Podcasts about slovenk

Po oceni Evropske centralne banke naj bi imelo kar 15 odstotkov Slovenk in Slovencev naložbe v kripto, kar nas uvršča v vrh med državami evra. Dobiček od kripto valut pa bodo kmalu morali plačati vsi, ne zgolj tisti, ki trgujejo v okviru dejavnosti. Še teden dni je namreč v javni razpravi predlog zakona o davku od dobička ob prodaji kripto-sredstev. Finančno ministrstvo predlaga 25 odstotni davek in možnost samoprijave za nazaj, imetniki kripto valut pa ocenjujejo, da je predlagana stopnja odločno previsoka. Pristojni minister Klemen Boštjančič odgovarja, da gre za višino obdavčitve, ki je povsem primerljiva z obdavčitvijo ostalih virov kapitala, ne le delnic, tudi nepremičnin. Kakšno pa je stališče imetnikov kriptovalut? Urška Jereb se je pogovarjala s Klemnom Končanom Verstovškom iz Društva Bitcoin Slovenija.

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji.

Alpske smučarke so se sinoči pomerile na nočnem slalomu v Flachauu, kjer je nastopilo pet Slovenk, Ob spektaklu pod žarometi, ki vselej privabi veliko gledalcev, se posvetimo še izidom paralelnega slaloma deskarjev v Bad Gasteinu, kjer bo danes še tekma mešanih dvojic. Košarkarji Olimpije pa so teden treh gostovanj začeli v Bolgariji, kjer začasno domuje jeruzalemski Hapoel, osrednji nasprotnik slovenskih prvakov v boju za 2. mesto skupine B in neposredno uvrstitev v četrtfinale evropskega pokala.

Alpske smučarke so se sinoči pomerile na nočnem slalomu v Flachauu, kjer je nastopilo pet Slovenk, Ob spektaklu pod žarometi, ki vselej privabi veliko gledalcev, se posvetimo še izidom paralelnega slaloma deskarjev v Bad Gasteinu, kjer bo danes še tekma mešanih dvojic. Košarkarji Olimpije pa so teden treh gostovanj začeli v Bolgariji, kjer začasno domuje jeruzalemski Hapoel, osrednji nasprotnik slovenskih prvakov v boju za 2. mesto skupine B in neposredno uvrstitev v četrtfinale evropskega pokala.

Alpske smučarke svetovni pokal nadaljujejo v Avstriji. Na nočnem spektaklu pod žarometi se bodo pomerile v slalomu, na startu bo pet Slovenk. V Rušah pa se je tradicionalno začela sezona svetovnega pokala v streljanju z zračnim orožjem.

V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.

Sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju se nadaljuje na Finskem. V Leviju bodo prvič v letošnji sezoni nastopile najboljše slalomistke sveta, v konkurenci bo tudi pet Slovenk z Lilo Lapanja vred, ki je v slovensko prestopila iz ameriške reprezentance. V Velenju pa se bo popoldne končal ženski teniški dvoboj Slovenije in Nizozemske, ki lovita uvrstitev na zaključni turnir pokala Billie Jean King.

Svetovni pokal v alpskem smučanju se nadaljuje na Finskem. V Leviju so danes prvič v sezoni nastopile slalomistke, med katerimi je bilo kar pet Slovenk. Izide slovenskih tekmovalk prepletemo z razpletom ženskega teniškega dvoboja pokala Billie Jean King med Slovenijo in Nizozemsko, ki se je končal v Velenju. Posvetimo se še slovenski nogometni reprezentanci, ki se je na Dunaj odpravila na zadnjo tekmo letošnje lige narodov.

V Ljubljani se začenja festival Ignor, festival poezije, proze, performansa, eksperimentalnega zvočenja in glasbe. Na Ravnah na Koroškem obeležujejo 60 let začetka Forma vive. V teh letih je nastalo 36 skulptur, danes jih je na ogled še 32. Vabimo vas tudi na naše radijske valove, na katerih bo ob 20. uri na sporedu cikel Ars teatralis. Tema nocojšnjega dela, ki ga boste lahko spremljali v neposrednem prenosu iz Celovca tako na Prvem kot na Arsu in Radiu Ágora, je izgon koroških Slovenk in Slovencev.

Slovenske odbojkarice so razkrile svoje cilje pred začetkom kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2026. Prve nasprotnice Slovenk bodo jutri Izraelke. Po dnevu premora se bo nadaljevala kolesarska dirka po Španiji, na kateri je Primož Roglič po prvem tekmovalnem tednu na 2. mestu skupne razvrstitve. Slovenski hokejisti pa so odpotovali na olimpijski kvalifikacijski turnir, ki se bo v Rigi začel v četrtek.

Slovenske odbojkarice so razkrile svoje cilje pred začetkom kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2026. Prve nasprotnice Slovenk bodo jutri Izraelke. Po dnevu premora se bo nadaljevala kolesarska dirka po Španiji, na kateri je Primož Roglič po prvem tekmovalnem tednu na 2. mestu skupne razvrstitve. Slovenski hokejisti pa so odpotovali na olimpijski kvalifikacijski turnir, ki se bo v Rigi začel v četrtek.

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda.

Pavol Kožík pochádza z obce Vrbovce, v okrese Myjava. Keď mal 20 rokov, odišiel do Bratislavy a netušil, čo bude robiť. Začal pracovať vo finančníctve a neskôr založil vlastnú spoločnosť. Príbeh Pavla Kožíka som objavila, keď som pátrala po Slovákoch a Slovenkách na Kube. Práve tam, okrem iného, už 10 rokov podniká v potravinárskom priemysle. V rámci slovensko-kubánskeho podniku, v meste Caibarién, vyrába oplátky, sušienky, cukríky a raňajkové cereálie. Aktuálne pripravujú otvorenie závodu na spracovanie kakaa. V podcaste Slováci v zahraničí sa rozprávame o podnikaní na Kube, o výstavbe výrobných hál, pečení chleba pre zamestnancov, ale aj o atmosfére na Kube a legendárnych baroch, v ktorých vysedával Ernest Hemingway.

Državna volilna komisija je z žrebom določila seznam potrjenih kandidatnih list na junijskih evropskih volitvah. Na prvem mestu je Gibanje Svoboda, sledijo SDS, Vesna, Desus in Dobra država, SLS, Nova Slovenija, Levica, Zeleni Slovenije, SD, Resnica ter Nič od tega. Raziskava Evrobarometra o mladih in demokraciji sicer kaže, da se namerava tokratnih evropskih volitev udeležiti le nekaj več kot polovica mladih Slovenk in Slovencev.

Tjaša Perko je mamica dvema fantkoma, huda adrenalinka, športnica, kaskaderka in ena redkih Slovenk z IMDB profilom. Pogovarjava se o njeni kaskaderski karieri, kako je v njej pristala, kako poteka, kaj svetuje tistim, ki bi prav tako kruh radi služili na ta način in kako je biti sodelavka najbolj znanim hollywodskim zvezdam. Tjaša je tudi mamica dvema fantoma, zato se dotakneva hitrejšega odraščanja, vplivu in pritisku družbe, kje je meja, kaj še dovolimo in kje spustimo, ter kaj se je pri vzgoji naučila iz svojega otroštva. Če boste želeli izvedeti še veliko več ter zgodbe za Tjašinimi tatuji in njen pogled na lepotne popravke, pa boste morali poslušati celoten klepet Na svoji strani. Uživajte v pogovoru! ❤️ Posneto na lokaciji: Konzorcij, Mladinska knjiga

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.

