogačar drugi
O pripravah evropskih držav in zveze Nato na vojno v času negotovosti, ki jo s svojim lomastenjem v mednarodni politiki povzroča predvsem neizprosno pragmatični predsednik ZDA ob paktiranju s svojim kolegom (in vzornikom) iz Rusije: nekatere države članice podaljšujejo služenje obveznega vojaškega roka in ga širijo tudi na ženske, več tistih, ki mejijo na Rusijo, je sledilo ukrajinskemu zgledu, in odstopilo od ottawskega sporazuma o prepovedi protipehotnih min iz leta 1997.
V teh dneh so v ospredju načrti članic zveze Nato o zvišanju obrambnih izdatkov, tudi zaradi vse večje grožnje Rusije. Ta pa ima medtem drugačne načrte. Ruski predsednik Vladimir Putin jih je razkril na zasedanju Evrazijske gospodarske unije v Minsku. Po njegovih besedah načrtujejo zmanjšanje izdatkov za obrambo, in sicer postopno v naslednjih treh letih. Drugi poudarki oddaje: - Trump optimističen glede skorajšnjega dogovora o premirju v Gazi - Pri nas več kot pol milijona državljanov brez izbranega zobozdravnika - Sušne razmere glede na zadnja desetletja že rekordne
Obljuba voditeljev držav po svetu o zaščiti pred najhujšimi zločini tudi 20 let po sprejetju načela odgovornosti za zaščito pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu, ostaja neizpolnjena. Izraelska vojska nadaljuje napade v Gazi in stradanje Palestincev, ameriška politika do Irana le-tega tišči še bolj v naročje Kitajske in Rusije in k odstopanju od mednarodnih zavez, Nato po drugi strani sprejel zgodovinski dogovor o zvišanju obrambnih proračunov članic.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
NATO obećava kontinuiranu podrške Ukrajini, deklaracija bez otvorene osude Rusije. Zbog sankcija Rusiji i pada cene, u BiH se ne vadi sirova nafta. Šta u Severnoj Mitrovici kažu o planovima za izgradnju dva mosta preko Ibra? Da li crnogorsko preduzeće Plantaže pod svojim imenom prodaje strana vina?
Izjave predsednikov Rusije in Ukrajine jasno kažejo, da je pot do miru v Ukrajini še dolga. Zaradi grožnje po morebitnem širjenju agresije je povečanje sredstev članic Nata za obrambo nujno, znova poudarja generalni sekretar zveze Nato. Pri višanju državnih izdatkov za obrambo bo pomagala tudi Evropska unija, ki bo 15-im članicam omilila proračunska pravila. Druge teme: - Na Goričkem včerajšnja toča poškodovala vsaj 60-odstotkov kmetijskih pridelkov na območjo 400 hektarjev. - Na Kanalskem Vrhu danes simbolično zagnali sončno elektrarno, ki bo lahko letno oskrbela približno osem tisoč gospodinjstev. - V sprintu glavnine na prvi etapi kolesarske dirke po Sloveniji najmočnejši Nizozemec Groenewegen.
Včerajšnji drugi krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Carigradu o doseganju premirja in končanju vojne v Ukrajini je trajal zgolj dobro uro. Preboja glede premirja ni bilo, sta se pa strani dogovorili za izmenjavo vojnih ujetnikov, po tisoč 200 z vsake strani. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass Rusija zahteva mednarodno pravno priznanje Krima in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine kot del ozemlja Rusije ter popoln umik ukrajinskih sil s teh ozemelj. Moskva terja tudi vojaško nevtralnost Ukrajine in prepoved delovanja tujih oboroženih sil na njenem ozemlju. Gostitelj, turški predsednik Redžep Tajip Erdogan, je krog pogajanj označil kot »veličasten«. Odziv iz Združenih držav Amerike, katerih predsednik Donald Trump z vse večjo skepso zre na svojo posredniško misijo, pa je bil neprimerljivo bolj zadržan. V oddaji tudi: - V Južni Koreji izbirajo nalednika predsednika Jun Suk Jola, odstavljenega zaradi sporne razglasitve vojnega stanja. - Prvi dan oddanih veliko vlog za oskrbo na domu, a odločb pred jesenjo ne bo, ker še ni informacijskega sistema in primanjkuje kadra. - Obetajo se trije novi razpisi za prehod na obnovljive vire energije v želji po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji.
