Podcasts about rusije

Danas, 24. veljače se obilježavaju četiri godine otkako je Rusija započela svoju potpunu invaziju na Ukrajinu. Stručnjaci kažu da je od tada predsjednik Vladimir Putin pojačao napore u svojoj kampanji za suzbijanje neistomišljenika i političke opozicije. Mnogobrojni vođe otpora i aktivisti unutar Rusije su ili zatvoreni ili mrtvi.

Danes mineva natanko 4 leta od začetka napada Rusije na Ukrajino. Zakaj še ni miru? Zakaj ni dogovora? Ali Rusija ni dovolj močna, da konča vojno, Ukrajina pa dovolj močna, da prepreči poraz, hkrati pa ne dovolj močna, da zmaga? 2 milijona žrtev na obeh straneh, 10 milijonov ljudi iz Ukrajine razseljenih in doseljenih, tudi to je statistika.

Jakšić i Milinčić „prevrću“ teme od pitanja da li Tramp i Putin pregovaraju preko glave Evrope, analize ruskog „rata iscrpljivanja“ i otpornosti njihove ekonomije, pa sve do uloge crkve i spornog mita o vekovnom prijateljstvu Srbije i Rusije. Razgovor kulminira pitanjem da li je za Moskvu Kosovo samo karta za razmenu sa Vašingtonom ili, kako Milinčić veruje, nepremostiv princip koji se ne prodaje...

Sreča v nesreči je smučarskega tekača Valerija Gontarja pred štirimi leti iz Rusije pripeljala v Slovenijo. Tu dela in hkrati trenira ter poskuša doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih. Slovenijo je vzljubil, želi si, da bi tudi ona vzljubila njega.

V Bruslju zasedajo obrambni ministri članic zveze Nato. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je pred srečanjem znova opozoril na dolgoročno grožnjo Rusije. Spomnil je na njene okrepljene vojaške dejavnosti in zanimanje Kitajske za območje Arktike. Ponovil je, da bodo danes razpravljali predvsem o izvajanju dogovorov, doseženih na lanskem vrhu v Haagu, oziroma povečanju vlaganj Kanade in Evrope v obrambo. Po njegovih besedah bodo govorili še o podpori Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Voditelji Unije o krepitvi konkurenčnosti povezave - V Gorjah znova opozarjajo na neurejena razmerja pri upravljanju soteske Vintgar - Oblast v Cerknici na debeli četrtek prevzemajo Butalci.

250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja»Obstajajo desetletja, ko se ne zgodi nič, in obstajajo tedni, ko se zgodijo desetletja.« To misel naj bi, prejkone z mislijo na komunistično revolucijo, nekoč izrekel Lenin. In vendar prav za vsa obdobja velikih zgodovinskih in družbenih sprememb velja, da se zdi čas v njih tako zgoščen, da se v nekaj tednih ali letih lahko zgodijo resnično radikalne spremembe, ki nepovratno preoblikujejo naš svet. Kar nekaj takim zgoščenim premikom je bil razmeroma od blizu priča tudi človek, o katerem bomo govorili v tokratnih Glasovih svetov. Rojen na Krfu v letu ameriške revolucije in odraščajoč v času, ko se v Britaniji še vedno odvija industrijska, v Franciji pa francoska revolucija, je Ioannis Kapodistrias postal eden bolj vplivnih evropskih politikov svojega časa, najprej kot zunanji minister carske Rusije ter kasneje kot prvi predsednik moderne grške države. Ob 250-letnici rojstva tega vplivnega državnika, katerega predniki so, kot priča njegov priimek, prišli iz naših krajev, tudi sam pa je pol leta preživel na kongresu evropskih velesil v Ljubljani, bomo v naslednji uri govorili o Ioannisu Kapodistriasu ter o burnem obdobju, ki ga je Evropa doživljala ob zaključku osemnajstega in na začetku devetnajstega stoletja, ko so stabilnost starih imperijev na vseh koncih naše celine pretresala porajajoča se nacionalna gibanja in liberalne ideje. Gost v studiu je mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete Matic Kristan. Oddajo je pripravila Alja Zore. Vabljeni tudi k poslušanju Glasov svetov o zgodovini sodobne Grčije: Grčija med sanjami o antični veličini in pretresi moderne dobe. foto: Joannis Kapodistrias, Wikipedija, javna last

Vodstvo Evropske ljudske stranke podprlo stranke slovenske desne sredine pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami.Fiskalni svet opozarja na pospešeno trošenje države, kaj pričakuje od naslednje vlade?Prenehal je veljati sporazum Novi start, ki omejuje krepitev jedrskega oboroževanja Rusije in ZDA.Slovenija po vzoru drugih držav v pripravo zakonske omejitve družbenih omrežij za mlajše od 15 let.V Ljubljani jutri protest kmetov pod okriljem Združenja slovenske kmečke iniciative.Vreme: Povečini oblačno, občasno z rahlim dežjem.V Mariboru porast stisk zaradi življenjskih stroškov in stroškov ogrevanja, zbrana sredstva v adventni akciji bo Karitas namenila pomoči otrokom pri izobraževanju.V pričakovanju 25. zimskih olimpijskih iger - lahko prinesejo tudi premirje v konfliktih delih sveta?ŠPORT: Španija in Portugalska finalistki evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu.

Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še IndijaIndija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Ponaša se s petim največjim gospodarstvom, ki, zahvaljujoč predvsem razmahu storitvenih, farmacevtskih in visokotehnoloških industrij, zdaj že lep čas raste s skoraj 7-odstotno letno stopnjo. Obenem se zdi vlada v New Delhiju diplomatsko sila spretna, saj uspešno zasleduje lastno, avtonomno zunanjo politiko. Čeprav je članica Šanghajske skupine za sodelovanje in BRICS-a, dveh mednarodnih organizacij, v katerih ima najbrž največjo težo beseda Kitajske, z Združenimi državami vendarle uspešno sodeluje v kontekstu t. i. Quada, štirilateralne varnostne povezave, ki vključuje še Japonsko in Avstralijo. Prav pred nedavnim je, kot vemo, podpisala tudi prostotrgovinski sporazum z EU, od Rusije pa navkljub negodovanju Bruslja in Washingtona še naprej kupuje poceni energente in vojaške tehnologije. In ko smo že pri orožju: po ocenah strokovnjakov Indija premore slabih 200 jedrskih konic. Ali vse to pomeni, da jo že moramo postaviti ob bok Združenim državam Amerike, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji? Ali pa Indija vendarle še ni čisto prava velesila 21. stoletja? In če ni – kaj pravzaprav ovira njen vstop v klub najmočnejših? – Odgovore smo iskali v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili nekdanjo veleposlanico Republike Slovenije v Indiji, Darjo Bavdaž Kuret, pa ekonomista Saša Šmigića, strokovnjaka za kitajske in indijske trge pri družbi Generali Investments, ter našega radijskega kolega, poznavalca mednarodnih odnosov, dr. Tomaža Gerdena. Foto: Skorge / Pixabay

Evropska unija in Indija sta sklenili prostotrgovinski sporazum, ki bo v skupni trg povezal dve milijardi ljudi. Po burnih dogodkih v zvezi z Grenlandijo, se zdaj vrstijo ugibanja, kaj je ameriški predsednik dobil v zameno za umik carin in vojaško zasedbo. Podobna ugibanja so o končanju vojne v Ukrajini. Prejšnji konec tedna so se pogajalci Ukrajine, Rusije in ZDA dobili v Abu Dabiju, še enkrat naj bi se srečali ta konec tedna. ZDA pretresa še en uboj civilista, ki so ga zagrešili agenti, iščoč nelegalne priseljence. Hude težave pa tej državi povzročajo sneg in zelo nizke temperature.

Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost. *Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ameriška, ruska in ukrajinska delegacija so v Združenih arabskih emiratih opravile prvi krog pogovorov o vojni v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v središču ozemeljska vprašanja, a bo pred kakršnimi koli sklepi treba počakati na današnje nadaljevanje pogovorov. Medtem iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih. Drugi poudarki oddaje: - Misija Evropskega parlamenta po obisku Srbije napovedala vnovični obisk. - Večji del Združenih držav bo zajel ledeni primež. - Domen Prevc lovi prvi posamični naslov svetovnega prvaka v poletih; rokometaši na evropskem prvenstvu prvič izgubili.

Šutarjev zakon: Policija okolico Novega mesta in središče Ljubljane razglasila za varnostno tvegani območji.Trgovinska zbornica opozarja, nova višina minimalne plače pomeni neizogibne podražitve blaga in storitev.V Abu Dabiju se nadaljuje tristransko srečanje Ukrajine, Rusije in ZDA.ŠPORT: Nika Prevc v Sapporu do 12. zmage v tej sezoni. Domen Prevc v boj za naslov svetovnega prvaka v letenju na smučeh.

Ponoči se je v Bruslju končalo izredno zasedanje voditeljev članic Evropske unije, v ospredju katerega so bili predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike. Evropski voditelji so izražali zadovoljstvo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump umaknil grožnje glede prisvojitve Grenlandije in uvedbe carin za več članic Unije. Odločen in enoten odziv se je po mnenju zbranih voditeljev izkazal za pravi odgovor. Druge teme: - Prvič od začetka vojne se bodo danes srečali predstavniki Ukrajine, Rusije in Združenih držav. - Po opozorilih županov koalicija predlaga spremembe zakona o financiranju občin. - Odhod maksilofacialnih kirurgov iz ljubljanskega UKC-ja vse bližje, za zdaj dogovora z vodstvom še ni.

Prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se nadaljujejo tudi v Davosu v Švici. O tem sta danes govorila predsednika Združenih držav Amerike in Ukrajine, Donald Trump in Volodimir Zelenski. Ta trdi, da so dokumenti za končanje vojne skoraj pripravljeni. Kot je dejal, so blizu dogovora glede varnostnih zagotovil; nekaj vprašanj še imajo v zvezi z gospodarskim svežnjem, še vedno pa so odprta ozemeljska vprašanja. Zelenski je sicer za jutri in soboto napovedal tristranske pogovore med predstavniki Ukrajine, ZDA in Rusije v Združenih arabskih emiratih. V oddaji tudi o tem: - Grenlandija in Danska pripravljeni na pogovore z ZDA o arktičnem otoku, o njegovi suverenosti ne odstopata. - Sindikati ob dvigu minimalne plače opozarjajo na vse višje stroške, delodajalci na politično kupčkanje - Protipoplavna zaščita ključna tudi za umestitev hitre ceste med Celjem in Novim mestom

V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije.

Domače dogajanje je zaznamovala huda nesreča na štajerski avtocesti. Ta je med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico vnovič odprta v obe smeri. V nesreči sta bila udeležena tovornjak s cisterno in kombi, en človek je umrl. Na omenjenem odseku bo promet brez omejitev vnovič stekel v soboto. Druge teme: - Dokazov o morebitnih agresivnih načrtih Rusije ali Kitajske glede Grenlandije ni, poudarjajo v Moskvi. - Washington zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu uvedel sankcije proti več tamkajšnjim uradnikom. - V tovarni Lesonit v Ilirski Bistrici opozorilna stavka delavcev.

Pozornost zveze Nato je vse bolj usmerjena proti Arktiki. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je sporočil, da pripravljajo nove korake za krepitev varnosti arktičnega območja. Poudaril je, da se zaveznice strinjajo s pomembnostjo varnosti Arktike. Zavedamo se, da se z odprtjem morskih poti povečuje tveganje večje aktivnosti Kitajske in Rusije, je dodal Rutte. Drugi poudarki oddaje: - Iranski protestniki odrezani od sveta, mednarodna poročila o vse več ubitih - Začela so se volilna opravila, kandidature bo mogoče vlagati do 19-ega februarja. - Mariborska lesarska šola ob nevarnosti zrušitve strehe pod težo snega začasno brez telovadnice

O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in KitajskeEvropska unija, ki je v osnovi nastala kot gospodarska skupnost zahodnoevropskih držav, nedvomno ni ena tistih političnih tvorb, ki bi se razvile v goreči želji njenih prebivalcev po vzpostavitvi suverenosti evropskega kontinenta, ki je bil v tistem času tako in tako v veliki meri razdeljen na vplivni sferi Združenih držav in Sovjetske zveze. Zato morda ni nenavadno, da iz Bruslja tudi več kot pol stoletja za tem, že v 21. stoletju, ni bilo slišati veliko razmislekov o evropski avtonomiji od svetovnih velesil, pa naj je šlo za gospodarsko in energetsko odvisnost od Kitajske in Rusije ali pa za tehnološko, gospodarsko, tako rekoč popolno vojaško in v veliki meri tudi politično-strateško odvisnost od Združenih držav.In vendar so v preteklih nekaj letih spričo političnih premikov na vseh celinah tudi evropski voditelji morali začeti razmišljati o tem, kakšno vlogo lahko Evropa sploh igra v svetu velesil, ki so ji vedno manj samoumevno naklonjene in od katerih je odvisna na tako rekoč vseh področjih. Če je razmislek o strateški avtonomiji skozi vojno v Ukrajini in vedno manj rožnate odnose z ZDA nenazadnje le prišel v ospredje razmislekov v Bruslju, pa to seveda še ne pomeni, da je ta avtonomija na dosegu roke. Kakšnim miselnim premikom smo priča in koliko so želje po vojaški, gospodarski, tehnološki in politični suverenosti sploh uresničljive v evropskih državah, ki imajo vsaka svoje partikularne gospodarske in politične interese, ki so tehnološko marsikje v zaostanku, ki so dolga leta zanemarjale aktivno industrijsko politiko, ki v evropski komisiji nimajo najbolj učinkovitega in še manj legitimnega vodstva in imajo na svojih tleh na tisoče ameriških vojakov? To so nekatera od vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni intelekti, ko pred mikrofonom gostimo filozofa in politologa dr. Sašo Furlana z ljubljanske Filozofske fakultete ter dr. političnih znanosti Jašo Veselinoviča, podoktorskega raziskovalca na Svobodni univerzi Amsterdam. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay  

