Podcasts about rusije

Z dopisnico Vlasto Jeseničnik se vprašujemo o iskrenosti vojskujočih se strani pri aktualnih dogovorih za premirje med Rusijo in Ukrajino, razkrivamo Putinove načrte z veliko parado ob praznovanju 80. obletnice poraza nacistične Nemčije ter analiziramo nekatere posledice obojestranskih sankcij na gospodarstvo Rusije in Evropske unije.

Podatki kažejo, da se razmere v zdravstvenem sistemu izboljšujejo, je v državnem zboru zagotovil premier Robert Golob. Ponovil je, da zdravstvo ostaja vladna prioriteta. Med ključnimi izzivi je tudi digitalizacija zdravstva - o tej so razpravljali socialni partnerji, a so obravnavo zakona s tega področja prekinili. Jabolko spora je predlog, da bi digitalizacijo izvajala gospodarska družba v državni lasti. Sindikalist Jakob Počivavšek meni, da bi morala digitalizacija potekati v okviru javnega sektorja. Druge teme: - Notranji ministri držav procesa Brdo so si bili edini: varnost je na prvem mestu. Med ključnimi temami sta bili trgovina z ljudmi in nujnost sodelovanja v boju proti terorizmu. Pristojni minister Boštjan Poklukar je dejal, da je bil napad v Beljaku streznitev, da se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas. - Ruski predsednik Vladimir Putin predlaga začasno upravo Ukrajine pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Z novo vlado, ki bi imela podporo Ukrajincev, bi lahko začeli pogajanja o mirovnem sporazumu, je dejal Putin. Tako iz Ukrajine kot iz Rusije tudi danes poročajo o napadih na več energetskih objektov. - Število žrtev v Mjanmaru po uničujočem potresu narašča, tamkajšnja vojaška hunta je že zaprosila za pomoč. Posledice tresenja tal so vidne tudi v sosednji Tajski. V Bangkoku je pod ruševinami stolpnice ujetih najmanj 80 ljudi.

Rusija i Ukrajina postigle pojedinačne dogovore sa SAD o prekidu neprijateljstva na Crnom moru. Brojni američki zakonodavci pozvali Trampa da povuče naredbu o smanjenju finansiranja RSE. Studenti i građani na tri sata blokirali Brankov most u Beogradu. O ovim i drugim temama u emisiji RSE.

Dok traje pravna bitka RSE zbog blokiranih finansijskih sredstava koja je Kongres odobrio, EU predvođena inicijativom Češke razmatra opcije kako da pomogne RSE. U emisiji slušajte i o susretu pregovarača SAD i Rusije u Saudijskoj Arabiji s ciljem postizanja sporazuma o primirju u Ukrajini.

V Rijadu v Savdski Arabiji naj bi se po več kot 12-ih urah končali pogovori med delegacijama Združenih držav Amerike in Rusije o vojni v Ukrajini, poročajo ruski viri. Po predhodnih navedbah Moskve sta delegaciji razpravljali o varnosti ladijskega prometa v Črnem morju. Skupno izjavo o srečanju naj bi strani objavili jutri. Omenjeno srečanje med ameriškimi in ruskimi pogajalci je sledilo včerajšnjim pogovorom med predstavniki Washingtona in Kijeva, ki jih je ukrajinska stran označila kot produktivne. Kljub pogovorom o miru sta medtem Rusija in Ukrajina danes nadaljevali medsebojne napade.

500 milijardi ili bilijun eura? Povijesni financijski paket koji je Bundestag usvojio glasovima CDU/CSU, SPD-a i Zelenih prekida s njemačkom politikom iz prošlih desetljeća. Odlučeno je da se popusti kočnica zaduživanja za obrambenu potrošnju. Razlog je jasan - povećana prijetnja kako iz pravca Rusije tako i iz pravca Trumpovog SAD-a. Što to znači za Njemačku? Opravdan ili neopravdan zaokret u politici vjerojatno budućeg kancelara Friedricha Merza? Maja Marić razgovara s Filipom Slavkovićem! Von Maja Maric.

Knjige saučešća otvorene u makedonskim ambasadama zbog pogibije 59 osoba u klubu u Kočanima. Burne reakcije u Srbiji i Sjevernoj Makedoniji, nakon posjete predsjednika Aleksandar Vučić s novinarima pacijentima iz Kočana u Beogradu. Razgovot predsjednika SAD i Rusije o mirovnom sporazuma za Ukrajinu.

V Kremlju po včerajšnjih pogovorih z ameriško delegacijo, kot rečeno, govorijo o previdnem optimizmu. Še vedno sicer ni znano, kdaj bi se lahko srečala predsednika Rusije in Združenih držav. V mednarodnih strokovnih krogih medtem ocenjujejo, da je mir v Ukrajini še zelo daleč, tako kot tudi dogovor o novi svetovni ureditvI. Druge teme: - Predsednica Pirc Musar in premier Golob poudarila, da podpirata mirovna prizadevanja za Ukrajino, slovenskih vojakov v danih razmerah tja ne bi pošiljala. - V Sloveniji 6 možnih lokacij za postavitev malih modularnih jedrskih reaktorjev. A skupni projekt je nova ameriška vlada zdaj začasno ustavila. - Izjemna Nika Prevc po svetovnem prvenstvu postavlja nove mejnike. Na treningu v Vikersundu 2-krat poletela do 236 metrov in postavila nov svetovni rekord.