Pred jutrišnjimi mirovnimi pogovori v Carigradu iz Rusije poročajo o obsežnem napadu z ukrajinskimi droni. Tarča očitno skrbno pripravljene operacije so bili predvsem ruski strateški bombniki na vojaških letališčih, tudi na območju Sibirije. Ukrajina medtem napoveduje, da bo jutri v pogajanjih zahtevala takojšnje premirje, vrnitev vojaških ujetnikov in ukrajinskih otrok na območju Rusije. V oddaji tudi: - Na Poljskem se v drugem krogu predsedniških volitev obeta tesen izid - Predstavniki RTV skeptični do predloga novele o javni radioteleviziji - Slovenske odbojkarice v zlati ligi slavile tudi proti Azerbajdžankam
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Poslušajte: kako bi mogle izgledati nove američke sankcije protiv Rusije, kako će se spor koji vuče korijene iz bivše Jugoslavije odraziti na BiH, šta su razlozi za jednu mitropoliju i dva mitropolita Srpske pravoslavne crkve u Crnoj Gori.
Podržite nas na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCast Istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka danas započinju uzbudljivu priču o jednom od najkontroverznijih i najuticajnijih vladara u istoriji Rusije - istinskom džinu u svakom smislu, Petru Velikom - otkrivajući ključne detalje mladosti ruskog cara, pre nego što je postao zastrašujući reformator, osvajač baltičkih luka i suprug žene koja je iz ropstva stigla do carskog trona.
Jian Gao je profesor na Univerzi za mednarodne študije v Šanghaju. Je ekspert za evropske študije. Kritičen je do Trumpa in ZDA, do celotne zahodne agende, ki po njegovem mnenju ne predstavlja modernizacije. Ne verjame v svobodo govora, odločno zagovarja kitajska stališča, tudi v odnosu do Rusije. V avli njegove univerze so z zlatimi črkami zapisane tri besede: sanje, prepričanje, ljubezen.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Blokada Suda u Novom Sadu zbog produženja pritvora aktivistima. Za potpredsjednika Skupštine RS-a izabran optuženi za ratne zločine. Propao i 16. pokušaj konstituisanja Skupštine Kosova. Da li je ugrožen projekt Trampovog zeta u Beogradu? Crnogorski 'darovi' za arapskog investitora Mohameda Alabara.
Začetek mirovnih pogajanj Ukrajine in Rusije v Turčiji brez ključnih voditeljev.Kardinal Parolin: Prvo papeževo potovanje bi bilo lahko v Nicejo v Turčiji. Zunanji ministri NATA na vrhu spregovorili o krepitvi izdatkov za obrambo.V Sloveniji v prvem četrtletju BDP za 0,7 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani.Vlada v spremembe na področju dela sodišč. Bodo sodni postopki hitrejši?ŠPORT: V nogometnem pokalu slavila Celje in ženska ekipa Ljubljane.VREME: Popoldne in jutri možne plohe in nevihte, ohladilo se bo.V Sloveniji se bomo morali soočiti tudi s krvavo dediščino preteklosti, opozarja dr. Maver.Sodni svet potrdil primernost kandidatov za člane Stalnega arbitražnega sodišča.ŠPORT: Slovenske hokejiste čaka četrta tekma na SP elitne divizije, do zdaj brez zmage.