Vizionar Ivo Boscarol se je v brlogu popolnoma sprostil. S svojimi izjavami pogosto deli mnenja Slovenk in Slovencev, a jih z dejanji uspešno tudi povezuje. Vedno je korak pred vsemi. Dobri dve uri pogovora je prepojil z izjemnimi zgodbami. Je tisti pilot, inštruktor letenja in konstruktor, ki je zrasel z ajdovsko burjo. Pojasnil je, zakaj se pri poslu in v življenju drži Toyotinih načel, zakaj testiranje letal označuje za trdo drogo in odgovoril tudi, da je angelčke že nekajkrat videl od blizu. S Pipistrelom je postavil nov mejnik letalstva –  prvi je med oblake poslal certificirano električno letalo. Aja in v Avstraliji je z MIG-om 15 poletel brez varnostnega padala. ZAPISKI: -SESTRELJEN F-117 V SRBIJI: https://ibb.co/56XwZNx -CONCORDE S TOPLOTNIM ŠČITOM: https://ibb.co/cX5fm42 -ODPADLA VRATA NA BOEINGU: https://ibb.co/nwNY98F -J4, PRVO CERTIFICIRANO MOTORNO LETALO: https://ibb.co/Rg67hcV -COMET, PRVO REAKTIVNO POTNIŠKO LETALO: https://ibb.co/t4TX3tG -PIPISTREL VELIS ELECTRO: https://ibb.co/1dM14Qn -MIG-15: https://ibb.co/DLzdLFp -PIPISTREL VIRUS: https://ibb.co/WzXF5w8 -IZVIDNIŠKI PIPISTREL SURVEY: https://ibb.co/qghcdVZ -LENARČIČ NAD EVERESTOM: https://ibb.co/fnGWPT9 -PRVA GENARACIJA PRIUSA: https://ibb.co/kBv0vXD -IVO IN PRIUS: https://ibb.co/GxMJdy6 -BRISALCI ZA ČELADO: https://ibb.co/jgjX9kg , https://bikerguard.com/ -TOYOTA YARIS GR: https://ibb.co/fGLDf9d -NOVI TOYOTA PRIUS: https://ibb.co/sV24h5m -LEXUS RZ: https://ibb.co/jJKV6Zy -TOYOTA BZ4X: https://ibb.co/ysBXBQR -PIPISTREL SINUS: https://ibb.co/nM9QqLw -NESREČA V BOVCU: https://ibb.co/CWNfT5N -PIPISTREL PANTHERA: https://ibb.co/XF2VNQz .

Na včerajšnji 8. redni seji državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so govorili le o eni točki: vključenosti vsebin o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v programe vzgoje in izobraževanja. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, je povedal, da so te vsebine vključene v osnovnošolke in srednješolske kurikulume, tako v obveznem kot razširjenem programu. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar pa je povedala, da na uradu zaznavajo, da se poznavanje te tematike niža. Mogoče je tisto, kar najbolj manjka v kurikulumih, zavedanje in vedenje ne samo o zgodovinskih razlogih za izseljevanje Slovencev, ampak mogoče tudi neko zavedanje o sedanji živi aktualni dejavnosti Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja. Seveda je to poznavanje in spoznavanje samo deloma tudi za mlade, za učence in dijake odvisno od kurikuluma, veliko pa tudi od zunaj kurikularnih dejavnosti in od dejavnosti civilno družbenih organizacij. V nadaljevanju so svoje poglede predstavili tudi rojaki iz zamejstva in sveta, pa tudi iz slovenskih civilnih organizacij. Pristojnemu ministrstvu predlagajo, da tematiki še naprej posveča posebno pozornost in spodbuja povezovanje med vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini in zunaj meja Republike Slovenije. Pozornost do tematike priporočajo tudi komisijam, ki pripravljajo prenovo učnih načrtov.

Gostji oddaje sta Maja Weiss in Nataša Konc Lorenzutti, režiserka in soscenaristka dokumentarnega filma Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna. Film pripoveduje presunljive zgodbe zadnjih še živečih slovenskih žrtev nacističnega rasnega eksperimenta. Dokumentarec o štirih zgodbah Slovencev in Slovenk, ki so jih nacisti leta 1942 na Štajerskem še kot dojenčke ukradli staršem, bo prihodnji teden odprl 26. Festival dokumentarnega filma v Ljubljani. Ton in montaža Vojko Kokot. Fotografija: Prizor iz celovečernega dokumentarca Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna. Foto: Bela film

Reševalna akcija petih ljudi, dveh vodnikov in treh obiskovalcev, odraslih članov iste družine, ki so od včeraj ujeti v Križni jami, še vedno poteka. Zaradi obilnih padavin je namreč voda zalila dva sifona in jim preprečila umik iz podzemlja. Do njih je okrog 14-tih po prvi nočni akciji vnovič odšla ekipa jamarskih reševalcev - potapljačev, da jih oskrbi s hrano, zdravili in drugimi pripomočki. Iz jame se bo vrnila v prihodnjih urah, tedaj pa bo tudi več znanega o najnovejših razmerah in stanju ujetih. V oddaji tudi o tem: - Pred za torek napovedano stavko Fides še pripravljen na pogovore z vlado - Ameriški zunanji minister Blinken pozval k povečanju pomoči prebivalcem Gaze - Kljub slabšim rezultatom Slovenk z Zlato lisico zadovoljni organizatorji in obiskovalci

Z nedeljskim pogovorom bomo odpotovali v čase, ko smo imeli na tekmovanju za Zlato lisico kar štiri slovenske slalomistke v prvi jakostni skupini. V čase »vražjih Slovenk«, ki jih je kot šef ekipe vodil legendarni Jaro Kalan. Dolgoletnega trenerja, v zadnjem obdobju profesionalne kariere tudi direktorja Smučarske zveze gosti Aleš Smrekar.

Češko pretresajo posledice strelskega pohoda v Pragi, v katerem je bilo ubitih 14 ljudi, 25 je ranjenih, od teh 10 huje. Storilec, 24-letni študent, je včeraj v vasi na zahodu Češke najprej ubil svojega očeta. Medtem ko ga je iskala policija, se je podal na matično filozofsko fakulteto Karlove univerze v Pragi in tam streljal vsevprek. Gre za tretji najhujši strelski pohod v Evropi v 15 letih. Iz Evrope in sveta se vrstijo izrazi sožalja in nepredstavljive zgroženosti. Na Češkem bo jutri dan žalovanja. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor na izredni seji znova o zakonu o interventnih ukrepih v zdravstvu. - Svet RTV od uprave pričakuje pripravo finančnega, programskega, kadrovskega in sistemskega načrta reorganizacije zavoda. - Zmagovalka nočnega slaloma v Courchevelu Slovakinja Petra Vlhova; od Slovenk najboljša Andreja Slokar, deseta.