Mednarodna skupnost čaka na odgovor Rusije glede predloga za prekinitev ognja v Ukrajini. Upanje, da bodo ruske oblasti privolile v 30-dnevno premirje, je izrazil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Med drugim je kritiziral napoved Evropske komisije, da bo uvedla protiukrepe na danes uveljavljene 25-odstotne carine na aluminij in jeklo v Združenih državah. Trump je zatrdil, da se Unija do Združenih držav že dalj časa vede nepošteno, da je med drugim od ameriških podjetij iztožila veliko denarja - in da je zdaj čas za ukrepe Združenih držav. Ostali poudarki: Bo zaradi krepitve evropske obrambe osiromašena podnebna politika Unije? Ob nesoglasjih glede dodatkov k pokojninam zaostrena retorika med SDS in Levico Po aferi s skakalnimi dresi suspendirana tudi skakalca Marius Lindvik in Johann Andre Forfang

U današnjoj emisiji pratimo sastanak zvaničnika Ukrajine i SAD u Saudijskoj Arabiji, te govorimo o jednom od najvećih ukrajinskih napada dronovima na teritoriji Rusije. Pratimo i studentske blokade Radio-televizije Srbije u Beogradu.

Evropske države vse bolj odločno vstopajo v oborožitveno tekmo. Na izrednem vrhu v Bruslju so sinoči soglasno podprli okrepitev obrambnih zmogljivosti Unije. Evropska komisija naj bi konkretni zakonodajni predlog o tem objavila čez dva tedna. Manj enotni so bili voditelji glede vojaške pomoči Ukrajini, kjer so zaradi madžarskega nasprotovanja sprejeli le skupno izjavo 26-ih članic o nadaljnji vsestranski podpori napadeni državi. V oddaji tudi: - Najhujši izbruh spopadov med novimi oblastmi v Siriji in privrženci prejšnje oblasti po strmoglavljenju Asadovega režima - Med strateškimi naložbami države bodo po novem Farme Ihan; invalidska podjetja v državni lasti bodo deležna posebne obravnave - Pred skorajšnjim začetkom druge izdaje ljudskih obveznic jih finančno ministrstvo označuje za varno in donosno naložbo

Po več kot treh letih ruske agresije nad Ukrajino, ki je začela spominjati na vkopane jarke prve svetovne vojne, so prišli trenutki, ki postavljajo stvari na glavo. Ko je ameriški predsednik Donald Trump ruskega voditelja Vladimirja Putina potegnil iz mednarodne izolacije, so se začela oblikovati nova mednarodna zavezništva, nekatera bolj, druga manj presenetljivo. Kaj vse to pomeni za Ukrajino, njeno celovitost in prebivalce, ki v vojni živijo že več kot 1100 dni? Ali se je ob tem začela oblikovati nova smer diplomacije? In kaj sploh lahko stori Evropa? V Vročem mikrofonu je svojo analizo predstavil nekdanji dopisnik iz Rusije in komentator Miha Lampreht.

O ključnim razlikama između SAD i evropskih saveznika u vezi okončanja agresije Rusije na Ukrajinu? Vučić se izvinio RTS-u nakon što je novinarku nazvao 'imbecilom'. Ministar odbrane BiH zabranio prelet mađarskom avionu. U posljednjih godinu dana u Crnoj Gori usvojeno samo troje djece.

Ob tretji obletnici invazije Rusije na Ukrajino se zdi, da je Evropa pred največjim izzivom po koncu druge svetovne vojne. Če se ob obračanju ZDA stran od Evropske unije ta ne bo bolj tesno povezala, se oborožila, gospodarsko okrepila, postala konkurenčnejša in energetsko bistveno bolj razumna, utegnemo biti priče njenemu razpadu. Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V Parizu bo danes novo srečanje o evropski varnosti in Ukrajini. Vabljeni naj bi bili predstavniki Norveške, Švedske, Finske, baltskih držav, Grčije, Češke, Romunije in Kanade. Ameriška delegacija je po včerajšnjem srečanju s predstavniki Rusije v Rijadu zagotovila, da bodo v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini sodelovali tudi predstavniki te države in Evropske unije. Rusija pa je znova poudarila, da nasprotuje članstvu Ukrajine v Natu. V oddaji tudi o tem: - Kako bo Evropa odgovorila na ameriške carine? Uvedbe novih dajatev bi lahko na stari celini spodbudile sodelovanje - Opozicija skeptična do vladnih predlogov o spremembi imenovanja sodnikov in števila poslanskih sedežev - Projekt drugi tir: pri graditvi premostitvenih objektov pomembna tudi inovativnost projektantov