V letu 2026 je vse večji del našega planeta. Pred približno pol ure so v novo leto vstopile države indokitajskega polotoka in del Rusije, čez pol ure se jim bodo pridružili še v Indiji. Silvestrski dogodki se ob spremljavi glasbe in pirotehnike začenjajo tudi pri nas. Najpogumnejši na Jezerskem so se od leta 2025 poslovili s skokom v tamkajšnje jezero. Druge teme: - Koalicijski poslanci predlagali dan Triglava za nov državni praznik - Visokopredelane hrane zaužijemo vse več, in to kljub slabemu vplivu na zdravje - Ukrajina potrdila nove napade na rusko naftno industrijo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pred jutrišnjim srečanjem z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom sestal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem, pogovarjal pa se je tudi z evropskimi voditelji. Po mnenju Zelenskega so obsežni napadi na Kijev razkrili pravi odnos Rusije do miru.

U današnjoj emisiji Radija Slobodna Evropa govorimo o pretresu prostorija premijera FBIH Nermina Nikšića. U Francuskoj pronađen dokaz da su srpski državljani za račun Rusije organizovali rasističke incidente u Parizu.O očekivanjima građana iz srpske zajednice na Kosovu uoči predstojećih izbora. 

Žiga Magjar je pred sedmimi leti svoj dom našel v zelenem nemškem mestu Bremen. Zaposlen je v organizaciji Natur Kultur, soustvarja mladinske projekte, mentorira prostovoljce ter organizira mladinske izmenjave in treninge. Medkulturnega razumevanja in sprejemanja se učijo prek teatra, z igro vlog, pogovori in delavnicami. Eden od projektov je tudi Make Music, Not War. Mladi iz držav, ki so sicer v konfliktu, denimo iz Izraela in Palestine, Ukrajine in Rusije, Grčije in Cipra, skupaj ustvarjajo glasbo za mir. V službi, v hiši organizacije, Žiga Magjar občasno skuha tudi kaj slovenskega, pravi, da je Slovenija zdaj njegov drugi dom. Pogreša družino in prijatelje, a so sodelavci postali njegova razširjena družina.

Medtem ko Združene države Amerike, Ukrajina in njene evropske zaveznice izmenjujejo predloge mirovnih načrtov, Rusija nadaljuje napade na Ukrajino. Generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja skrbi, da nekateri ne dojemajo resnosti ruske grožnje. Meni, da smo mi naslednja tarča Rusije in smo že v nevarnosti. Dodal je, da moramo ukrepati takoj. Medtem Evropska unija pripravlja dolgoročnejšo zamrznitev ruskih sredstev, čemur bi sledilo njihovo izkoriščanje za pomoč Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Vlada s predlogom zakona o Slovenski tiskovni agenciji želi okrepiti njeno avtonomijo - Pred parlamentarnim odborom interventni zakon o zdravstvu; vlada medtem še v zakonsko ureditev zdravstvene nege in babištva - Jutri bodo po državi začeli razdeljevati dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva proti gripi

Na ta veseli dan kulture je upravni odbor Prešernovega sklada razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu Mächtigu. Druge teme: - Evropa začenja pot do popolne energetske neodvisnosti od Rusije. V Bruslju predstavili tudi mogoči rešitvi za financiranje 90-milijardnega posojila Ukrajini. - Izrael ob nadaljevanju napadov v Gazi napovedal delno odprtje mejnega prehoda Rafa. - Mednarodni dan invalidov priložnost za osvetlitev dobrih načinov ravnanja pri zaposlovanju ranljivih skupin.

Evropska unija in zveza Nato sta še naprej pripravljeni podpirati Ukrajino v vojni proti Rusiji, ki se ji kljub pogovorom z Združenimi državami očitno ne mudi za pogajalsko mizo. Evropska komisija medtem predlaga posojilo Ukrajino iz zamrznjenih ruskih sredstev v Uniji, da bi okrepila pritisk na Moskvo, a Belgija ne odobrava načrta; druga možnost za povezavo je zadolževanje na kapitalskih trgih za pomoč Kijevu. Preostali poudarki oddaje: Na srečanju višegrajske četverice razdeljeni glede odnosa do Rusije in Ukrajine. Le tretjina koroških Slovencev ima možnost dvojezičnega sojenja; bo avstrijska reforma to popravila? V Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici življenje olajšali marsikateremu invalidu; izzivi ostajajo.

Ksenia Ašrafulina ni tipična Lizbončanka. Pred štirinajstimi leti se je v portugalsko prestolnico preselila iz Rusije, kjer je končala diplomatsko akademijo. Samoironično se predstavlja kot samozaposlena diplomatka. Zaradi težke družinske zgodbe – njenega očeta so ubili – je izgubila upanje v svojo domovino. Nosi majico z obrisom avtomobila, v katerega izpušni cevi je zataknjen nagelj – simbol portugalske revolucije, ki je leta 1974 strmoglavila avtoritarni režim. Z majico Ksenia izraža svoja dva glavna boja: za demokratične spremembe v Rusiji in za bolj zeleno, mobilnostno ter kolesarjem prijazno Lizbono.