V Hamburgu so izžrebali skupine evropskega prvenstva v nogometu, ki ga bo prihodnje leto gostila Nemčija. V oddaji predstavljamo nasprotnike Slovenije in prizorišča tekem, kjer bo reprezentanca igrala v skupinskem delu turnirja, podrobneje pa se posvetimo še svetovnemu prvenstvu rokometašic in nastopom Slovenk, ki so se v 2.krogu tekmovanja pomerile z Angolkami.

Po 2. krogu ženske nogometne lige narodov zanimivosti z gostovanja Slovenk v Bosni in Hercegovini prepletemo z olimpijskimi kvalifikacijami za odbojkarje. Za slovensko reprezentanco se v Tokiju začnejo konec meseca.

Ľudia z cudziny často zažívajú osamelosť a izoláciu. Aby našli podporu a spoločnosť, obracajú sa na komunity. Väčšina z nich uprednostňuje online skupiny, ide však o relatívne novodobý jav. V digitálnom svete Keď v roku 1989 prišiel na Slovensko známy hudobník, pedagóg a prekladateľ John Boyd, zistil, že nájsť ďalších cudzincov je takmer nemožné. „Práve preto som sa naučil po slovensky, nebola iná možnosť,“ vysvetlil Boyd. Dokonca ani začiatkom roku 2000 neboli cudzinci a cudzinky nejak veľmi organizovaní online. „Uvedomil som si, že je tu diera v informáciách," poznamenal. Preto sa škótsky rodák rozhodol ponúknuť cudzincom niečo, čo v čase jeho príchodu neexistovalo. V roku 2009 Boyd vytvoril facebookovú skupinu Foreigners in Bratislava. Ľuďom z cudziny, prevažne z Bratislavského kraja, poskytuje miesto, kde môžu zdieľať informácie o živote na Slovensku. Človek tam môže nájsť zoznamy nehnuteľností, uverejňovať miestne udalosti, organizovať stretnutia cudzincov, vymieňať si nápady a zapájať sa do živých debát. Aj keď Boyd pripúšťa, že rýchlo rastúca skupina s takmer 50-tisícmi členmi môže byť občas problematická, je presvedčený, že ľudia sa za tie tie roky stali zdvorilejšími. Stretnime sa offline Keď sa cudzinci bližšie oboznámia so Slovenskom, cítia potrebu spájať sa s ostatnými aj naživo. Stretnutia cudzincov a miestnych v krčme existovali vždy, niektorí však uprednostňujú spoločné aktivity, pri ktorých je menej bubliniek. Pre Lovie Monevaovú z Filipín to znamenalo veľa potu a rýchle nohy. Najprv sa pripojila k skupine ľudí, ktorí trénovali Capoeiru. Bol to šport, ktorý dobre poznala z domu, no cvičiť ho so Slovákmi a Slovenkami na hodinách len v slovenskom jazyku bola nová výzva. Svoje leg sweeps („podrážanie“) si zlepšovala za pozorovania slovenských spolužiakov a spolužiačok. „Je to pre mňa zaujímavá antropologická skúsenosť,“ zavtipkovala. Moneva tiež poznamenala, že až po týchto hodinách mohla skutočne spoznať svojich spolužiakov. Pri pive zistila, že Slováci sú na ňu a jej domov rovnako zvedaví ako ona na nich a Slovensko. Za celkovo pozitívnu skúsenosť vďačí svojej ochote vyjsť „von” a pripojiť sa k skupinám, v ktorých sú aj domáci aj cudzinci. Pre tých, ktorí si zo Slovenska urobili domov Zatiaľ čo komunity poskytujú viac než len krátkodobú pomoc pre novoprichádzajúcich ľudí z cudziny, pre cudzincov druhej generácie je organizovanie rovnako dôležité. Deti cudzincov a cudziniek môžu naraziť na spoločenskú stigmatizáciu aj napriek tomu, že z kultúrneho hľadiska sú Slovákmi. Rovnako dobre si uvedomujú výzvy, ktorým čelia ich zahraniční rodičia. To niektorých viedlo k tomu, aby sa organizovali s cieľom pomôcť preklenúť priepasť medzi prvou generáciou cudzincov a ich potomkami, a zároveň vzdelávať slovenskú verejnosť o ich kultúre. (Eva) Ha Than Thi Thu a Quynh Anh La Thi z organizácie Vietnamské korene veria, že keď Slovákom a Slovenkám pomôžu pochopiť vietnamskú kultúru, odstráni to stereotypy, ktoré ich ľudí sužujú po generácie. Prostredníctvom online a offline podujatí, ako je Deň Vietnamu, tiež prepájajú mladých ľudí z Vietnamu, ktorí pociťujú kultúrne odpojenie od rodnej krajiny svojich rodičov. Môžu si navzájom zdieľať podobné skúsenosti zo života cudzincov druhej generácie na Slovensku. „Keď sa stretneme a rozprávame sa o rodine a každodenných záležitostiach, vytvárame vzájomné spojenia bez toho, aby sme to povedali nahlas,“ poznamenala Eva. Ak máte záujem o kvalitnú výučbu hudby, navštívte stránky Johna. Vietnamské korene je mládežnícka organizácia, ktorú môžete sledovať na Facebooku. Pozrite si aj ich fantastickú oslavu vietnamskej kultúry v Košiciach na tohtoročnom Dni Vietnamu. Všetky epizódy tohto podcastu o skúsenostiach cudzincov a cudziniek na Slovensku vznikli s podporu [fjúžn], programu nadácie Milana Šimečku. Sledujte ich na stránke Fjúžn, na Facebooku či na Instagrame.

Slováci v Izraeli: slovenská komunita očami slovenského veľvyslanca Igora Maukša; V Izraeli tvorí detskú literatúru - Miroslava Grajciarová, Slovenka žijúca v izraelskom Jeruzaleme; je autorkou niekoľkých detských kníh; jednu z nich preložila do ukrajinčiny pre ukrajinských utečencov žijúcich na Slovensku; z jej inciatívy sa v minulom roku predstavila slovenská literatúra v Izraeli; preložila do slovenského jazyka diela niektorých francúzskych autorov; Slovenský inštitút v Jeruzaleme: najmladší Slovenský inštitút vo svete; v súčasnosti sú tu inštalované dve výstavy, ktoré sú venované ženám - jedna hovorí o významných Slovenkách židovského pôvodu a druhá predstavuje významné slovenské maliarky; v inštitúte prebieha rezidenčný pobyt dvoch slovenských výtvarníkov;