Da li Vučićevi manevri između Amerike i Rusije znače i njegov otklon od Evrope ili tek traženje dodatnog oslonca? U danu kada je izveštaj o Srbiji pred Evropskim parlamentom, Danica Vučenić “Iza vesti” razgovarala je sa politokologom i profesorom Univerziteta u Gracu Florijanom Biberom.
Z dopisnico Vlasto Jeseničnik se vprašujemo o iskrenosti vojskujočih se strani pri aktualnih dogovorih za premirje med Rusijo in Ukrajino, razkrivamo Putinove načrte z veliko parado ob praznovanju 80. obletnice poraza nacistične Nemčije ter analiziramo nekatere posledice obojestranskih sankcij na gospodarstvo Rusije in Evropske unije.
Podatki kažejo, da se razmere v zdravstvenem sistemu izboljšujejo, je v državnem zboru zagotovil premier Robert Golob. Ponovil je, da zdravstvo ostaja vladna prioriteta. Med ključnimi izzivi je tudi digitalizacija zdravstva - o tej so razpravljali socialni partnerji, a so obravnavo zakona s tega področja prekinili. Jabolko spora je predlog, da bi digitalizacijo izvajala gospodarska družba v državni lasti. Sindikalist Jakob Počivavšek meni, da bi morala digitalizacija potekati v okviru javnega sektorja. Druge teme: - Notranji ministri držav procesa Brdo so si bili edini: varnost je na prvem mestu. Med ključnimi temami sta bili trgovina z ljudmi in nujnost sodelovanja v boju proti terorizmu. Pristojni minister Boštjan Poklukar je dejal, da je bil napad v Beljaku streznitev, da se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas. - Ruski predsednik Vladimir Putin predlaga začasno upravo Ukrajine pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Z novo vlado, ki bi imela podporo Ukrajincev, bi lahko začeli pogajanja o mirovnem sporazumu, je dejal Putin. Tako iz Ukrajine kot iz Rusije tudi danes poročajo o napadih na več energetskih objektov. - Število žrtev v Mjanmaru po uničujočem potresu narašča, tamkajšnja vojaška hunta je že zaprosila za pomoč. Posledice tresenja tal so vidne tudi v sosednji Tajski. V Bangkoku je pod ruševinami stolpnice ujetih najmanj 80 ljudi.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Rusija i Ukrajina postigle pojedinačne dogovore sa SAD o prekidu neprijateljstva na Crnom moru. Brojni američki zakonodavci pozvali Trampa da povuče naredbu o smanjenju finansiranja RSE. Studenti i građani na tri sata blokirali Brankov most u Beogradu. O ovim i drugim temama u emisiji RSE.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Dok traje pravna bitka RSE zbog blokiranih finansijskih sredstava koja je Kongres odobrio, EU predvođena inicijativom Češke razmatra opcije kako da pomogne RSE. U emisiji slušajte i o susretu pregovarača SAD i Rusije u Saudijskoj Arabiji s ciljem postizanja sporazuma o primirju u Ukrajini.
V Rijadu v Savdski Arabiji naj bi se po več kot 12-ih urah končali pogovori med delegacijama Združenih držav Amerike in Rusije o vojni v Ukrajini, poročajo ruski viri. Po predhodnih navedbah Moskve sta delegaciji razpravljali o varnosti ladijskega prometa v Črnem morju. Skupno izjavo o srečanju naj bi strani objavili jutri. Omenjeno srečanje med ameriškimi in ruskimi pogajalci je sledilo včerajšnjim pogovorom med predstavniki Washingtona in Kijeva, ki jih je ukrajinska stran označila kot produktivne. Kljub pogovorom o miru sta medtem Rusija in Ukrajina danes nadaljevali medsebojne napade.
