Podcasts about ale smrekar

Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. O tem so nedavno govorili na okrogli mizi v Alpskem smučarskem muzeju v Begunjah, Aleš Smrekar pa je srečanje izkoristil tudi za iskanje morebitnega odgovora na bolj retorično vprašanje: "Ali je smučanje še slovenski nacionalni šport?"Sogovorniki: dr. Andreja Štelcar, pediatrinja Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Dejan Plastovski, direktor direktorata za šport, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Luka Vrančič, direktor Turizma Kranjska Gora

Z nedeljskim pogovorom bomo odpotovali v čase, ko smo imeli na tekmovanju za Zlato lisico kar štiri slovenske slalomistke v prvi jakostni skupini. V čase »vražjih Slovenk«, ki jih je kot šef ekipe vodil legendarni Jaro Kalan. Dolgoletnega trenerja, v zadnjem obdobju profesionalne kariere tudi direktorja Smučarske zveze gosti Aleš Smrekar.

V devetdesetih letih je mlade navdušila večerna oddaja Sence adolescence, v kateri so se z Darijo Dolenc neposredno in brez zadržkov pogovarjali o velikokrat zamolčanih temah. Val 202 je bil vedno odprt za teme, ki so zanimale mlajše. Tako za tiste zabavnejše kot za oddaje o problemih, s katerimi so se srečevali mladi na poti v odrasli svet. Študentski rokenrol je bila oddaja za študente. ki sta jo pripravljala Mateja Železnikar in Aleš Smrekar. Velik odziv je bil tudi na telefonu v eni izmed pisarn valovske redakcije, na katerem so mlajši sodelavci kar nekaj let konec avgusta in začetek septembra sprejemali ponudbe za študentske sobe, jih posredovali mladim, ki so iskali posteljo za prihajajoče študijsko leto, in se v etru pogovarjali s študenti o njihovih izkušnjah z namestitvami.

Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu bo nedeljski gost starosta slovenskega alpskega smučanja, Tone Vogrinec. Popularni Tona bo po koncu iger, 24. februarja, praznoval 80. rojstni dan, ob tem jubileju bo izšla tudi skoraj 500 strani dolga knjiga spominov. Te bo obujal tudi v tokratnem pogovoru, v katerem bo razmišljal o globalni krizi smučarskega športa, o prihodnosti olimpijskih iger, o zapletih z necepljenimi športniki, o Bojanu Križaju, o dveh izgubljenih družinah, o očitkih na račun njegovega dela, o Mateji Svet, pa tudi o kombiju za 700 nemških mark. In o petju "Bilečanke" tudi. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.

Za nami je en žalosten teden, še en žalosten teden - poln katastrofičnih novic, obupovanj, pozivov, prepričevanj prepričanih, teden moralno-etične inventure. Pa še kakšen voluhar se najde zraven. Ampak vprašanje, če se nas je vse skupaj dotaknilo na pravi način, ugotavlja Aleš Smrekar, ki ožema dogodke v tokratni Petkovi Centrifugi.

Enzo Smrekar je predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, član IO Mednarodne smučarske organizacije, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, predvsem pa vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.

V Tokiu, na svojih drugih olimpijskih igrah, je osvojil prvo olimpijsko zlato na konju z ročaji, za povrhu pa še bron za nastop na drogu. 57 let kasneje, pri 81, bo v japonski prestolnici vodja slovenske olimpijske odprave. Miroslav Miro Cerar, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Slovenske olimpijske akademije bo nedeljski gost Vala 202, pet dni pred otvoritvijo pandemičnih olimpijskih iger v Tokiu. O spominih na olimpijski amaterizem, o smiselnosti olimpijskih iger brez gledalcev na tribunah, o odnosu naše države do športa, o pričakovanjih ob ustanovitvi Olimpijskega komiteja in samostojne države, o fair playu in dopingu, ki je v bistvu prototip sodobnega časa, o visoki politiki, v kateri sta bila tudi pokojna žena Zdenka in sin Miro ml., pa o hladilniku, ki ga je obljubil bodoči ženi, pa tudi o tem ali verjame v usodo, ga sprašuje Aleš Smrekar.