Specijalna epizoda sa specijalnom gošćom! U goste nam je konačno stigla Iva Parađanin Lalić ( @tamponzona , Joj majko), a sa njom i priče o majčinstvu bez filtera, nerealnim očekivanjima i zašto se o teškim stranama roditeljstva premalo govori. Ali to nije sve! Spremili smo vam preporuke za svako raspoloženje: od "feel-good" serija koje će vam vratiti veru u život, do verovatno najmračnije i najteže drame koju smo ikada gledali. Prisetili smo se i naše opsesije španskim serijama iz '90-ih (Kralj stočara, seća li se ko?).

Vladajuća partija VMRO-DPMNE proglasila pobjedu nakon prvog kruga lokalnih izbora u Sjevernoj Makedoniji. Ukrajinski predsjednik 'spreman' da se sastane s predsjednicima Amerike i Rusije u Budimpešti. Poslušajte i priču zašto je Srbija posljednjih godina postala magnet za državljane Kirgistana.

Zbog čega BiH jedina na Zapadnom Balkanu blokira slobodno kretanje i da li Željka Cvijanović može biti vd. predsjednika RS? Da li građani Srbije osjećaju mjere Vlade za smanjenje cijena? Predsjednik Ukrajine želi rakete Tomahavk, a predsjednici SAD i Rusije najavljuju sastanak u Budimpešti.

Ali se v mednarodni politiki 21. stoletja vlade res lahko zanašajo samo še na izsiljevanja in grožnje z uporabo sile – ali pa je druge države vendarle mogoče prepričevati tudi z znanstvenimi in umetnostnimi dosežki ter smelimi idejami?Četudi še nikoli niste bili v Združenih državah, najbrž dobro veste, kaj bi vam rekli tamkajšnji policisti, če bi vas slučajno prijeli – povedali bi vam, da ste aretirani, da imate pravico molčati in da imate pravico do odvetnika. To veste, ker ste si skozi leta ogledali kopico ameriških filmov in televizijskih serij. Pa veste, kaj bi vam v enakem položaju rekli kitajski, ruski, francoski, nemški ali, zakaj pa ne, slovenski policisti? Ne? No, če je tako, tedaj lahko rečemo, da so ameriške kriminalke izvrstno opravile svoje delo in vam približale ameriški vsakdanjik, ameriške vrednote, ameriško kulturo. In domnevati je mogoče, da smo Združenim državam, kadar lomastijo po svetovnem odru in kršijo mednarodno pravo, táko ravnanje marsikje po svetu lažje in hitreje pripravljeni spregledati ali ga opravičiti, ker nas v naših vsakdanjih življenjih pač preplavljajo ameriški filmi in glasba, ker občudujemo prebojnost ameriških vesoljskih in digitalnih tehnologij, ker zagrizeno spremljamo športne tekme v tamkajšnjih profesionalnih ligah. Temu politologi in raziskovalci mednarodnih odnosov menda rečejo mehka moč. In Združenim državam je ne primanjkuje. Ali pač? Zunanja politika druge Trumpove administracije namreč v pomembni meri temelji na grobih grožnjah najstarejšim in najbolj zvestim zaveznicam in tako se postavlja vprašanje, ali filmi in glasba res še lahko amortizirajo tesnobo ob ameriških ozemeljskih pretenzijah po Grenlandiji in Kanadi, ali res še lahko ublažijo ogorčenje ob izsiljevalskih carinah? Pa ne le to; bolj ko se namreč Trumpova administracija – tak je vsaj vtis – požvižga na ugled Združenih držav, bolj ostro se postavlja vprašanje, ali lahko ta trend izkoristijo v poglavitni ameriški tekmici in Kitajsko predstavijo kot tisočletno velesilo, ki ima svetu marsikaj ponuditi – od globoke Konfucijeve filozofske misli prek slastnih mandžurskih cmočkov do osupljivih zmogljivosti futurističnih maglev železnic? In kaj je v takih okoliščinah z mehko močjo drugih akterjev globalne politike od Rusije in Indije do Evropske unije? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter politologe dr. Danico Fink Hafner, dr. Ano Bojinović Fenko in dr. Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto kolaž:- Konfucij (Wikipedija, javna last)- Michael Jordan na ploetnih v Barceloni leta 1992 (Wikipedija, gapvenezia)- Panorama Šanghaja (Wikipedija, xiquinhosilva)- Hamburger (Wikipedija, hongreddotbrewhouse)- Bob Dylan, Nobelova nagrada za književnost l. 2016 (Wikipedija, Chris Hakkens)- Tradicionalni mandžurski cmočki »jiaozi« (Wikipedija, Emcc83)- Bela hiša (Wikipedija, Zach Rudisin)- Maglev vlak v Šanghaju (Wikipedija, chainwit.)- Kip svobode v New Yorku (Wikipedija, AskALotI)- Buzz Aldrin na Luni, 20. julij 1969 (Wikipedija, Neil Armstrong)- Veliki kitajski zid pri Jinshanlingu (Wikipedija, Jakub Hałun)- Hollywood, Los Angeles (Wikipedija, Thomas Wolf)- Mo Yan, Nobelova nagrada za književnost l. 2012 (Wikipedija, Johannes Kolfhaus)- Prizor z otvoritve poletnih OI v Pekingu l. 2008 (Wikipedija, Tim Hipps)- Panorama New Yorka (Wikipedija, King of Hearts)- Promocijski plakat za kitajsko video-igrico Black Myth Wukong (Wikipedija, DatBot)