500 milijardi ili bilijun eura? Povijesni financijski paket koji je Bundestag usvojio glasovima CDU/CSU, SPD-a i Zelenih prekida s njemačkom politikom iz prošlih desetljeća. Odlučeno je da se popusti kočnica zaduživanja za obrambenu potrošnju. Razlog je jasan - povećana prijetnja kako iz pravca Rusije tako i iz pravca Trumpovog SAD-a. Što to znači za Njemačku? Opravdan ili neopravdan zaokret u politici vjerojatno budućeg kancelara Friedricha Merza? Maja Marić razgovara s Filipom Slavkovićem! Von Maja Maric.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Knjige saučešća otvorene u makedonskim ambasadama zbog pogibije 59 osoba u klubu u Kočanima. Burne reakcije u Srbiji i Sjevernoj Makedoniji, nakon posjete predsjednika Aleksandar Vučić s novinarima pacijentima iz Kočana u Beogradu. Razgovot predsjednika SAD i Rusije o mirovnom sporazuma za Ukrajinu.
V Kremlju po včerajšnjih pogovorih z ameriško delegacijo, kot rečeno, govorijo o previdnem optimizmu. Še vedno sicer ni znano, kdaj bi se lahko srečala predsednika Rusije in Združenih držav. V mednarodnih strokovnih krogih medtem ocenjujejo, da je mir v Ukrajini še zelo daleč, tako kot tudi dogovor o novi svetovni ureditvI. Druge teme: - Predsednica Pirc Musar in premier Golob poudarila, da podpirata mirovna prizadevanja za Ukrajino, slovenskih vojakov v danih razmerah tja ne bi pošiljala. - V Sloveniji 6 možnih lokacij za postavitev malih modularnih jedrskih reaktorjev. A skupni projekt je nova ameriška vlada zdaj začasno ustavila. - Izjemna Nika Prevc po svetovnem prvenstvu postavlja nove mejnike. Na treningu v Vikersundu 2-krat poletela do 236 metrov in postavila nov svetovni rekord.
Mednarodna skupnost čaka na odgovor Rusije glede predloga za prekinitev ognja v Ukrajini. Upanje, da bodo ruske oblasti privolile v 30-dnevno premirje, je izrazil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Med drugim je kritiziral napoved Evropske komisije, da bo uvedla protiukrepe na danes uveljavljene 25-odstotne carine na aluminij in jeklo v Združenih državah. Trump je zatrdil, da se Unija do Združenih držav že dalj časa vede nepošteno, da je med drugim od ameriških podjetij iztožila veliko denarja - in da je zdaj čas za ukrepe Združenih držav. Ostali poudarki: Bo zaradi krepitve evropske obrambe osiromašena podnebna politika Unije? Ob nesoglasjih glede dodatkov k pokojninam zaostrena retorika med SDS in Levico Po aferi s skakalnimi dresi suspendirana tudi skakalca Marius Lindvik in Johann Andre Forfang
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
U današnjoj emisiji pratimo sastanak zvaničnika Ukrajine i SAD u Saudijskoj Arabiji, te govorimo o jednom od najvećih ukrajinskih napada dronovima na teritoriji Rusije. Pratimo i studentske blokade Radio-televizije Srbije u Beogradu.