Vsak človek nosi v sebi bogastvo, ki včasih neupravičeno ostane skrito očem drugih. To pomanjkljivost odpravlja oddaja Razkošje v glavi. V njej rišemo portrete zanimivih ljudi, ki morda nikoli niso bili v svetlobi medijskih luči ali pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njihovih življenj. Vsako soboto ob 16.30 na Prvem.

Vprašanje kam bi zašla pot slovenskega, takrat še jugoslovanskega, alpskega smučanja, če ne bi bilo njega in njegovih uspehov. Utrl je smer na vrh svojim smučarskim vrstnikom in njihovim naslednikom, zedinil slovenski narod kot že dolgo prej nihče, s sotekmovalci spisal zelo pomembno poglavje zgodbe o težnjah po svoji lastni državi. In zaznamoval eno lepo obdobje, tudi obdobje Pokala Vitranc, ki ga spremljamo ta konec tedna. Bojan Križaj. Z njim se je srečal Aleš Smrekar.

Tradicionalno smučarsko tekmovanje v Kranjski Gori letos praznuje 60 let. Konec tedna se bodo najboljši alpski smučarji sveta na eni najtežjih veleslalomskih prog merili že na 60. Pokalu Vitranc. In ta jubilej je Aleš Smrekar izkoristil za obujanje spominov z akterji, ki so, vsak na svoj način, zaznamovali eno od največjih slovenskih športnih prireditev. Srečal se je s tistimi, ki se spominjajo že prve izvedbe, leta 1961, pa z dobitnikom prvih točk za naše smučanje v svetovnem pokalu, prav v Kranjski Gori leta 68, pa tudi z vsemi še živečimi slovenskimi smučarji, ki so na domači tekmi stopili na zmagovalni oder. V drugem delu spominov na prehojenih 60 vitranških let slišite predvsem tiste, ki so skrbeli za evforijo, za nepregledno navdušeno množico navijačev. Slovenske junake, zmagovalce. Smučarski navdušenci so se zaradi njih vsako leto, na začetku decembra, kdaj januarja, kasneje pa marca, ki je tudi zdaj ob koraku v sedmo desetletje termin tekem za Pokal Vitranc, valili v Zgornjesavsko dolino, bodrit naše heroje - junake, s katerimi smo se poistovetili v časih narodnobuditeljstva, ko je tudi alpsko smučanje prispevalo kamen v osamosvojitveni mozaik. J

60. izvedba Pokala Vitranc je priložnost, da se sprehodimo skozi 6 desetletij alpskih tekmovanj v Kranjski Gori. To pošteno obdobje je zaznamovalo predvsem tovarištvo, želja po napredku in entuziazem številnih ljubiteljev smučanja in lokalpatriotov, ki so si želeli sloves Zgornjesavske doline s pomočjo vzorno pripravljenih tekem ponesti v svet. Uspelo jim je. Pokal Vitranc je zgodba o uspehu, ki pa so jo, kljub verigi v kateri je vsak člen še kako pomemben, zaznamovali nekateri posamezniki. Aleš Smrekar je v zadnjem mesecu obiskal nekatere od njih in jih poimenoval "vitranške legende". V prvem delu podkasta spominov na prehojenih 60 let Pokala Vitranc smo obdelali predvsem organizacijsko plat tekmovanja, ki je bilo pod okriljem Mednarodne smučarske zveze FIS prvič na sporedu 4. marca 1961. Z Janezom Šmitkom smo se med drugim sprehodili skozi tehnološki razvoj priprave prog, z Matom Podrekarjem obujali spomine na razvoj merjenja časa, s Tonetom Vogrincem orisali tiste neverjetne, zlate čase alpskega smučanja, ko se je pod okriljem Bojana Križaja novi rod smučarjev prebil tudi na najvišjo stopničko. O prvih točkah za takrat jugoslovansko alpsko smučanje, prav na pokalu Vitranc leta 1968, je spregovoril Blaž Jakopič, o pokojnem Vojtehu Budineku, brez katerega ne bi bilo takšnega organizacijskega razvoja, pa so govorili drugi, tudi Mato Podrekar, ki že od začetka na tekmovanju skrbi za meritve.