V Kijevu so se z negodovanjem odzvali na včerajšnje srečanje Združenih držav in Rusije v Savdski Arabiji, pa tudi na današnje izjave po njem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je tako ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu med drugim očital, da živi v okolju ruskih dezinformacij in pomaga Rusiji iz mednarodne osamitve. Trump je pred tem dejal, da bi Zelenski lahko že zdavnaj končal vojno, in nakazal, da jo je začela Ukrajina. V oddaji tudi o tem: - Hamas ponuja izpustitev vseh talcev v zameno za trajno premirje in umik Izraela iz Gaze. - Predlog sprememb volilnega sistema brez podpore ustavne komisije - V občini Dolina pri Trstu vse več pritožb zaradi smradu iz bližnjih naftnih rezervoarjev

Delegaciji Združenih držav in Rusije sta se danes sešli v savdski prestolnici Rijad. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po srečanju miril Bruselj in Kijev, da ne bosta izključena iz pogajanj o Ukrajini. Kot je dejal, mora biti konec konflikta sprejemljiv za vse, tudi za Ukrajino, Evropo in Rusijo, mir pa mora biti pošten in vzdržen. Ni jasno, kako bo to mogoče ob odkritih željah Washingtona po otoplitvi odnosov z Moskvo in ohlajevanju odnosov s tradicionalnimi zaveznicami, medtem ko ruski predstavniki v zahtevah do Ukrajine ne popuščajo. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine se bodo z redno uskladitvijo še ta mesec zvišale za 4,5 odstotka - GZS s svojimi predlogi za razbremenitev plač; vladi očitajo, da za to ni naredila ničesar - V jeklarski družbi SIJ menijo, da se bo letos začelo okrevanje panoge

Delegaciji Združenih držav in Rusije sta danes v Rijadu v Savdski Arabiji govorili o medsebojnih odnosih in možnosti pogajanj ter končanja vojne v Ukrajini. Do srečanja brez prisotnosti Ukrajine je bil kritičen predsednik te države Volodimir Zelenski, ki se je v Ankari sešel s turškim predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom. Ameriški zunanji minister Marco Rubio pa je po srečanju z rusko delegacijo govoril tudi s kolegi iz Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije ter z visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije Kajo Kallas in jim zagotovil, da bo Evropska unija sodelovala pri pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, so sporočili iz Rima. V Parizu pa so potrdili, da bo jutri potekalo novo srečanje s predstavniki več držav o Ukrajini in evropski varnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron se namerava do konca tedna srečati z voditelji vseh 27 držav članic Unije.

Delegaciji Združenih držav Amerike in Rusije sta v Riadu začeli pogovore o obnovi medsebojnih odnosov in vojni v Ukrajini. Kremelj je sporočil, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogajanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter da se ima Ukrajina pravico pridružiti Evropski uniji, ne pa tudi Natu. Druge teme: - Izrael ob izteku premirja s Hezbolahom ohranil enote na petih položajih na jugu Libanona. - Pokojnine bodo višje za 4 odstotke in pol. - Gospodarska zbornica opozarja na nujnost razbremenitve plač.

Stara, znana zgodbica o treh medvedih in o deklici, ki je zašla. Pravljica izvira iz Rusije, čeprav so jo posvojili tudi drugi narodi. Deklica je bila precej pogumna, da se je kar udomačila v neznani hiši. Prisluhni:prevedel Pavel GoliaVir: Zbirka Veliki pravljičarji, Najlepše pravljice 2. knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008, bere Nataša Holy

Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.Kako pripravljena je Evropa na novi svet? Kakšen ta svet sploh je? Pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini in še ne mesec dni od začetka mandata Donalda Trumpa odgovarjajo: Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec in obramboslovec, Branko Soban, novinar Dela, Marek Kohv, estonski varnostni strokovnjak. Priporočamo tudi poslušanje reportaže iz Estonije in Finske o dojemanju ruske grožnje.

Proteste studenata u Srbiji podržao dio prosvjetne zajednice i radnika u kulturi. Da li su realna obećanja kandidata za premijera Kosova o novim izvorima električne energije? Šta koči donošenje odluka u BiH? Da li je predsjednik SAD započeo razgovore o okončanju agresije Rusije na Ukrajinu?

Do sada je vlada Andreja Plenkovića uvjeravala javnost kako je interventnim mjerama i podizanjem plaća građanima ublažavala udar inflacije na podnošljivu razinu. U četvrtak je sastankom s dobavljačima i trgovcima priznala da stvari ne idu u željenom smjeru. Hrvatska ima novog starog predsjednika koji je do nogu potukao predstavnika vladajućih. Nekoliko dana prije odlaska s dužnosti, američki predsjednik Biden, sankcijama protiv Rusije, nanio je štetu i hrvatskom gospodarstvu. Hrvatska sudomaćin Svjetskog rukometnog prvenstva.