Evropske države vse bolj odločno vstopajo v oborožitveno tekmo. Na izrednem vrhu v Bruslju so sinoči soglasno podprli okrepitev obrambnih zmogljivosti Unije. Evropska komisija naj bi konkretni zakonodajni predlog o tem objavila čez dva tedna. Manj enotni so bili voditelji glede vojaške pomoči Ukrajini, kjer so zaradi madžarskega nasprotovanja sprejeli le skupno izjavo 26-ih članic o nadaljnji vsestranski podpori napadeni državi. V oddaji tudi: - Najhujši izbruh spopadov med novimi oblastmi v Siriji in privrženci prejšnje oblasti po strmoglavljenju Asadovega režima - Med strateškimi naložbami države bodo po novem Farme Ihan; invalidska podjetja v državni lasti bodo deležna posebne obravnave - Pred skorajšnjim začetkom druge izdaje ljudskih obveznic jih finančno ministrstvo označuje za varno in donosno naložbo
Po več kot treh letih ruske agresije nad Ukrajino, ki je začela spominjati na vkopane jarke prve svetovne vojne, so prišli trenutki, ki postavljajo stvari na glavo. Ko je ameriški predsednik Donald Trump ruskega voditelja Vladimirja Putina potegnil iz mednarodne izolacije, so se začela oblikovati nova mednarodna zavezništva, nekatera bolj, druga manj presenetljivo. Kaj vse to pomeni za Ukrajino, njeno celovitost in prebivalce, ki v vojni živijo že več kot 1100 dni? Ali se je ob tem začela oblikovati nova smer diplomacije? In kaj sploh lahko stori Evropa? V Vročem mikrofonu je svojo analizo predstavil nekdanji dopisnik iz Rusije in komentator Miha Lampreht.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
O ključnim razlikama između SAD i evropskih saveznika u vezi okončanja agresije Rusije na Ukrajinu? Vučić se izvinio RTS-u nakon što je novinarku nazvao 'imbecilom'. Ministar odbrane BiH zabranio prelet mađarskom avionu. U posljednjih godinu dana u Crnoj Gori usvojeno samo troje djece.
Ob tretji obletnici invazije Rusije na Ukrajino se zdi, da je Evropa pred največjim izzivom po koncu druge svetovne vojne. Če se ob obračanju ZDA stran od Evropske unije ta ne bo bolj tesno povezala, se oborožila, gospodarsko okrepila, postala konkurenčnejša in energetsko bistveno bolj razumna, utegnemo biti priče njenemu razpadu. Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
V Parizu bo danes novo srečanje o evropski varnosti in Ukrajini. Vabljeni naj bi bili predstavniki Norveške, Švedske, Finske, baltskih držav, Grčije, Češke, Romunije in Kanade. Ameriška delegacija je po včerajšnjem srečanju s predstavniki Rusije v Rijadu zagotovila, da bodo v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini sodelovali tudi predstavniki te države in Evropske unije. Rusija pa je znova poudarila, da nasprotuje članstvu Ukrajine v Natu. V oddaji tudi o tem: - Kako bo Evropa odgovorila na ameriške carine? Uvedbe novih dajatev bi lahko na stari celini spodbudile sodelovanje - Opozicija skeptična do vladnih predlogov o spremembi imenovanja sodnikov in števila poslanskih sedežev - Projekt drugi tir: pri graditvi premostitvenih objektov pomembna tudi inovativnost projektantov
V Kijevu so se z negodovanjem odzvali na včerajšnje srečanje Združenih držav in Rusije v Savdski Arabiji, pa tudi na današnje izjave po njem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je tako ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu med drugim očital, da živi v okolju ruskih dezinformacij in pomaga Rusiji iz mednarodne osamitve. Trump je pred tem dejal, da bi Zelenski lahko že zdavnaj končal vojno, in nakazal, da jo je začela Ukrajina. V oddaji tudi o tem: - Hamas ponuja izpustitev vseh talcev v zameno za trajno premirje in umik Izraela iz Gaze. - Predlog sprememb volilnega sistema brez podpore ustavne komisije - V občini Dolina pri Trstu vse več pritožb zaradi smradu iz bližnjih naftnih rezervoarjev
Delegaciji Združenih držav in Rusije sta se danes sešli v savdski prestolnici Rijad. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po srečanju miril Bruselj in Kijev, da ne bosta izključena iz pogajanj o Ukrajini. Kot je dejal, mora biti konec konflikta sprejemljiv za vse, tudi za Ukrajino, Evropo in Rusijo, mir pa mora biti pošten in vzdržen. Ni jasno, kako bo to mogoče ob odkritih željah Washingtona po otoplitvi odnosov z Moskvo in ohlajevanju odnosov s tradicionalnimi zaveznicami, medtem ko ruski predstavniki v zahtevah do Ukrajine ne popuščajo. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine se bodo z redno uskladitvijo še ta mesec zvišale za 4,5 odstotka - GZS s svojimi predlogi za razbremenitev plač; vladi očitajo, da za to ni naredila ničesar - V jeklarski družbi SIJ menijo, da se bo letos začelo okrevanje panoge
Delegaciji Združenih držav in Rusije sta danes v Rijadu v Savdski Arabiji govorili o medsebojnih odnosih in možnosti pogajanj ter končanja vojne v Ukrajini. Do srečanja brez prisotnosti Ukrajine je bil kritičen predsednik te države Volodimir Zelenski, ki se je v Ankari sešel s turškim predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom. Ameriški zunanji minister Marco Rubio pa je po srečanju z rusko delegacijo govoril tudi s kolegi iz Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije ter z visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije Kajo Kallas in jim zagotovil, da bo Evropska unija sodelovala pri pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, so sporočili iz Rima. V Parizu pa so potrdili, da bo jutri potekalo novo srečanje s predstavniki več držav o Ukrajini in evropski varnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron se namerava do konca tedna srečati z voditelji vseh 27 držav članic Unije.