Gozdarski inženir, ki je večino svoje kariere preživel v Triglavskem narodnem parku, 4 leta je bil tudi direktor parka, po prepričanju in delovanju predvsem naravovarstvenik, planinec, podpredsednik Planinske zveze, postane na začetku leta 2018 direktor Kobariškega muzeja, enega najbolj obiskanih muzejev pri nas. Na prvi pogled velik odmik od vsega kar je počel doslej, ampak v bistvu sploh ne – spet gre za varovanje in spet gre za dediščino. O prihodnosti Kobariškega muzeja, ki se v bistvu živi sam in je bil letos zaradi korona krize prvič v 30 letni zgodovini 50 dni v kosu zaprt, pa o njegovi sestrski fundaciji Pot miru, je tekla beseda. Seveda ni šlo brez Triglavskega narodnega parka, vizija po kateri se edini slovenski narodni park še vedno ravna, je prav delo Martina Šolarja. S tem je povezana tudi njegova teza, da je varovanje narave in zavarovanih območij zrel dogovor družbe, ki ima svojo ceno. Kakšna je ta cena in zakaj varovanje narave pri nas nima ambasadorja v izvršni veji oblasti? Martina Šolarja je gostil Aleš Smrekar.

Vsi si prizadevamo, da bi z upoštevanjem navodil strokovnjakov, ukrepov za zajezitev širjenja tega nevidnega sovražnika z imenom COVID 19, ostali negativni. Zdravi torej. Ampak v teh prizadevanjih, mogoče tudi zaradi samoosamitve, ki po začetni družinski idili že prinaša številna trenja, ne smemo pozabiti, da ostati negativen velja samo v boju proti koronavirusu – in da bomo lažje virusno negativni, če bomo človeško pozitivni. Centrifugo vrti Aleš Smrekar.

Kako bi ljudje še lahko zaupali državnim institucijam, tudi če jih, vsaj nekatere, vodijo strokovnjaki, če pa iz tedna v teden, na vsakem koraku izgubljajo vero v iskrenost politike. Skupaj z maskami so v torek pri nas padle tudi mnoge, pred zadnjimi volitvami izrečene besede. Pravijo, da nesreča nikoli ne pride sama – za Covidom-19 bo prišla še nova, 14. slovenska vlada. Komentar dogodkov tedna je pripravil Aleš Smrekar.

Vse in še več je bilo že večkrat prej videno in slišano, pričakovano … Vsak dan je pokalo, na srečo so bile to predvsem pasje bombice. No, kakor za koga. Petkovo centrifugo vrti Aleš Smrekar.

Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

Teden se je začel z zadnjim dejanjem septembrske športne evforije, s sprejemom za odbojkarje in ostale športne šampione. A hitro je prišla streznitev. Hitro staranje prebivalstva bo, poleg klimatskih sprememb, eden od temeljnih izzivov človeštva v prihodnosti. Pri nas pa je že zdaj – še posebej, kot smo izvedeli ta teden, v Centru starejših Trnovo, v katerem varovance z demenco, okrog 20 jih je, ponoči kar zaklepajo v sobe. “V Sloveniji resnično ni lepo biti star!” Petkovo centrifugo vrti Aleš Smrekar.

Športni psihologi niso vedeževalci in nimajo čarobne paličice, njihovo delo z vrhunskimi športniki je lahko uspešno le z dolgotrajni delom. Tega se slovenski športniki vse bolj zavedajo, čeprav je v naši kulturi še vedno prisotno tudi razmišljanje, da mora svoje težave vsak rešiti sam. Nedeljska gostja je dr. Tanja Kajtna, predsednica sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije, predava na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in sodeluje s številnimi slovenskimi šampioni, tudi z Ilko Štuhec. Z njo se je pogovarjal Aleš Smrekar.