Piše Iztok Ilich. Bere Jure Franko. Med postopno otoplitvijo po Osimskem sporazumu se je pogled na polpreteklo zgodovino odnosov med Italijani in Slovenci oziroma kraljevino in po vojni republiko Italijo ter slovensko entiteto v obeh Jugoslavijah in samostojno državo razcepil v dve prevladujoči smeri. Po eni strani so potomci ezulov in pripadniki skrajne desnice leta 2004 v Rimu dosegli razglasitev dneva spomina na fojbe in italijanski eksodus ter tudi na vladni ravni uvedli retoriko o nedolžnih žrtvah divjaških Slovanov »samo zato ker so bili Italijani«. O fašizmu, okupaciji, nasilju nad civilisti pa niti besede. Eden prvih odgovorov je bil dokumentarno pričevanje o trpljenju in umiranju otrok v fašističnih taboriščih, predstavljeno na razstavi v Gorici, ki ji je sledila knjiga Metke in Borisa M. Gombača Ko je umrl moj oče. Razpoke v dolga desetletja trdnem zidu med resnicama obeh strani so se začele kazati že prej, posebno po nastanku Poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o dogajanju v obdobju 1888–1956, ki ga je slovenska stran objavila, italijanska pa ne. Kljub temu so ta dokument preučili in upoštevali tudi mnogi italijanski zgodovinarji. Ob prehodu 20. v 21. stoletje je bila v italijanščino prevedena vrsta literarnih del Borisa Pahorja in drugih slovenskih pisateljev o fašizmu. Hkrati so se začele množiti tudi do uradnega zgodovinopisja kritične raziskave italijanskih avtorjev, kot sta Piemontese in Capogreco. Zbliževanje se je nadaljevalo s predsedniškim srečanjem na Bazoviški gmajni in vrnitvijo Narodnega doma v Trstu. Razprava Užaljeno maščevanje v tem kontekstu širše odpira še ena priprta vrata v preteklost. Čeprav je bilo o trpljenju in umiranju internirank in internirancev napisanih že veliko knjig, še nobena ni bila tako temeljita in znanstveno utemeljena. Njeno jedro so z odprtimi oziroma narativnimi intervjuji pridobljeni spomini Slovencev in Slovenk na fašistična taborišča, kamor so jih okupacijske oblasti največ poslale iz Ljubljanske pokrajine. Večino po zaostritvi režima zaradi krepitve odpora, predvsem pa potem, ko so Italijani sprevideli, da z zmernejšimi ukrepi ne bodo dosegli načrtovanega cilja – ne le umiritve, temveč tudi poitalijančenja in fašizacije slovenske družbe. Sorazmerni popustljivosti je nasprotoval tudi vojaški vrh, ki je komaj čakal, da se, potem ko ni mogel uničiti partizanske vojske, med veliko ofenzivo leta 1942 s požigi in pokoli znese nad nemočnimi civilisti. Avtorji knjige, zgodovinarji Oto Luthar, Marta Verginella in Urška Strle, italijansko divjanje z elementi rasistične politike imenujejo užaljeno maščevanje gospodarja, nezadovoljnega s potekom vojne in razdraženega zaradi občutka, da ga je preslepil lažni lesk višje omike okupiranih prebivalcev. Vojaško nasilje so dopolnile grobe oblike internacije v taborišča za civiliste na otoku Rabu, v Julijski krajini in globlje v Italiji. V taboriščnih barakah in šotorih je v pogosto nič manj grozovitih razmerah kot v nacističnih uničevalnih taboriščih zaradi lakote in bolezni pomrlo več tisoč Slovencev in Slovenk, tudi otrok; zaradi pomanjkljive in deloma uničene dokumentacije njihovo natančno število ne bo nikoli znano! Interniranci in interniranke – raziskavo v letih 2012–2015 jih je živih dočakala manj kot polovica – ter njihovi svojci so osebne ali družinske izkušnje raziskovalcem posredovali v okviru raziskovalnega projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost s sodelovanjem Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Oddelka za zgodovino Univerze v Ljubljani. Avtorji raziskave, pravzaprav soavtorji povezovalnih in pojasnjevalnih besedil, ki so jih med seboj dopolnjevali in usklajevali, so se na pogovore temeljito pripravili. Upoštevali so nove metodološke pristope, ki onemogočajo ali vsaj močno omejujejo možnost najrazličnejših zunanjih vplivov in notranjih vzgibov na pripoved pričevalcev. Zabeležene izjave, spomine pa tudi v pozabo potlačene izkušnje 54 sogovornikov in sogovornic so pretresli skozi sita preverjanja pristnosti in zanesljivosti ter jih sproti potrjevali s podatki iz italijanskih in slovenskih arhivov. Da bi jim bilo lažje slediti, so v najobsežnejšem 4. delu pripovedi sogovornikov razporedili v več tematskih krogov. Na primer: Pomoč in sočutje, Nasilje, Sprejem in namestitev, Bivalni pogoji in obleka, Higiena, bolezni, smrt, Hrana, voda, Špiclji in kapoti, Družbeno življenje in intima ter Vera, bogoslužje, politika. Objave tako zbranega besedilnega in dokumentarnega gradiva o italijanskih fašističnih zaporih in taboriščih v knjigi Užaljeno maščevanje večina njihovih žrtev ni dočakala. So pa redki preživeli, predvsem pa njihovi mlajši in najmlajši potomci dobili v roke izčrpen, na več ravneh preverjen prikaz prikrivane, tudi drugod po Evropi malo znane tragične izkušnje Slovenk in Slovencev na Rabu, v Gonarsu in drugih krajih nesrečnega spomina. Obsežni komentarji avtorske trojice omogočajo tudi boljše razumevanje problematičnosti italijanskega zanikanja vojnih zločinov, ki mu še kar ni videti konca.

Najprej se ustavljamo pri slovenski radijski oddaji, ki je skoraj pol stoletja v slovenskem jeziku razveseljevala in informirala slovenske rojake v Avstraliji, tik pred prvim majem pa je prenehala delovati. O tem, zakaj je ugasnila slovenska etnična oddaja na avstralskem radiu SBS in kakšni so bili odzivi v slovenski skupnosti se bomo pogovarjali z dolgoletno urednico slovenskega radijskega programa v Sydneyu Tanio Smrdel, bili smo tudi na mednarodni znanstveni konferenci o slovenskih migracijah in povezovanju izseljenih Slovenk in Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki je sredi tedna potekala v Ljubljani, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom na Češko, predsednik društva Jože Plečnik v Pragi Iztok Toplak nam predstavlja vrsto zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo v prihodnjih dneh.

Znanstvena monografija Užaljeno maščevanje ima še kako zgovoren podnaslov: Spomin na italijanska fašistična taborišča. Nastala je na podlagi raziskovalnega projekta ARRS Italijanska fašistična taborišča v Spominih Slovencev in Slovenk. Avtorici Marta Verginella in Urška Strle ter avtor Oto Luthar so se v obliki odprtega intervjuja pogovarjali predvsem z vrsto ljudi, ki so bili internirani v italijanska taborišča (Gonars, Rab in mnoga druga) v letih druge svetovne vojne. Na podlagi njihovih pričevanj so predstavili manj znano in žal tudi nekoliko pozabljeno poglavje iz let druge svetovne vojne. Več o usodi internirank in internirancev ter o zasnovi monografije pove Oto Luthar v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

V 165. epizodi podcasta gostim pisatelja številnih uspešnic, profesorja umetnostne zgodovine in kolumnista, Ameriškega Slovenca Noaha Charneya. Noah je rojeni Američan, vendar že več kot desetletje živi in ustvarja v ... zanj ... najlepši državi na svetu ... Sloveniji.   V epizodi govoriva o njegovem odkrivanju Slovenije, kaj ga je najbolj presenetilo, kako v Sloveniji išče zanimive zgodbe, s katerimi našo državo, kulturo in ljudi predstavlja skozi pisanje člankov, kolumen in knjig, ki jih izdaja na anglosaškem trgu. Govoriva o posebnostih Slovenk in Slovencev, kaj ga je najbolj presenetilo, na kaj se ne more navaditi in katere od naših navad je osvojil za svoje. Govoriva tudi o slovenski egalitarnosti in ameriški glasnosti, o razlikah v šolskih sistemih, o spodbujanju radovednosti in kritičnega razmišljanja. Noah je samouk slovenskega jezika, ki se ga je učil sam, s pomočjo slovenske tašče, današnji pogovor v celoti potea v slovenščini, z vmesnimi dodatki v angleškem jeziku. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Noahom omenila v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda165 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠ FACEBOOK: ⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠ TWITTER: ⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠ TIK TOK: ⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.