Staviti vse na enega konja je pogosto recept za bolečino, saj so trgi vedno polni presenečenj – pozitivnih in negativnih. Zadnjih deset let je bilo obdobje tehnologije, zdaj pa se morda bliža njen vrhunec. Hribar tveganja vidi predvsem v ekstremnih vrednotenjih, pregrevanju tehnoloških delnic, dolžniški eksploziji in geopolitičnih razmerjih, kjer "nič ni samoumevno". Se lahko zgodi ali ponovni pikakom balon? Kdo bo zmagovalec in kdo bo pristal na smetišču AI zgodovine? Rekordi padajo tudi na ljubljanski borzi, kjer na parketu dominirata Krka in NLB. Krkina močna izpostavljenost do Rusije pomeni realno geopolitično tveganje, NLB pa ostaja “balkanska banka”, kjer so donosi visoki, a tudi politična negotovost v regiji. "Če mislite, da bo Balkan rasel, potem je NLB odlična stava,” pravi Hribar, “če ne – je to dodatno tveganje." Naredite domačo nalogo! Hribar odkrito pove: "V razbeljenem okolju iščite manj seksi naložbe. Najbolj vroče zgodbe so pogosto najnevarnejše." PS: pogovor je bil posnet pred petkovo objavo, da bo ZDA dodatno ocarinila kitajski izvoz, in pred korekcijami na borzi in kripto trgu po objavi te novice. Do 10. oktobra smo načeloma brali zgolj o rekordih, skorajda nič pa o tveganjih. Obiščite našo novo spletno stran www.money-how.si Money-How Premium: Poleg poglobljenih člankov vključuje tudi Modri AI, ki vam pomaga pri odgovorih na vaše finančne dileme in Taxistent, ki vam pomaga pri oddaji davčne napovedi in davčni optimizaciji. Več na https://money-how.si/narocnine/ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. Termin: 28. oktober 2025 med 10.00 in 15.00 Več na https://money-how.si/dogodki/financni-bootcamp-za-mlade-17-21-let/ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Termin: 22. oktober 2025 med 17.00 in 21.00 Več na https://money-how.si/dogodki/bootcamp-v-zivo-investiranje-kako-sploh-zaceti/

Državna revizijska komisija je zavrnila zahtevek KPK-ja za revizijo nakupa Leonardovih helikopterjev in s tem prižgala zeleno luč nadaljnjemu postopku. Po navedbah komisje so presojali le domnevno sporno merilo o osvetlitvi ločenega prtljažnega prostora. - Von der Leyen: Kršitve zračnega prostora članic Unije v sklopu usklajene kampanje proti Evropi, ki mora okrepiti obrambo. Gre za hibridno vojskovanje Rusije. - V Egiptu tretji dan pogajanj o ameriškem mirovnem načrtu za Gazo. Hamas predal sezname talcev in palestinskih zapornikov, ki jih bodo izmenjali. - Nobelova nagrada za kemijo za razvoj kovinsko-organskih okvirjev. Z njimi lahko zajemamo ogljikov dioksid in pridobivamo vodo iz puščavskega peska.

Potem ko je vlada prejšnji teden sprejela proračunske dokumente za prihodnji dve leti, je danes znan tudi predvideni razrez odhodkov po ministrstvih. Izdatki se bodo prihodnje leto povečali na 17,7 milijarde, v letu 2027 pa na 18 milijard evrov. Največ izdatkov se po pričakovanjih povečuje pri obrambi, največ sredstev pa tudi tokrat pripada sociali in šolstvu. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Trump pred današnjim srečanjem z izraelskim premierjem Netanjahujem napovedal nekaj velikega. - Ukrajinski predsednik Zelenski evropskim partnericam predlagal zgraditev skupnega ščita pred grožnjami Rusije. - Povprečno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavrže nekaj več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še užitne.