Poletni kvizi Vala 202 so namenjeni zabavi, igranju in širjenju obzorij. Idealni za poslušanje med vožnjo na morje, odlični za sproščanje med čakanjem na mejnem prehodu in primerni za kratkočasenje v koloni. Poslušate lahko deset epizod kvizov Nimam pojma, Antikviza, Športnega kviza in Kviza o zanimivostih, povezanih z Valom 202. Z vami so Miha Šalehar in Andrej Karoli, Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Poletni kvizi Vala 202 so namenjeni zabavi, igranju in širjenju obzorij. Idealni za poslušanje med vožnjo na morje, odlični za sproščanje med čakanjem na mejnem prehodu in primerni za kratkočasenje v koloni. Poslušate lahko deset epizod kvizov Nimam pojma, Antikviza, Športnega kviza in Kviza o zanimivostih, povezanih z Valom 202. Z vami so Miha Šalehar in Andrej Karoli, Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Poletni kvizi Vala 202 so namenjeni zabavi, igranju in širjenju obzorij. Idealni za poslušanje med vožnjo na morje, odlični za sproščanje med čakanjem na mejnem prehodu in primerni za kratkočasenje v koloni. Poslušate lahko deset epizod kvizov Nimam pojma, Antikviza, Športnega kviza in Kviza o zanimivostih, povezanih z Valom 202. Z vami so Miha Šalehar in Andrej Karoli, Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Poletni kvizi Vala 202 so namenjeni zabavi, igranju in širjenju obzorij. Idealni za poslušanje med vožnjo na morje, odlični za sproščanje med čakanjem na mejnem prehodu in primerni za kratkočasenje v koloni. Poslušate lahko deset epizod kvizov Nimam pojma, Antikviza, Športnega kviza in Kviza o zanimivostih, povezanih z Valom 202. Z vami so Miha Šalehar in Andrej Karoli, Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Poletni kvizi Vala 202 so namenjeni zabavi, igranju in širjenju obzorij. Idealni za poslušanje med vožnjo na morje, odlični za sproščanje med čakanjem na mejnem prehodu in primerni za kratkočasenje v koloni. Poslušate lahko deset epizod kvizov Nimam pojma, Antikviza, Športnega kviza in Kviza o zanimivostih, povezanih z Valom 202. Z vami so Miha Šalehar in Andrej Karoli, Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Poletni kvizi Vala 202 so namenjeni zabavi, igranju in širjenju obzorij. Idealni za poslušanje med vožnjo na morje, odlični za sproščanje med čakanjem na mejnem prehodu in primerni za kratkočasenje v koloni. Poslušate lahko deset epizod kvizov Nimam pojma, Antikviza, Športnega kviza in Kviza o zanimivostih, povezanih z Valom 202. Z vami so Miha Šalehar in Andrej Karoli, Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Poletni kvizi Vala 202 so namenjeni zabavi, igranju in širjenju obzorij. Idealni za poslušanje med vožnjo na morje, odlični za sproščanje med čakanjem na mejnem prehodu in primerni za kratkočasenje v koloni. Poslušate lahko deset epizod kvizov Nimam pojma, Antikviza, Športnega kviza in Kviza o zanimivostih, povezanih z Valom 202. Z vami so Miha Šalehar in Andrej Karoli, Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Poletni kvizi Vala 202 so namenjeni zabavi, igranju in širjenju obzorij. Idealni za poslušanje med vožnjo na morje, odlični za sproščanje med čakanjem na mejnem prehodu in primerni za kratkočasenje v koloni. Poslušate lahko deset epizod kvizov Nimam pojma, Antikviza, Športnega kviza in Kviza o zanimivostih, povezanih z Valom 202. Z vami so Miha Šalehar in Andrej Karoli, Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Poletni kvizi Vala 202 so namenjeni zabavi, igranju in širjenju obzorij. Idealni za poslušanje med vožnjo na morje, odlični za sproščanje med čakanjem na mejnem prehodu in primerni za kratkočasenje v koloni. Poslušate lahko deset epizod kvizov Nimam pojma, Antikviza, Športnega kviza in Kviza o zanimivostih, povezanih z Valom 202. Z vami so Miha Šalehar in Andrej Karoli, Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Poletni kvizi Vala 202 so namenjeni zabavi, igranju in širjenju obzorij. Idealni za poslušanje med vožnjo na morje, odlični za sproščanje med čakanjem na mejnem prehodu in primerni za kratkočasenje v koloni. Poslušate lahko deset epizod kvizov Nimam pojma, Antikviza, Športnega kviza in Kviza o zanimivostih, povezanih z Valom 202. Z vami so Miha Šalehar in Andrej Karoli, Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Planinska zveza to soboto znova organizira dan planincev ali uradno “Dan slovenskih planinskih doživetij”. Srečanje ljubiteljev hoje vkreber smo izkoristili za nekaj koristnih napotkov pred poletno sezono, ki je ta trenutek sicer še zelo zimska. Med 10.00 in 12.30 smo na Valu 202 preverili tudi, kakšno finančno in turistično priložnost predstavlja planinstvo za Slovenijo ter kako zeleno in okoljsko ozaveščeno je, poseben poudarek pa smo letos odmerili tudi vlogi merkacistov v gorah in temu, kako v njihove vrste pritegniti več mladih. V živo se je z Lisce z gosti oglašal Aleš Smrekar.