Delegaciji Združenih držav Amerike in Rusije sta v Riadu začeli pogovore o obnovi medsebojnih odnosov in vojni v Ukrajini. Kremelj je sporočil, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogajanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter da se ima Ukrajina pravico pridružiti Evropski uniji, ne pa tudi Natu. Druge teme: - Izrael ob izteku premirja s Hezbolahom ohranil enote na petih položajih na jugu Libanona. - Pokojnine bodo višje za 4 odstotke in pol. - Gospodarska zbornica opozarja na nujnost razbremenitve plač.
Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.Kako pripravljena je Evropa na novi svet? Kakšen ta svet sploh je? Pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini in še ne mesec dni od začetka mandata Donalda Trumpa odgovarjajo: Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec in obramboslovec, Branko Soban, novinar Dela, Marek Kohv, estonski varnostni strokovnjak. Priporočamo tudi poslušanje reportaže iz Estonije in Finske o dojemanju ruske grožnje.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Proteste studenata u Srbiji podržao dio prosvjetne zajednice i radnika u kulturi. Da li su realna obećanja kandidata za premijera Kosova o novim izvorima električne energije? Šta koči donošenje odluka u BiH? Da li je predsjednik SAD započeo razgovore o okončanju agresije Rusije na Ukrajinu?
Do sada je vlada Andreja Plenkovića uvjeravala javnost kako je interventnim mjerama i podizanjem plaća građanima ublažavala udar inflacije na podnošljivu razinu. U četvrtak je sastankom s dobavljačima i trgovcima priznala da stvari ne idu u željenom smjeru. Hrvatska ima novog starog predsjednika koji je do nogu potukao predstavnika vladajućih. Nekoliko dana prije odlaska s dužnosti, američki predsjednik Biden, sankcijama protiv Rusije, nanio je štetu i hrvatskom gospodarstvu. Hrvatska sudomaćin Svjetskog rukometnog prvenstva.
Odslušajte do kraja ovaj specijal posvećen vašim pitanjima da vidite kako ste izazvali eskalaciju sukoba među kolegama, saradnicima, prijateljima i kumovima. Kako je kralj Aleksandar posvađao naše istoričare, Nikolu Đukića, Nikolu Šipku, Ivana Drljaču, Jovanu Milovanović i Minu Radovanović? Najmanje Jovanu i Minu, koje su, istini za volju bile mirovne snage u ovoj operaciji... Ko je ovde navijao za BSK a ko za Jugoslaviju? Ko je za Karađorđeviće a ko za Obrenoviće? Ko je za kraljevinu a ko za republiku, i to za novu Jugoslaviju? Zašto se svađaju oko Španije i Rusije, i, pobogu, filmova i serija? I da li Nikola i Nikola govore i dalje, ili se kumovska rasprava završila kako se to obično kod nas završava? Neee, ne to na šta ste pomislili, taman posla, nego hoće li se ta, dok se vi niste svojim provokacijama umešali, primerena i lepa saradnja nastaviti uopšte? Uostalom, vi ste postavljali nezgodna pitanja, sada gledajte posledice... I razmišljajte kako da se iskupite, a mi imamo nekoliko predloga: Ostavite svoje utiske u komentarima, podelite s prijateljima i ne zaboravite - vaša podrška čini mogućim ovakve epizode! Hvala vam što ste deo našeg HistoryCast putovanja.