Odstopil generalni direktor Policije Jušić. Se notranji minister Poklukar lahko obdrži na položaju?Koprska stolnica tarča vandala. Na steni žaljiv napis, uperjen proti pravoslavnim vernikom.Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje, da bi speljala rešitve, ki bi omogočile dostojno delo, ocenjujejo v sindikatu Fides.Medijski zakon po mnenju Požarja politično-ideološki projekt celotne koalicije.Ministrstvo za šolstvo in Študentska organizacija predstavila ukrepe za reševanje bivanjske problematike študentovNov obsežen napad Rusije na ukrajinsko energetsko omrežje, dobava elektrike začasno prekinjena.Vreme – pooblačilo se bo, ponekod bo občasno naletaval sneg. V petek spet več sonca.

Odslušajte do kraja ovaj specijal posvećen vašim pitanjima da vidite kako ste izazvali eskalaciju sukoba među kolegama, saradnicima, prijateljima i kumovima. Kako je kralj Aleksandar posvađao naše istoričare, Nikolu Đukića, Nikolu Šipku, Ivana Drljaču, Jovanu Milovanović i Minu Radovanović? Najmanje Jovanu i Minu, koje su, istini za volju bile mirovne snage u ovoj operaciji... Ko je ovde navijao za BSK a ko za Jugoslaviju? Ko je za Karađorđeviće a ko za Obrenoviće? Ko je za kraljevinu a ko za republiku, i to za novu Jugoslaviju? Zašto se svađaju oko Španije i Rusije, i, pobogu, filmova i serija? I da li Nikola i Nikola govore i dalje, ili se kumovska rasprava završila kako se to obično kod nas završava? Neee, ne to na šta ste pomislili, taman posla, nego hoće li se ta, dok se vi niste svojim provokacijama umešali, primerena i lepa saradnja nastaviti uopšte? Uostalom, vi ste postavljali nezgodna pitanja, sada gledajte posledice... I razmišljajte kako da se iskupite, a mi imamo nekoliko predloga: Ostavite svoje utiske u komentarima, podelite s prijateljima i ne zaboravite - vaša podrška čini mogućim ovakve epizode! Hvala vam što ste deo našeg HistoryCast putovanja.

Letu 2025 bodo čez štiri ure kot prvi nazdravili v tihomorski otoški državi Kiribati, prvo bučno proslavo pa je tri ure pozneje pričakovati v Sydneyju, kjer napovedujejo še večji ognjemet kot doslej. Silvestrovanja na prostem bodo marsikje ob poostrenih varnostnih ukrepih. Dogajanje po svetu je zaznamovalo tudi novoletno poslanico predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je izrazila željo, da bi bilo 2025 leto miru in življenja.V oddaji tudi: - Vladimir Putin na čelu Rusije že četrt stoletja - Eno od najrevnejših držav na svetu pretresajo vojna, lakota in bolezni - Hude poškodbe otroka v Ljubljani, ki mu je v roki razneslo pirotehnično sredstvo

Potem ko so sirski uporniki včeraj zasedli prestolnico Damask in strmoglavili predsednika Bašarja al Asada, bo danes na zahtevo Rusije o razmerah v državi razpravljal varnostni svet Združenih narodov. Asad se je z družino po poročanju ruskih medijev zatekel v Moskvo, kjer so mu potrdili azil. Njegov poraz pozdravljajo zahodne države, ki pa se hkrati bojijo morebitnega kaosa v Siriji. Druge teme: - Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump bo premislil o izstopu iz Nata, če članice zavezništva ne bodo plačevale dovolj. - Predsednica Nataša Pirc Musar bo danes razkrila, kako bo nadaljevala izbiranje kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Žan Kranjec na veleslalomu v Beaver Creeku s tretjim mestom do 15-ih stopničk v karieri.

Koalicija upornikov v Siriji nadaljuje bliskovito zavzemanje ozemlja pod nadzorom režima. Ta je zaradi vojne v Ukrajini in izraelskih napadov na Libanon ostal brez velikega dela vojaške pomoči Rusije in Hezbolaha, vojska naj bi se že umaknila tudi iz strateško pomembnega Homsa. Zavzetje tega bi upornike močno približalo osvojitvi prestolnice Damask. Ostali poudarki oddaje: - Socialni partnerji dali zeleno luč predlogu o evidencah delovnega časa, ki ne predvideva evidentiranja odmorov. - Evropska unija sklenila prostotrgovinski sporazum z južnoameriškim skupnim trgom. - Po razveljavitvi prvega kroga predsedniških volitev romunsko tožilstvo začelo preiskavo kibernetskih kaznivih dejanj.

V Siriji so se vnovič razplamteli spopadi. Islamistični uporniki so po skoraj desetletju vdrli v drugo največje mesto Alep in nadzorujejo več četrti. Sirska vojska, zvesta predsedniku Assadu, računa na pomoč Rusije. Drugi poudarki: - Zaradi eksplozije na vodni napeljavi ogrožena preskrba Kosova z elektriko in Prištine z vodo. - V domovih za starejše pričakovali več od plačne reforme. Prepričani so, da se bo kadrovska stiska še zaostrila. - Hokejisti Olimpije po petih porazih zmagali, po kazenskih strelih boljši od aktualnega prvaka Salzburga.