Družba Magna, ki prihodnji teden ustavlja proizvodnjo v hoški lakirnici, bo morala zaradi kršitev pogodbenih obveznosti vrniti državno pomoč v višini 18,6 milijonov evrov, je dejal gospodarski minister Matjaž Han. V občini Hoče-Slivnica, kjer naj bi Magna nadaljevala graditev druge faze tovarne, bo v podpornem razvojnem središču predvidoma ostala slaba tretjina od približno 160 zaposlenih. Drugi poudarki oddaje: - Politični pritiski, izgube časopisnih hiš, dezinformacije: težave medijev so teme obiska pristojne evropske komisarke Vere Jourove v Sloveniji. - Ameriška medijska hiša Fox News se brani pred očitki, da je pod pritiskom republikancev načrtno širila laži o goljufijah na predsedniških volitvah. - V Planici do naslova svetovne prvakinje presenetljivo kanadska skakalka Alexandria Loutitt; od Slovenk je bila najboljša Ema Klinec s sedmim mestom.

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.

Ljubljana bo konec decembra letos gostila petdnevno taizéjsko Evropsko srečanje mladih kristjanov. Organizacija Romanja zaupanja na zemlji, kot se imenuje tudi omenjeno evropsko srečanje mladih, bo velik izziv. V naši prestolnici se bo po prvih ocenah zbralo 6 tisoč mladih iz drugih evropskih držav in približno 4 tisoč mladih Slovenk in Slovencev. Večina teh romarjev bo prebivala pri domačinih, zato organizatorji upajo na gostoljubje Ljubljančank in Ljubljančanov. Podporo pri organizaciji srečanja mladih romarjev bo zagotavljala Katoliška mladina, njeni številni prostovoljke in prostovoljci. Zato gostimo koordinatorja Evropskega srečanja mladih Tilna Čebulja iz Katoliške mladine in katoliškega duhovnika ter direktorja Katoliške mladine Matevža Mehleta.

Petrol bo danes na Hrvaškem za eno uro zaprl vse svoje servise, s čimer želi povečati pritisk na hrvaško vlado, da opusti regulacijo cen naftnih derivatov. Pri nas ne bodo zapirali črpalk. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V veljavi na referendumu potrjeni zakoni; zakon o vladi odpira pot njeni reorganizaciji - Kumer in Papič že podala odstopni izjavi - Na zdravljenje v Slovenijo prispela ranjenca iz Ukrajine - Na prvi tekmi silvestrske turneje smučarskih skakalk v Beljaku vseh šest Slovenk; pod Senčno goro skakalci v lov na zlatega orla

S predsednico Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost o odnosu Slovencev in Slovenk do starejših, medijskih narativah in poročanju o starejših, sodelovanju...

Deportacija Koroških Slovencev in Slovenk. Ein Podcast von Isabella Burtscher, David Ressmann und Simon Urban im Rahmen des Projekts „Junge Zeitgeschichte“ von Studentinnen und Studenten des Instituts für Zeitgeschichte der Universität Wien. – Redaktion: Tanja Malle

Pahor ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom: Gre za praznik vseh Slovenk in Slovencev.Premier Golob z vladno ekipo obiskal Prekmurje, kjer so se seznanili z izzivi regije in predlagali rešitve.V NSi podpirajo nižji DDV na energente in pozivajo k davčni razbremenitvi hrane.Škof Matjaž ob izidu sklepnega sinodalnega dokumenta Cerkve v Sloveniji: Vključila se je približno polovica župnij, začeli smo odkrito govoriti o tem, kaj nas žuli.Poljski premier zaradi vojne v Ukrajini in paktiranja voditeljev povezave z Rusijo ostro nad Evropsko uniji.V kočevskem Melaminu po nesreči ponovno vzpostavili petino proizvodnje.Tomc: Evropska unija se mora ponovno vrniti k izvornim evropskim vrednotam.ŠPORT: Slovenski košarkarji z Dragićem in Dončićem drevi proti Srbiji.VREME: Danes in jutri še vroče, jutri zvečer možne nevihte.

Botaničarka, naravovarstvenica in ena prvih Slovenk z doktoratom iz naravoslovja. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Slovenské juniorky obsadili na svetovom šampionáte v slovinskom Celje konečné 20-te miesto, keď v poslednom zápase prehrali s Kóreou. Tréner nášho výberu - Ján Beňadik, v pravidelnom podcaste SZH prezradil, v čom sú úvodné súboje na vrcholných podujatí záludné, ako sa nedokázali dopátrať k informáciám o Japonkách, prečo bola našou najlepšou hráčkou tímovosť a akú nezlomnosť hráčky ukázali, že 20.miesto nie je reálnym ukazovateľom úrovne slovenského tímu, akú obrovskú podporu pripravili Slovenkám rodičia a aký fanklub vytvorili Japonkám v zápase s Holandskom, že na šampionátoch často rozhodujú maličkosti ako poradie zápasov, či jediný gól, prečo na MS reálne trvá oddychový čas 45 sekúnd, ako veľmi chýbala nášmu tímu Barbora Lancz, že MS s divákmi majú tú správnu atmosféru, prečo je lepšie sa počas turnaja vyhýbať sociálnym sieťam a tiež, že jeho letným programom nebude hádzaná.

Prvi dan volilnega molka pred jutrišnjimi državnozborskimi volitvami dežurna služba poroča o številnih prijavah domnevnih kršitev. Do 19. ure jih je prejela 214, kar je trikrat več kot pred štirimi leti in več kot v obeh dneh molka na zadnjih parlamentarnih volitvah. Druge teme: - Ruske sile še okrepile napade na vzhodu Ukrajine, jutri v Kijevu ameriška delegacija - Potres v Bosni in Hercegovini terjal eno smrtno žrtev, pristojni ocenjujejo gmotno škodo - V Celovcu so se s slovesnostjo spomnili 80-te obletnice pregona koroških Slovenk in Slovencev