Gesta slovenske ženske odbojkarske reprezentance po tekmi z Izraelom je sprožila različne odzive. Še zdaleč pa to ni edini dogodek take vrste v športu. Opozarjanje na kršitve človekovih pravic ali kakšno drugačno aktivistično angažiranje športnikov se v resnici dogajata ves čas. Od črne rokavice na olimpijskih igrah do prepovedi mavričnih trakov na nogometnem svetovnem prvenstvu. V zadnjem času pa najbolj izstopajo različni standardi obravnave nekaterih držav pri sodelovanju na mednarodnih športnih tekmovanjih, na primer Izraela in Rusije. Kakšen vpliv ima v resnici šport na širše družbeno dogajanje in ali res aktivizem ne sme biti del športa? Sogovorniki: - izr. prof. dr. Tomaž Pavlin, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani - politolog Denis Mancevič - Tone Krump, košarkarski trener

Vučić najavio moguću nabavku oružja od Kine, i optužio susjede da prave vojni savez protiv Srbije. Dan nakon što je Republika Srpska dobila neustavnu Vladu, Izborna komisija tog bh. eniteta odbila da učestvuje u sprovođenju predsjedničkih izbora 23.novembra. Kako nasilni ekstremizam pogađa Kosovo?

Zadržani optimizem, ki ga je bilo moč čutiti ob srečanju med predsednikoma Združenih držav in Rusije, Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, je po tednu dni popolnoma izpuhtel. Rusija vztraja pri svojih zahtevah, za nova srečanja na najvišji ravni ne kaže zanimanja. Ukrajina medtem zavrača ruske ozemeljske zahteve. Druge teme: - Kmetovanje mladih tudi letos med poudarki sejma Agra - Hrvaška bi za tuje delavce uvedla obvezno znanje osnovne ravni hrvaščine - Na sarajevskem filmskem festivalu nagradi za slovensko koprodukcijo in najboljšo žensko vlogo

Molk Izraela po Hamasovem sprejetju katarsko-egiptovskega mirovnega predloga pred nekaj dnevi je včeraj prekinil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Napovedal je pogajanja za izpust vseh talcev, končanje vojne pod pogoji, sprejemljivimi za Izrael, in zavzetje mesta Gaza. Kot je dodal, gresta poraz Hamasa in osvoboditev talcev "z roko v roki". Drugi poudarki oddaje: Ukrajinski predsednik Zelenski: zahteve Rusije za končanje vojne so nedostojne. Uporaba umetne inteligence pri delu postaja vse bolj nujna za ohranjanje konkurenčnosti. Polom slovenske košarkarske reprezentance na pripravljalni tekmi v Beogradu.

Medijsko odmevna srečanja ameriškega predsednika Trumpa z ruski predsednikom Putinom, nato pa še z voditelji Ukrajine in najpomembnejših članic Nata so minila brez konkretnega odziva Rusije. Kot nakazuje tudi Trump, se Ukrajina ne bo mogla izogniti prepustitvi izgubljenega ozemlja Rusiji. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da je za Kijev v pogovorih o ozemlju najprej pomembno vedeti, s kakšnimi varnostnimi zagotovili bodo preprečili, da bi Putin še kdaj poskusil napasti dele Ukrajine. Drugi poudarki oddaje: - Izrael zdaj ne kaže namena, da bi končal vojno v Gazi, na predlog premirja se še ni odzval. - Zasebni detektivi ugotavljajo, da je zlorab na področju bolniških odsotnosti zelo veliko. - Ob prometnih kolapsih očitno, da smo o sodobni železniški infrastrukturi začeli razmišljati prepozno.

Vsak mirovni sporazum o Ukrajini mora zagotoviti tudi varnost Rusije, je tamkajšnji zunanji minister Sergej Lavrov poudaril po včerajšnjih pogovorih evropskih voditeljev z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tem je poudaril, da so izmenjave ozemlja vedno bistveni del razreševanja konfliktov, in dodal, da njihovi cilji v Ukrajini nikoli niso bili ozemeljske narave. Kot je dejal, je njihov cilj zaščita Rusov, ki tam živijo že stoletja. Drugi poudarki: - Ob svetovnem dnevu humanitarnosti pozivi k zaščiti humanosti. - Tudi primorska in mariborska univerza ne bosta začenjali novih sodelovanj z izraelskimi. - Zaskrbljenost gospodarstvenikov nad polletnimi rezultati.

Na Aljaski se že ves dan zbirajo visoki predstavniki Združenih držav in Rusije, ki bodo zvečer sodelovali na srečanju predsednikov Donalda Trumpa in Vladimirja Putina. Z izjavami so skopi, vsi zagotavljajo, da so njihova stališča jasna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ob prihodu oblečen v majico s kratico Sovjetske zveze, je tako dejal: Nikoli ne delamo načrtov vnaprej. Vemo, da imamo argumente ter jasno in razumljivo stališče, ki ga bomo tudi predstavili. Drugi poudarki: - Romarji ob prazniku obiskujejo Marijina svetišča. - Mladim na trgu dela se bodo morali prilagoditi tudi delodajalci. - Kaj storiti, ko nas v gorah ujame nevihta?