U emisiji RSE govorimo o masivnim raketnim napadima Rusije na ukrajinsku energetsku infrastrukturu, nastavljamo da pratimo akcije opozicije u Novom Sadu, a o evropskoj budućnosti zemalja Zapadnog Balkana za RSE govori predsednica parlamenta Češke Marketa Pekarova Adamova.

Ruske obveščevalne službe so napovedale maščevanje državam Nata, ki bi Ukrajini omogočile izvedbo raketnih napadov globoko na območje Rusije. Na nedavno odločitev Združenih držav, da Ukrajini dopusti uporabo ameriških raket dolgega dosega in domnevno načrtovano dobavo protipehotnih min, so se odzvali tudi v Kremlju. Kot je dejal tamkajšnji medijski predstavnik Dmitrij Peskov, trendi odhajajoče ameriške administracije kažejo na to, da je popolnoma zavezana nadaljevanju vojne v Ukrajini in za to dela vse, kar je v njeni moči. Drugi poudarki oddaje: - Poslanci dokončali obravnavo še zadnjega izmed proračunskih dokumentov. - Spremenjen pravilnik z umaknjeno prepovedjo vgradnje bojlerjev v javni razpravi. - V Bovcu včeraj o upravljanju Triglavskega narodnega parka v prihodnjih 10 letih.

S protesta u Beogradu tražena odgovornost za nesreću u Novom Sadu. Oko 170 Čečena iz Rusije na sjeverozapadu BiH pokušava preći u Hrvatsku na putu do EU. Osude u Crnoj Gori napada biznismena na novinarku Pobjede Anu Raičković. U glavnom gradu Azerbejdžana počela konferencija UN o klimi.

Vse dogajanje tega tedna so zasenčile volitve v ZDA, Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Zanimivo bo videti, kaj to pomeni za Ukrajino in kaj za Bližnji vzhod. Majhen korak pri oddaljevanju od Rusije je s potrditvijo Maie Sandu za drugi predsedniški mandat storila Moldavija. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po letu dni vojne odstavil obrambnega ministra, nemški kancler Olaf Scholz pa se je odrekel finančnemu ministru iz vrst liberalcev in povzročil razpad vladne koalicije. Živahno je tudi v evropskem parlamentu, kjer potekajo zaslišanja kandidatov za evropske komisarje.

Tematsko raznolik roman enega najbolj markantnih ruskih pisateljev naše sodobnosti, ki literarno-kritično pisanje spretno spaja z elementi trilerja, kriminalke, fantastike in celo mitaŽe vse odkar je Nikolaj V. Gogolj sredi 19. stoletja napisal Mrtve duše, je v ruski literarni tradiciji prav posebej močna »disciplina« družbeno-kritično pisanje. In čeprav se je v zadnjih slabih dveh stoletjih vse v Rusiji nekajkrat obrnilo na glavo, se včasih zdi, da se pravzaprav ni spremenilo nič. Kakor je namreč Gogolj v svojem znamenitem romanu z izostrenim smislom za grotesko in absurd tematiziral pohlep in goljufivost, petolizništvo in vraževernost, posurovelost in brezvestnost ruskega človeka – posameznika ter ruske družbe kot celote, tako se zdi, da njegovi nasledniki v peresu še danes radi stopajo po gazi, ki so jo bile utrle Mrtve duše. Eden takih je slej ko prej tudi Aleksej Salnikov, čigar v Rusiji večkrat nagrajeni roman Petrovi v časih gripe je pred nedavnim izšel pod založniškim okriljem Mladinske knjige. Danes 46-letni pisatelj se je rodil v Tartuju v Estoniji, ko je bila Sovjetska zveza seveda še pri močeh; potem je odraščal na Uralu, v Jekaterinburgu, kjer je dočakal padec berlinskega zidu, skusil odraščanje v splošnem kaosu divjih Jelcinovih let in si, kolikor lahko sklepamo po romanu, ki je zdaj prišel na police naših knjižnic in knjigarn, ob tem nabral lepo zalogo snovi, ki se darežljivo ponuja družbeno-kritični literarni obdelavi. Na prvih sedemdesetih ali osemdesetih straneh Petrovih v časih gripe namreč ustvari osupljiv dobro izrisano portretno galerijo zagrenjenih in zapitih, deklasiranih in dezorientiranih, razočaranih in razčlovečenih obrazov post-sovjetske Rusije. A kot da to ne bi bilo dovolj, Salnikov v nadaljevanju v svoj roman malce nepričakovano vplete še elemente trilerja, kriminalke, fantastike in celo mita. Pa gredo vse te heterogene prvine navsezadnje dobro skupaj – ali pač ne? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko Petrovih v časih gripe, Lijano Dejak.   foto: Goran Dekleva