Znanstveno monografijo o zgodovini Narodnega doma v Trstu, ki je hkrati zgodovina tržaških in primorskih Slovencev in Slovenk ter širše, sta napisala dr. Gorazd Bajc, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in dr. Borut Klabjan, znanstveni svetnik na Inštitutu za zgodovinske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Njuna monografija ima vrsto odlik: med drugim vsebuje natančno analizo poteka požiga Narodnega doma 13. julija 1920, prikaz načrtnega italijanskega nacionalističnega nasilja nad drugimi slovenskimi in hrvaškimi ustanovami, poglobljeno in berljivo pa predstavlja tudi zgodovinski in kulturni kontekst Narodnega doma v stoletnem obdobju. Več o monografiji (objavljeni pri Cankarjevi založbi) povesta soavtorja znanstvene monografije v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Vse večje število okužb z novo koronavirusno različico tudi pri nas - do včeraj je bil omikron potrjen pri skoraj sto primerih, danes pa že pri skoraj 250-ih - se odraža v ponovnem obračanju epidemične krivulje navzgor. Pozivom k obveznemu cepljenju so se danes pridružili infektologi. Na vprašanje, zakaj epidemiologi o tem razmišljajo drugače, je Matjaž Jereb z infekcijske klinike odgovoril, da drugačna mnenja ne temeljijo na strokovnih argumentih ampak na iracionalnih postavkah. Druge teme: Belgijska vlada po tednu dni zaprtja kulturnih ustanov te znova odprla Ob vse več primerih ptičje gripe med labodi pri nas pozivi, naj domača perutnina ostane v zaprtih prostorih Na prvo tekmo silvestrske skakalne turneje za ženske se je uvrstilo 11 Slovenk

Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, Ula Simonič, Monika Sunesko, Klara Stariha in Lavra Šubic. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica Nataša Kne. Nastali so: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881). Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov. Do zdaj so upodobili: Leto 2020: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar Leto 2021: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung Leto 2022: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis

Jože Plečnik ni bil le osebno globoko verujoč kristjan, ki se je odvračal od blišča sveta in vodil poudarjeno skromno, celo asketsko življenje, ampak je – v širokem loku od kozmopolitske Prage do podeželske Bogojine – tudi vneto projektiral nove in prenavljal stare cerkve ter oblikoval prelepe kelihe in monštrance. Pravijo celo, da naj bi njegova sakralna dela že v dvajsetih in tridesetih letih minulega stoletja daljnovidno napovedovala bolj demokratično-občestvenega duha drugega vatikanskega koncila. V tej luči najbrž ni presenetljivo, da so nekateri duhovniki in laični intelektualci, »plečnikologi«, pred dobrim desetletjem predlagali, da bi Plečnika Cerkev tudi uradno beatificirala. Toda proces se je očitno zataknil. Zakaj neki le? – Dr. Luka Vidmar, literarni in umetnostni zgodovinar ter raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je v intrigantni razpravi, ki jo je lani objavil v mednarodnem znanstvenem zborniku Great Immortality (se pravi: Velika nesmrtnost), opozoril, da umetnikov, ki jih pri delu sicer neizpodbitno navdihuje evangeljsko sporočilo, nikoli ni bilo lahko povzdigniti v vrste svetnikov. Če pa naj bo proces umetnikove beatifikacije vendarle uspešen, tedaj ga mora, je še dodal Vidmar, zavzeto podpirati tudi širša nacionalno-politična skupnost, iz katere dotični ustvarjalec prihaja. V tem smislu pa naj bi bil Plečnik v očeh Slovenk in Slovencev vendarle manj vreden čaščenja oziroma podpore od kakega Prešerna ali Cankarja, za katera smo pač prepričani, da sta v svojih delih bolj kakor kdorkoli drug ujela oziroma izrazila bistvo slovenstva. Na tem mestu se očitno zastavljata dve tehtni, daljnosežni vprašanji: zakaj, po eni strani, umetniško ustvarjanje ne predstavlja dobro uhojene smeri na poti do katoliškega svetništva in čemu se, po drugi plati, zdi, da arhitekturo, tudi Plečnikovo, v slovenskem kulturnem panteonu postavljamo nižje od književnosti? – Odgovora smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Luko Vidmarja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: cerkev sv. Mihaela na Barju v Črni vasi pri Ljubljani, zgrajena po Plečnikovih načrtih v letih 1937-39 (Goran Dekleva)

Slovarje je velik del Slovenk in Slovencev začelo uporabljati med študijem, običajno, ko so bili v jezikovni zadregi. Zdaj pa naj bi takšno gradivo lahko uporabljali že prvošolci. Pod pokroviteljstvom ZRC SAZU je nastal nov jezikovni portal za osnovnošolce in dijake Franček, ki prinaša skoraj sto tisoč besed in naj bi najmlajšim z nekaj kliki pomagal do jezikovnih rešitev. Kaj vse omogoča, predvsem pa po čem naj bi po Frančku brskali otroci in mladostniki, nas je zanimalo v tokratni oddaji. Franček je ustvarila projektna skupina jezikoslovcev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri njegovem nastajanju je sodelovalo tudi 23 šol. Predstavlja unikum v širšem mednarodnem prostoru, saj se ustvarjalci niso zgledovali po nobenem podobnem obstoječem portalu. Foto: Pixabay

V tokratni oddaji smo govorile o temi, ki je bila dolgo let skrita, zamolčana, ne pripoznana in nikoli zares zapisana, govorile bomo o osebah, ki so pomembno krojile slovensko družbo v preteklosti, slovensko zgodovino, a se o njih v šolah nismo učili. Tudi danes mnoge pomembne družbene akterke ne poznamo niti po imenu. A zavoljo dela zgodovinark, arhivistk, urednic, pisk je zgodovina Slovenk v zadnjih nekaj letih vse bolj vidna. V naslednji uri se bomo pogovarjali o zgodovini žensk v Sloveniji in o knjigi z naslovom Po svoji poti, ki je nedavni izšla v sklopu festivala Mesto Žensk.

V tokratni Intelekti o temi, ki je bila dolgo let skrita, zamolčana, ne pripoznana in redkokdaj javno diskutirana. Govorile bomo o zgodovini žensk. Govorile bomo o osebah, ki so pomembno krojile slovensko družbo v preteklosti, slovensko zgodovino, a se o njih v šolah nismo učile, saj jim zgodovinopisje ni namenilo besed. Mnogih izmed nekoč pomembnih družbenih akterk ne poznamo niti po imenu. A zavoljo dela sodobnih zgodovinark, arhivistk, urednic, avtoric in pisk je zgodovina Slovenk v zadnjih nekaj letih vse bolj vidna. Prinaša nove interpretacije zgodovine, nova branja, nova spoznanja in ruši obstoječe, še vedno trdovratne in škodljive spolne stereotipe. Voditeljica Martina Tita Mayer je pred mikrofon povabila zgodovinarko dr. Manco G. Renko in sociologinjo mag. Teo Hvala. Spregovorili sta o zgodovini žensk v Sloveniji in o knjigi z naslovom Po svoji poti, ki jo je nedavno izdalo društvo Mesto žensk.