Po potrditvi srečanja predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije se vrstijo sestanki in pogovori predvsem evropskih držav. Te po eni strani vztrajajo pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, po drugi pa so njihovi uradniki predlagali svoj predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, ki vključuje izmenjavo ozemelj. Drugi poudarki oddaje: Izrael zavrača kritike na načrt o zasedbi mesta Gaza, ki da ne bodo zamajale njihove odločnosti. Ob dobrih turističnih sezonah si lokalno prebivalstvo želi manj turistov in več gostov. Na Pohorju s pridelavo in gojenjem razveseljujejo z gurmanskimi gobami.

Vlada ima danes na mizi predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki omogoča, da se lastnik podjetja odloči za prodajo deleža ali delnic podjetja zaposlenim. Pri nas je 15 bolj znanih podjetij z notranjim lastništvom, med njimi je elektronsko podjetje Dewesoft. Vladni predlog zakona je med drugim namenjen družinskim podjetjem, ki imajo težave zaradi nasledstva. Ostali poudarki oddaje: - Pred novim krogom pogovorov Rusije in Ukrajine pičla pričakovanja. - Razkol v nemški vladi zaradi podpore Izraelu. - Velik premik v Trumpovi carinski vojni - ZDA sklenile sporazum z Japonsko.

Podržite nas na Patreonu Patreon.com/historycast Šta je zatekao a šta uradio Petar Veliki kad se posle velikog puta po Evropi vratio kući? Nastavak naše priče o ovom fascinantnom caru počinje upravo tu - u trenutku njegovog povratka, kada u sebi nosi viziju modernizacije, a pred sobom zatiče carstvo ukopano u vekovne običaje, praznoverje i feudalni poredak. Šta se dešava kada jedan čovek pokuša da na silu ubrza tok istorije? Kada želi da od ogromne, rastrzane i samodovoljne Rusije napravi evropsku silu - Rusku imperiju - čak i ako mora da reformiše sve: vojsku, društvo, kalendar, pa i način oblačenja? O tome, kao i o posledicama koje su njegovi postupci ostavili, govore istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka, u nastavku priče koja u centar pažnje stavlja jednog od najambicioznijih i najkontradiktornijih vladara Evrope.

O pripravah evropskih držav in zveze Nato na vojno v času negotovosti, ki jo s svojim lomastenjem v mednarodni politiki povzroča predvsem neizprosno pragmatični predsednik ZDA ob paktiranju s svojim kolegom (in vzornikom) iz Rusije: nekatere države članice podaljšujejo služenje obveznega vojaškega roka in ga širijo tudi na ženske, več tistih, ki mejijo na Rusijo, je sledilo ukrajinskemu zgledu, in odstopilo od ottawskega sporazuma o prepovedi protipehotnih min iz leta 1997.

Včerajšnji drugi krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Carigradu o doseganju premirja in končanju vojne v Ukrajini je trajal zgolj dobro uro. Preboja glede premirja ni bilo, sta se pa strani dogovorili za izmenjavo vojnih ujetnikov, po tisoč 200 z vsake strani. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass Rusija zahteva mednarodno pravno priznanje Krima in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine kot del ozemlja Rusije ter popoln umik ukrajinskih sil s teh ozemelj. Moskva terja tudi vojaško nevtralnost Ukrajine in prepoved delovanja tujih oboroženih sil na njenem ozemlju. Gostitelj, turški predsednik Redžep Tajip Erdogan, je krog pogajanj označil kot »veličasten«. Odziv iz Združenih držav Amerike, katerih predsednik Donald Trump z vse večjo skepso zre na svojo posredniško misijo, pa je bil neprimerljivo bolj zadržan. V oddaji tudi: - V Južni Koreji izbirajo nalednika predsednika Jun Suk Jola, odstavljenega zaradi sporne razglasitve vojnega stanja. - Prvi dan oddanih veliko vlog za oskrbo na domu, a odločb pred jesenjo ne bo, ker še ni informacijskega sistema in primanjkuje kadra. - Obetajo se trije novi razpisi za prehod na obnovljive vire energije v želji po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji.

Podržite nas na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCast Istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka danas započinju uzbudljivu priču o jednom od najkontroverznijih i najuticajnijih vladara u istoriji Rusije - istinskom džinu u svakom smislu, Petru Velikom - otkrivajući ključne detalje mladosti ruskog cara, pre nego što je postao zastrašujući reformator, osvajač baltičkih luka i suprug žene koja je iz ropstva stigla do carskog trona.