Ameriške predsedniške volitve so pred vrati, njihov izid pa ne bo pomembno vplival le na tamkajšnjo notranjo politiko, ampak tudi na položaje na svetovni geopolitični šahovnici. Zato se porajajo vprašanja, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris vplivala na bližnjevzhodno krizo, na vojno v Ukrajini, pa tudi na stopnjevanje napetosti v okolici Tajvana. Oziroma, drugače, vprašati se je treba, koga si voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana in še katere druge države želijo po volitvah videti v Beli hiši. Odgovor iščemo v torkovem Studiu ob 17.00 na Prvem. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Rusije; dr. Primož Šterbenc, politolog, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Maja Veselič, sinologinja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

EU je pozvala zemlje Zapadnog Balkana da se pridruže sankcijama protiv Rusije. Sud BiH uveo je mjere zabrane petorici osumnjičenih u slučaju napada u Bosanskoj Krupi. Premijer Kosova Aljbin Kurti rekao je da ne može formirati Zajednicu opština sa srpskom većinom, uprkos međunarodnim zahtjevima.

Zona apsolutne slobode govora, poskast "Dobar loš zao" vraća se i ove srede! U prvom delu emisije, Nenad Kulačin i Marko Vidojković slavili su pojavljivanje jednog naprednjaka na skupu protiv kopanja litijuma, otkrili su da Vučić zaista nije lagao kada je odjavio Putina za odlazak u Kazanj, na samit BRICS. On je imao pune ruke posla sa svojim uvaženim gostom, Aladinom, supreme leaderom velike afričke nacije Wadiya. Na koncu, zaključeno je da je telefonski razgovor sa Putinom u trajanju od dva i po sata siguran znak da su između Rusije i Srbije odnosi nikad bolji. Autori su sebi rekli dosta je intervjua u kojima se svi sa svima slažu, pa su gledaocima priredili šok, tako što su ugostili kuvara, ekonomistu, tamburaša i političara, Nenada Čanka. Čanak je, po običaju bio duhovit i provokativan, pljuvao je čas Demokratsku stranku, čas režim, čas crve u novosadskoj vodi, pa onda još malo DS, pa još malo režim, a kad je Mare zatražio da emisija malo više liči na Maksoviziju, Čanak je izvadio bodež. U Magarećem kutku, čućete kako se od Trampa lako dobija posao. DLZ, samo na našem portalu!

Izid predsedniških volitev v Združenih državah ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovniciV Združenih državah so predsedniške volitve pred vrati, njihov izid pa slej ko prej ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovnici. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris utegnila vplivati na zapletanje in razpletanje ključnih, strateško najpomembnejših kriznih žarišč našega časa – od vojne v Ukrajini prek konflikta na Bližnjem vzhodu do rastočih napetosti okoli Tajvana. V tem kontekstu nas je prvenstveno zanimalo, kaj voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana pa še kakšne države pravzaprav pričakujejo od obeh kandidatov? Koga si, drugače rečeno, po volitvah bolj želijo videti v Beli hiši in, jasno, zakaj? – Odgovore so nam pomagali iskati naš nekdanji dopisnik iz Moskve, Miha Lampreht, pa politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, ter sinologinja, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Maja Veselič.   foto: uradna vladna portreta Kamale Harris in Donalda Trumpa (Wikipedija, javna last)

58 - Otac srpske diplomatije i autor čuvenog 'Načertanija', Ilija Garašanin je tri decenije uticao na politiku kneževine i oblikovao viziju moderne Srbije u XIX veku. U ovoj epizodi istražujemo njegov uticaj na politiku, međunarodne odnose i stvaranje nacionalnog identiteta. Kako je ovaj srpski državnik, ministar, predsednik Vlade, predvideo budućnost Balkana i koliko su njegove ideje i dalje aktuelne? Garašanin je značajno unapredio međunarodni položaj Srbije kroz mudru politiku između velikih sila, poput Austrije, Rusije i Turske, u periodu kada je Srbija još bila pod Osmanskom imperijom. Nikola Šipka ugostio je ovim povodom kolege istoričare sa Filozofskog fakulteta, docenta Aleksandra Savića i prof. dr Miloša Jagodića.

Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?Sogovorniki: Artyom Shraibman, beloruski analitik Inga Lizingevic, beloruska režiserka Denis Mancevič, svetovalec in analitik beloruskega rodu Jakob Čebašek, košarkar, ki je nastopal za klub iz Minska

Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Gospodarski minister Matjaž Han se je danes pridružil tekmi za mesto predsednika vladnih Socialnih demokratov, čeprav je še nedavno zavračal to možnost. V izjavi za javnost je med drugim poudaril zavezo, da se stranka znova poveže. SD bo novega predsednika izbirala na jutrišnjem kongresu v Ljubljani. Drugi poudarki oddaje: - V javno obravnavo prihaja zakon o digitalizaciji zdravstva, ki predvideva vzpostavitev centralnega elektronskega sistema, v katerem bi bila zbrana in dostopna vsa zdravstvena dokumentacija pacientov. Gre za nov poskus, potem ko je bil umaknjen prvi predlog še pod takratnim ministrom Danijelom Bešićem Loredanom. - Rusija je iz Moskve izgnala slovenskega veleposlanika, državo mora zapustiti do petka. Gre za recipročni ukrep Rusije, potem ko je Slovenija konec prejšnjega meseca izgnala ruskega diplomata; neuradno, ker naj bi pri nas širil rusko propagando. - V luči vojne v Ukrajini Evropska unija krepi svojo obrambno industrijo, kar ponuja priložnosti tudi za proizvajalce visoke tehnologije, tudi slovenske. Ob tem pa je veliko slišati tudi o dvojni rabi razvite tehnolgije.