Letu 2025 bodo čez štiri ure kot prvi nazdravili v tihomorski otoški državi Kiribati, prvo bučno proslavo pa je tri ure pozneje pričakovati v Sydneyju, kjer napovedujejo še večji ognjemet kot doslej. Silvestrovanja na prostem bodo marsikje ob poostrenih varnostnih ukrepih. Dogajanje po svetu je zaznamovalo tudi novoletno poslanico predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je izrazila željo, da bi bilo 2025 leto miru in življenja.V oddaji tudi: - Vladimir Putin na čelu Rusije že četrt stoletja - Eno od najrevnejših držav na svetu pretresajo vojna, lakota in bolezni - Hude poškodbe otroka v Ljubljani, ki mu je v roki razneslo pirotehnično sredstvo
Potem ko so sirski uporniki včeraj zasedli prestolnico Damask in strmoglavili predsednika Bašarja al Asada, bo danes na zahtevo Rusije o razmerah v državi razpravljal varnostni svet Združenih narodov. Asad se je z družino po poročanju ruskih medijev zatekel v Moskvo, kjer so mu potrdili azil. Njegov poraz pozdravljajo zahodne države, ki pa se hkrati bojijo morebitnega kaosa v Siriji. Druge teme: - Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump bo premislil o izstopu iz Nata, če članice zavezništva ne bodo plačevale dovolj. - Predsednica Nataša Pirc Musar bo danes razkrila, kako bo nadaljevala izbiranje kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Žan Kranjec na veleslalomu v Beaver Creeku s tretjim mestom do 15-ih stopničk v karieri.
V Siriji so se vnovič razplamteli spopadi. Islamistični uporniki so po skoraj desetletju vdrli v drugo največje mesto Alep in nadzorujejo več četrti. Sirska vojska, zvesta predsedniku Assadu, računa na pomoč Rusije. Drugi poudarki: - Zaradi eksplozije na vodni napeljavi ogrožena preskrba Kosova z elektriko in Prištine z vodo. - V domovih za starejše pričakovali več od plačne reforme. Prepričani so, da se bo kadrovska stiska še zaostrila. - Hokejisti Olimpije po petih porazih zmagali, po kazenskih strelih boljši od aktualnega prvaka Salzburga.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
U emisiji RSE govorimo o masivnim raketnim napadima Rusije na ukrajinsku energetsku infrastrukturu, nastavljamo da pratimo akcije opozicije u Novom Sadu, a o evropskoj budućnosti zemalja Zapadnog Balkana za RSE govori predsednica parlamenta Češke Marketa Pekarova Adamova.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
S protesta u Beogradu tražena odgovornost za nesreću u Novom Sadu. Oko 170 Čečena iz Rusije na sjeverozapadu BiH pokušava preći u Hrvatsku na putu do EU. Osude u Crnoj Gori napada biznismena na novinarku Pobjede Anu Raičković. U glavnom gradu Azerbejdžana počela konferencija UN o klimi.