Prihajajo kvizi Vala 202! Deset epizod, sestavljenih iz Antikviza, Nimam pojma, Športnega kviza in kviza o Valu 202. Z vami bodo Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Miha Šalehar in Andrej Karoli, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Novinar Aleš Smrekar je v studiu poklepetal s svojim soimenjakom, dr. Alešem Smrekarjem, raziskovalcem na Geografskem inštitutu Antona Melika. Govorila sta o tem, kako so ju že večkrat zamenjali, klicih in elektonski pošti, ki ni bila namenjena njima, o podobnostih in razlikah ter o tem, ali bi kdaj želela zamenjati vlogo.

V seriji izletov z naslovom Zapeljani gremo tokrat na Gorenjsko, v gručasto naselje pod cesto Jesenice – Kranjska gora, znano po izjemnih športnikih, 21 zimskih olimpijcih, po izhodišču za alpinistične podvige v Julijcih, pa po fužinarstvu in nahajališčih železove rude v bližini, ki so zdaj le še spomin na čase, ko se je vas najbolj razvila. Mojstrana je tokrat naš nedeljski izletniški cilj, kamor se je v torek odpravil Aleš Smrekar v družbi enega od najbolj znanih domačinov, zdaj sicer priseljenega v Ljubljano – Jureta Koširja.

Tokratnega gosta smo ujeli na uvodu v novo sezono tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju. In prav to tekmovanje ga je zaznamovalo za vse življenje, njegov oče, legendarni francoski novinar Serge Lang, je bil eden od ustanoviteljev pokala. Novinarsko družinsko tradicijo je nadaljeval tudi on in jo še nadaljuje, čeprav bi se lahko že upokojil. Idej mu namreč ne zmanjka, zdaj se je usmeril na vzhod, v Gruzijo, kjer želi tamkajšnji vladi pomagati pri popularizaciji alpskega smučanja. Patricka Langa je v Soeldnu pred mikrofon povabil Aleš Smrekar.

Medtem ko je večina uživala v, za oktober in november, nadpovprečno visokih temperaturah, so se slovenski žičničarji živčno prestopali in pogledovali v nebo, upajoč vsaj na ohladitve, če že ne na prvo pošiljko snega. Naslednji teden naj bi ponekod že lahko prižgali snežne topove, vsaj v začetku decembra pa odprli večino smučišč, ki pa samo z zimsko sezono ne morejo več dostojno živeti, kaj šele vlagati v nove naprave. Tudi o tem, kako je za gorske centre pomembna poletna sezona, je v Reakciji razmišljal Aleš Smrekar.

Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik se je Aleš Smrekar pogovarjal o: - japonsko-ruskih odnosih - zgodbi Skripal, ki je postala že groteska - največjih vojaških ruskih vajah od konca hladne vojne - pokojninski reformi, ki je md Rusi dvignila ogromno prahu

Rok Rozman je gonilna sija gibanja BALKAN RIVERS DEFENCE, ki predstavlja glas upanja za ljudi, živali in rastline ob, v in na rekah na Balkanu. Je bivši hokejist, olimpijski veslač, biolog, ornitolog, predvsem pa človek, ki se ga bojijo hidrolobiji na Balkanu. V pogovoru o hidroelektrarnah, ki predstavljajo grožnjo edinim še preostalim živim rekam v Evropi. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.

Aleš Smrekar se je pred tehničnima disciplinama SP v Schladmingu pogovoril s Tino Maze.