Splošno sprejeta modrost pravi, da si nastanka slovenske države ne moremo predstavljati brez slovenske književnosti in književnikov. To se morda sliši nekoliko domišljavo, saj bi Slovenija samostojnosti ne dosegla, če ne bi ključnih vlog odigrali tudi drugi – politiki in vojaki, gospodarstveniki in duhovniki, znanstveniki in športniki. A po drugi strani drži, da je prav literaturi v kontekstu naše zgodovine pripadla simbolno izjemno pomembna družbena vloga. Natanko med platnicami domačih leposlovnih del smo namreč približno stoletje in pol, vse od pomladi narodov dalje, spoznavali, kaj se pravi biti Slovenec oziroma Slovenka. V literaturi smo spoznavali, katere so naše vrline in kakšne so naše slabosti, in se spraševali, kakšna so pričakovanja, ki jih o družbeno-politični prihodnosti naše skupnosti smemo smelo gojiti, ter katerim političnim potezam ali odločitvam bi se na vsak način kazalo izogniti. Prav tako ne moremo spregledati, da so si nekatere partizanske enote med drugo svetovno vojno nadele imena po naših književnikih ali da so slovensko pomlad v osemdesetih letih na nespregledljiv, izpostavljen način pomagali poganjati prav pesniki in pisatelji, od Toneta Pavčka do, recimo, Rudija Šeliga. In ko govorimo o tem, da se je s slovensko osamosvojitvijo izpolnil tisočletni sen zatiranega naroda, se – pa če se tega zavedamo ali ne – pravzaprav sklicujemo na Sonetni venec. In tako naprej in naprej. Toda ob trideseti obletnici razglasitve samostojnosti, smo se vprašali, kaj se je zgodilo z našo književnostjo, ko je bilo po vsem sodeč izpolnjeno njeno narodotvorno oziroma državotvorno poslanstvo? So bile v zadnjih treh desetletjih poezija, proza in dramatika vprežene v kak drug pomemben, daljnosežen družbeno-politični projekt? So se, nasprotno, znašle na robu zanimanja in pozornosti Slovenk in Slovencev? Ali pa ne drži ne eno ne drugo in nas literarna dela še naprej zaposlujejo, presenečajo, zabavajo in razgibavajo ter kvalitativno poglabljajo naša življenja – le da zdaj ne na ravni narodnega kolektiva pač pa na nivoju slehernega individualnega življenja? Odgovor smo iskali v prazničnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili akad. dr. Toma Virka, predavatelja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki je vprašanju družbene vloge slovenske poosamosvojitvene književnosti posvetil intrigantno razpravo Pod Prešernovo glavo, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

„Myslím si, že je dobré mať doma kus slaniny a klobásy,” hovorí v novej časti Všesvet podcastu režisérka a spisovateľka Margit Garajszki, ktorá pochádza z maďarského mesta Dabaš. Keďže maďarská kuchyňa sa za posledné roky výrazne posunula, nie len o klobáskach bude dnešný diel. Naopak, bude o pekných cyklochodníkoch, historických mestečkách, odporúčaniach na birdwatching po celom Maďarsku či tipoch na divadlo a kaviarne v Budapešti.  Maďarsko a jeho kultúra je krásna a hoci sa to možno nezdá, je nám, Slovákom a Slovenkám, veľmi blízka. V závere sa s Margit preto pozrieme do mesta Komárno a porozprávame sa o jej vzťahu k slovenskej a maďarskej literatúre. To všetko stále v spolupráci s multikultúrnym festivalom [fjúžn] na cestách, vďaka ktorému môžete spoznať aj svet, ktorý máme doma.

Pregovora – »Smeh je zdravilo« se nocojšnji nočni gost še kako dobro drži. No ja, po razmisleku – ne le, da se ga pregovor dobro drži, sam je del njega. S smehom in dobro voljo je okužil večino Slovenk in Slovencev – in cepiva proti tej okužbi ni. Čeprav mu je v življenju marsikaj – in marsikdo - stopil na pot, je zmagal vedno v vseh ozirih – verjetno tudi zaradi izjemnega pronicljivega humorja. Pa ne le humorist, po videzu resen gospod, ki razoroži sogovornika že s prvim, v izborni slovenščini izrečenim stavkom, je tudi igralec in režiser, radijski in televizijski voditelj, pevec, glasbenik in besedilopisec. Na obisk bo prišel z veselega Štajerja, vabilu gostiteljice Lucije Grm pa se je dobrosrčno odzval. Vinko Šimek.

Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite!

Premier Janez Janša o vsebini konstruktivne nezaupnice: Gre za patetičen izliv ideološkega sovraštva do drugače mislečih.Po 20-ih letih prihaja na čelo nemške krščansko socialne unije katoličan; Aleš Maver o Arminu Laschetu: Gre za kontinuiteto dela Angele Merkel.Policisti v Kranjski Gori, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico, izvedli nadzor nad več kot 400 vozili in zaznali osem kršitev odlokov.Vreme: Danes bo na vzhodu oblačno, na zahodu pa pretežno jasno. Jutri se bo pooblačilo od zahoda, na vzhodu pa delno zjasnilo.VMESNIK…Gospodarska zbornica Slovenije 170-letnico svojega delovanja praznovala s kolegi iz Češke, Slovaške in Hrvaške.Diplomat Ernest Petrič pred inavguracijo novega predsednika ZDA: Zahodnemu svetu šibka Amerika ne koristi, a je lahko priložnost za Evropo.Šport: Od treh Slovenk, ki so se uvrstile v finalne veleslaloma za Zlato Lisico do cilja prišli le dve.

Dušanka Zabukovec je avtorica naravnost orjaškega prevodnega opusa. Doslej se je, na primer, podpisala pod več kot 150 knjižnih prevodov, s katerimi nam je približala najrazličnejše svetove – od Indije, kakršno je pred stoletjem, še v obdobju britanske kolonialne oblasti, upodobil nobelovec Tagore, do travmatično segregiranega ameriškega Juga v sodobni uspešnici Služkinje. Poleg tega je s podnaslovi opremila prek dva tisoč televizijskih serij in filmov, med katerimi so tudi take klasike, kakršne so Wilderjev Nekateri so za vroče, Formanov Let nad kukavičjim gnezdom in Kleiserjeva Briljantina. Za ta napor ji je Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev pred petimi leti tudi podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo. No, prevajalski dosežek Dušanke Zabukovec, po katerem jo generacije Slovenk in Slovencev najbolje poznajo, pa so skoraj zagotovo legendarni Smrkci, ljubki modri palčki, ki jih bo zlobni čarovnik Gargamel nekega dne vse ujel. Pa četudi – kakor gre prevod, ki je malodane ponarodel – potem takoj umre … Toda: kaj je pravzaprav potrebno, da se določena prevodna rešitev tako zelo prime? Katere odlike in veščine morajo krasiti prevajalca oziroma prevajalko? Kako natanko poteka proces iskanja tiste najbolj pravšnje besede? – Odgovor smo iskali v tokratnem Razkošju v glavi na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Zaradi tega, ker v času teniškega turnirja, ki se je odvijal v Ljubljani, Maribor s širšo okolico še ni bil pokrit s TV signalom, je neki moški z nožem napadel opremo takratne TV Ljubljana in kričal »Kje je Bergant?« Leta 1941 so oddajnike napadli vojaki tretjega rajha, 50 let pozneje pa iz istega razloga še vojaki JLA. Vendar ti stojijo še danes in zaradi njih vsak dan več kot tretjina Slovenk in Slovencev spremlja dogajanje doma in na tujem. Stebri, ki oddajajo signal so hkrati tudi stebri, ki podpirajo demokracijo. Med njimi se je v oddaji Sledi časa sprehodil Jure K. Čokl.