Ameriške predsedniške volitve so pred vrati, njihov izid pa ne bo pomembno vplival le na tamkajšnjo notranjo politiko, ampak tudi na položaje na svetovni geopolitični šahovnici. Zato se porajajo vprašanja, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris vplivala na bližnjevzhodno krizo, na vojno v Ukrajini, pa tudi na stopnjevanje napetosti v okolici Tajvana. Oziroma, drugače, vprašati se je treba, koga si voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana in še katere druge države želijo po volitvah videti v Beli hiši. Odgovor iščemo v torkovem Studiu ob 17.00 na Prvem. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Rusije; dr. Primož Šterbenc, politolog, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Maja Veselič, sinologinja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
EU je pozvala zemlje Zapadnog Balkana da se pridruže sankcijama protiv Rusije. Sud BiH uveo je mjere zabrane petorici osumnjičenih u slučaju napada u Bosanskoj Krupi. Premijer Kosova Aljbin Kurti rekao je da ne može formirati Zajednicu opština sa srpskom većinom, uprkos međunarodnim zahtjevima.
Zona apsolutne slobode govora, poskast "Dobar loš zao" vraća se i ove srede! U prvom delu emisije, Nenad Kulačin i Marko Vidojković slavili su pojavljivanje jednog naprednjaka na skupu protiv kopanja litijuma, otkrili su da Vučić zaista nije lagao kada je odjavio Putina za odlazak u Kazanj, na samit BRICS. On je imao pune ruke posla sa svojim uvaženim gostom, Aladinom, supreme leaderom velike afričke nacije Wadiya. Na koncu, zaključeno je da je telefonski razgovor sa Putinom u trajanju od dva i po sata siguran znak da su između Rusije i Srbije odnosi nikad bolji. Autori su sebi rekli dosta je intervjua u kojima se svi sa svima slažu, pa su gledaocima priredili šok, tako što su ugostili kuvara, ekonomistu, tamburaša i političara, Nenada Čanka. Čanak je, po običaju bio duhovit i provokativan, pljuvao je čas Demokratsku stranku, čas režim, čas crve u novosadskoj vodi, pa onda još malo DS, pa još malo režim, a kad je Mare zatražio da emisija malo više liči na Maksoviziju, Čanak je izvadio bodež. U Magarećem kutku, čućete kako se od Trampa lako dobija posao. DLZ, samo na našem portalu!
Izid predsedniških volitev v Združenih državah ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovniciV Združenih državah so predsedniške volitve pred vrati, njihov izid pa slej ko prej ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovnici. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris utegnila vplivati na zapletanje in razpletanje ključnih, strateško najpomembnejših kriznih žarišč našega časa – od vojne v Ukrajini prek konflikta na Bližnjem vzhodu do rastočih napetosti okoli Tajvana. V tem kontekstu nas je prvenstveno zanimalo, kaj voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana pa še kakšne države pravzaprav pričakujejo od obeh kandidatov? Koga si, drugače rečeno, po volitvah bolj želijo videti v Beli hiši in, jasno, zakaj? – Odgovore so nam pomagali iskati naš nekdanji dopisnik iz Moskve, Miha Lampreht, pa politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, ter sinologinja, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Maja Veselič. foto: uradna vladna portreta Kamale Harris in Donalda Trumpa (Wikipedija, javna last)
58 - Otac srpske diplomatije i autor čuvenog 'Načertanija', Ilija Garašanin je tri decenije uticao na politiku kneževine i oblikovao viziju moderne Srbije u XIX veku. U ovoj epizodi istražujemo njegov uticaj na politiku, međunarodne odnose i stvaranje nacionalnog identiteta. Kako je ovaj srpski državnik, ministar, predsednik Vlade, predvideo budućnost Balkana i koliko su njegove ideje i dalje aktuelne? Garašanin je značajno unapredio međunarodni položaj Srbije kroz mudru politiku između velikih sila, poput Austrije, Rusije i Turske, u periodu kada je Srbija još bila pod Osmanskom imperijom. Nikola Šipka ugostio je ovim povodom kolege istoričare sa Filozofskog fakulteta, docenta Aleksandra Savića i prof. dr Miloša Jagodića.
Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?Sogovorniki: Artyom Shraibman, beloruski analitik Inga Lizingevic, beloruska režiserka Denis Mancevič, svetovalec in analitik beloruskega rodu Jakob Čebašek, košarkar, ki je nastopal za klub iz Minska