Ko so zahodne države po ruskem napadu na Ukrajino pred dvema letoma uvedle obsežne gospodarske sankcije proti Rusiji, smo slišali odločne napovedi, kako bo to rusko gospodarstvo potisnilo na rob propada, tako da si Rusija nikakor ne bo mogla privoščiti nadaljevanja vojne v Ukrajini. In vendar danes pogled na rusko ekonomijo sploh ne sovpada s takratnimi zahodnimi pričakovanji. Rusija je morala sicer res v veliki meri preoblikovati svoje gospodarstvo in ogromen del svojega proračuna namenja vojnim potrebam, ampak police v trgovinah so polne, rubelj je kmalu po začetnih nihanjih postal stabilen, brezposelnost je rekordno nizka, inflacija ni dosegla katastrofalnih razsežnosti, Rusija pa je lani in bo po napovedih tudi letos beležila večjo rast od skupine razvitih držav G7, ki tudi same niso ušle nekaterim negativnim posledicam lastnih ukrepov. Kakšen je bil torej resničen učinek zahodnih gospodarskih sankcij? Na kakšne načine se jim je Rusija prilagodila oziroma jih obšla? Kako ruskemu gospodarstvu kaže ne le trenutno, ampak tudi na srednji in daljši rok? Ter kaj vsi ti procesi pomenijo ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja v Ukrajini, ampak tudi za oblikovanje novih gospodarskih zavezništev in odvisnosti, ki bodo na svetovno gospodarstvo in politiko verjetno vplivali še dolgo po koncu tega spopada? O vsem tem se bomo v tokratni Intelekti pogovarjali z ekonomistom z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Jožetom P. Damijanom ter dobrim poznavalcem postsovjetskega prostora, dr. družboslovnih znanosti, ekonomistom in nekdanjim diplomatom Denisom Mancevičem, nekaj vtisov iz Rusije pa je prispevala tudi naša dopisnica Vlasta Jeseničnik. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Ši Džinping in Vladimir Putin, Wikipedija, javna last

Ruskega predsednika Vladimirja Putina je za peti mandat na tem položaju podprlo skoraj 88 odstotkov volilcev, kar je največ doslej. V televizijskem nagovoru je ocenil, da zaupajo njegovemu vodstvu in se zahvalil vsem, ki so prišli na volišča. Druge teme: - Kmetijske organizacije preklicale za jutri napovedan veliki protest v Ljubljani in dale vladi čas za uresničitev obljub - Izraelska vojska je obnovila napade na največjo bolnišnico v Gazi - Četrta uvrstitev rokometne reprezentance na olimpijske igre je tretja za Uroša Zormana in njegova prva v vlogi selektorja

Nikolaj II Romanov bio je poslednji ruski car. Njegova vladavina obeležena je burnim događajima, uključujući Prvi svetski rat, Oktobarsku revoluciju i uspostavljanje Sovjetske Rusije.Postao je car 1894. godine nakon smrti svog oca, cara Aleksandra III. Njegova vladavina bila je obeležena političkim nemirima, ekonomskim problemima i socijalnim nezadovoljstvom.Nikolaj II, njegova supruga Aleksandra i njihova petoro dece ubijeni su 17. jula 1918. godine. Ova tragedija označila je kraj dinastije Romanov.Nikolaj II ostaje kontroverzna figura u ruskoj istoriji, a njegova sudbina duboko je utkana u istorijske događaje. Nikola i, takođe, Nikola, pričaju danas o poslednjem caru Rusije.

Dobro došli na vruć teren podkasta "Dobar loš zao", koji se iz opravdanih razloga nalazi pod zaštitom Međunarodnog PEN centra. Ovo je nova epizoda, a u njoj Nenad Kulačin i Marko Vidojković pokušavaju da odgonetnu misterije sveta Branimira Nestorovića, polako ali sigurno opraštaju se od Čaleta, s neizmernim veseljem pridružuju se rođendanskom slavlju Milana Radoičića, a pružaju i otvorenu podršku Džulijanu Asanžu. Gost, u danima kad se obeležavaju dve godine od napada Rusije na Ukrajinu, je osnivač Ruskog demokratskog društva u Srbiji, Pjotr Nikitin. Pjotr je jedan od oko sto pedeset hiljada građana Ruske Federacije koji su u poslednjih desetak godina došli u Srbiju da u njoj započnu bolji život. Nikitin otvoreno govori o problemima s kojima se naše nove komšije suočavaju u Srbiji, ali i o situaciji u Rusiji posle smrti Alekseja Navaljnog, a pre martovskih predeedničkih (bez)izbora. Autori emisije zajedno s gostom insistiraju na tome da rusko-srpsko bratstvo postoji i da ne sme biti rezervisano samo za diktatore, već da njegovi koreni sežu mnogo dublje, zbog čega će naši narodi ostati tesno povezani i dugo nakon svih nedaća koje su ih zadesile. U Magarećem kutku čućete tezu kako Fajzer vakcina utiče na zdravlje ruskih političkih zatvorenika.

Kaj bo po prvem marcu, ko se bo rekordno dolga stavka zdravnikov še zaostrila? Morebitnega dogovora z vlado ni na vidiku, javnost pa sta medtem dodatno pretresla dva primera zamenjave rakavih vzorcev in posledično operacije zdravih pacientov. Zakaj še vedno nimamo zakonsko urejenega sistema o kakovosti in varnosti? Odgovore iščemo v pregledu tedna, v katerem tudi o zahtevah kmetov, ki stopnjujejo proteste po vsej Evropi, med drugim zaradi preplavljenih trgov s cenejšimi ukrajinskimi pridelki. Jutri mineva že dve leti od začetka invazije Rusije na Ukrajino. Kje sta danes obe državi in kakšne so sploh možnosti za končanje spopadov? Pri nas se zaradi nasilja na nogometni tekmi v Murski Soboti obeta več zakonskih sprememb glede varovanja javnega redu in pooblastil policije.

V luči očitkov, da želi zakriti sledi po aferi 'sodna stavba', je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan včeraj ponudila odstop. A kot pravi, ga premier Robert Golob za zdaj ni sprejel, zato ministrica ostaja na položaju. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Vlada znova s sindikati javnega sektorja, na pristojnem ministrstvu s kmeti o njihovih zahtevah - Ameriške oblasti zavračajo očitke Rusije o spodbujanju konflikov na Bližnjem vzhodu - Istrska vrtnica: nov italijanski film o povojnih zgodbah, ki si prikroji zgodovinska dejstva

Živimo v obdobju skrajno zaostrenih mednarodnih odnosov. V tem kontekstu ta hip največ medijske pozornosti zagotovo pripada Bližnjemu vzhodu, na naših pregovornih radarjih sta seveda še naprej tudi Ukrajina in Tajvan, le malokdo pa med nevralgične točke, na katerih se utegne odločiti geopolitična usoda sveta v 21. stoletju, prišteva območje Kavkaza. Pa vendar se v teh visokih, le stežka prehodnih gorah, ki ležijo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Evropo in Azijo torej, križajo pomembni strateški interesi Rusije, Turčije in Irana, območje pa je še kako zanimivo tudi za Američane, Indijce, Kitajce ter Evropsko unijo. In ker so odnosi med tamkajšnjimi etnično heterogenimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – vsaj zapleteni, če že ne kratko malo sovražni, bi večje sile zaradi lastnih koristi na Kavkazu menda lahko brez večjih težav zakuhale novo vojno, katere pomen bi skoraj zagotovo presegal »samo« regionalni okvir. Natanko v ta kontekst sodi tudi ravnanje Azerbajdžana, ki po nedavnem zmagovitem zaključku tri desetletja trajajoče vojne z etnično armensko skupnostjo iz Gorskega Karabaha – ti ljudje so v strahu za svoja gola življenja pred nekaj meseci zapustili domove svojih prednikov ter en masse pobegnili v Armenijo – zdaj kaže apetite po tem, da bi morda kar prekoračil mednarodno priznane meje Republike Armenije in se tako ozemeljsko neposredno povezal z Nahičevanom, svojo eksklavo, stisnjeno med Turčijo, Iran in jugo-zahod Armenije. Ali bo torej kavkaški sod sodnika že v kratkem razneslo? Kdo bi od tega utegnil imeti koristi? Pa tudi: kako se geopolitična prerivanja na Kavkazu vklapljajo v širšo sliko zagatnih mednarodnih odnosov? To so vprašanja, ki so nas konec novembra zaposlovala v oddaji Intelekta in ki smo jo v poslušanje ponudili v tokratnem studiu ob 17-ih. Naši gostje pred mikrofonom so bili: politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, pa izvrstni poznavalec post-sovjetskega prostora, nekdanji Delov dopisnik iz Moskve, Branko Soban, ter zgodovinar, naš radijski kolega, novinar in urednik, dr. Tomaž Gerden.

13 - U drugoj epizodi serijala Istorija sukoba, pokrivamo, na žalost tekući, sukob između Rusije i Ukrajine. Nikola Šipka, istoričar koga ste upoznali u prvoj epizodi serijala o Izraelu i Palestini, ugostio je istoričara Nikolu Đurića. I ne, nisu bili ograničeni vremenom, mora da ih odučimo od pravila gostovanja na televiziji. :)