Nekateri ljudje so v kolektivni zavesti Slovenk in Slovencev sinonim za dejavnost, ki jo predstavljajo in s katero živijo. Viki Grošelj pomeni za nas plezanje, Himalajo, alpinizem in odprave. Kaj pa plezanje, alpinizem, Himalaja in odprave pomenijo njemu? Kako se spoprijema z izzivi, ki mu jih njemu tako ljube gore vedno postavljajo na pot? Bo sploh kdaj nehal biti alpinist? Viki Grošelj, kakršnega morda še ne poznate. Z njim se je pogovarjal Jure K. Čokl.

Zahvaljujoč Žigi smo se dobro uro in pol v etru počutili kot državljani enega takega čisto zaresnega naroda, ki živi, diha, je, pije, skratka čuti fuzbal.Žiga X Gombač piše za našo mladež, ter se v nebroj oblikah udejstvuje v medijskem prostoru. Pa skupaj z Boštijem (Videmškom op.a.) je tudi že kaj pretekel. No, v bistvu kar precej. Uvod v tokratno epizodo nam je dal misliti in mogoče bo nekoč nastopil čas tudi za glasbeno/subkulturni spin-off ali pa kako drugo obliko obravnave teh dveh tematik (seveda v povezavi s fuzbalom in športom vobče). Sicer pa je Žiga še eden od tistih "tapravih": ko so se dogajale pi*darije, je bil zraven, svoj čas je živel po zapovedih ultra' mentalitete in med spremljanjem Olimpije doživel marsikaj. Na kultni bežigrajski stadion je prvikrat stopil leta 1985 (kot je ugotovil naša živa enciklopedija Miha) in nič ne kaže, da bi ga ta ljubezen kdajkoli minila. Še več, skupaj z Boštijem sta prva in najprepoznavnejša člana naše razširjene družine, ki bo v kratkem pričela resno migati. Fajn bo, častna Šoletova!Žigo najdete na Instagramu in Facebooku, kmalu pa bo izšla knjiga, pravzaprav strip, Znamenitni naslovljen, v katerem so na igriv način predstavljene življenjske poti, zgode in nezgode tridesetih velikih Slovenk in Slovencev. Če vas matra firbec, si lahko nekaj strani za pokušino ogledate tule, prednaročite pa jo tamle. Zgleda hudo dobro in ta objava ni plačana :)Če vam je naše delo všeč, nas lahko torej tudi finančno podprete prek naše (zaenkrat še čisto osnovne in uboge) spletne strani. Ves iztržek bo šel za delovanje društva, plačilo strežnika, storitev SimpleCasta, najprej povrnitev stroškov, ki smo jih imeli z opremo, kasneje pa tudi investicijo v kak nov kos tehnologije. Pa vse ostale dejavnosti, s katerimi se želimo ukvarjati, se razume, začenši s knjigo ob stoletnici kluba. HVALA iz srca vsem, ki ste nas že ali pa še boste podprli!Najdete nas na Facebooku, Twitterju in Instagramu. Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji, najsigre za Jabolčno, Googlovo ali katero tretjo in našem Simplecast domovanju. Veseli bomo dobrih ocen in tudi vprašanj v jabolčni aplikaciji, ki to trenutno edina podpira, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati.

Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.

Väčšina z nás sa tam nikdy nedostane a vlastne je to aj dobre. Veď odsúdiť niekoho na trest odňatia slobody, alebo inak poslať do väzenia, by sme mali až v tých najkrajnejších prípadoch. Asi preto len veľmi zriedkavo uvažujeme nad tým, čo prežívajú ľudia vo výkone trestu a to aj napriek tomu, že v súčasnosti je za slovenskými múrmi väzníc niekoľko tisíc odsúdených. Pandémia nás však na chvíľu uväznila všetkých a nebolo nám to teda dvakrát príjemné. A najmenej asi Slovákom a Slovenkám vracajúcim sa zo zahraničia, ktorí sa ocitli v prísnom režime štátnej karantény. Prečo teda tak ťažko znášame obmedzenie našej slobody až to považujeme za trest? Aký je každodenný život vo väzení, čo prežívajú odsúdení, ako prebieha ich resocializácia a čo vlastne vo väzení robí psychológ? Aj o tom sme sa rozprávali s penitenciárnym psychológom z Ústavu na výkon trestu odňatia slobody a Ústavu na výkon väzby v Leopoldove a odborným asistentom na Katedre psychologických vied UKF v Nitre mjr. PhDr. Ľubomírom Čornákom, PhD. Nezostávajte so svojimi ťažkosťami sami a využite pomoc odborníkov: ⌲ IPčko.sk: ipcko.sk ⌲ Dobrá linka: dobralinka.sk ⌲ Krízová linka pomoci: krizovalinkapomoci.sk Sledujte nás aj na sociálnych sieťach: ⌲ Facebook: facebook.com/hmmmpodcast  ⌲ Instagram: instagram.com/hmmm_podcast  ⌲ E-mail: podcast@ipcko.sk Ak sa Vám naša práca páči a považujete ju za dôležitú, budeme veľmi vďační za Vašu pomoc: ⌲ Patreon (pre pravidelnú podporu): patreon.com/ipckohmmm  ⌲ Darujme.sk (pre podporu celého občianskeho združenia IPčko): ipcko.darujme.sk/3057 ⌲ Prenájom štúdia: ipcko.sk/prenajmite-si-studijko-na-nahravanie-podcastu/ ⌲ 2%: ipcko.sk/2-zmozu-vela/ hmmm... pre Vás pripravujú: ⌲ Moderátor a realizácia: Marek Franko instagram.com/marek__franko ⌲ Produkcia a odborný dohľad: Mgr. Lenka Nemcová instagram.com/happylela a PhDr. Marek Madro instagram.com/marcusmadro

Zaradi epidemije novega koronavirusa je stekla obsežna akcija vračanja Slovencev in Slovenk v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države, iskanju ugodnih letov, zgodbah...

To je Večerov podkast o Zlati lisici. Za mnoge je ena prvih asociacij na besedo Maribor prav Zlata lisica. Zlata lisica je doma v Mariboru, je ena tistih stvari, ki Maribor dela Maribor. In Mariborčane ponosne na to mesto. O spominih, anekdotah in zgodbah, ki jih je s svoji bogati zgodovini napisala Zlata lisica, smo se pogovarjal z alfo in omego mariborskega in slovenskega smučanja, Tonetom Vogrincem. Pogovarjali smo se tudi s trenerjem vražjih Slovenk dr. Stojanom Puhaljem. Podkast je omogočil NLB, generalni pokrovitelj 56. Zlate lisice. Zlata lisica je napisala številne nepozabne zgodbe. Letošnjo pišemo skupaj. Jingle: Fanfare iz uvoda himne Zlate lisice Horuk in hura, ki jo izvajata Alfi Nipič in Marjana Deržaj. Večer ob tokratni Zlati lisici pripravlja dve prilogi. Vabljeni k branju zgodb o Zlati lisici. Tudi na vecer.com

Pomena ustanovitve ljubljanskega vseučilišča za razvoj slovenske družbe skoraj ne moremo preceniti. Univerza v Ljubljani je namreč z ustreznim znanjem opremila ter osebnostno oblikovala generacije najbolj bistrih, nadarjenih in prizadevnih Slovenk in Slovencev, ki so nato poskrbeli za vsestranski gospodarski, umetnostni in znanstveni napredek Slovenije. Pri tem pa je Univerza poskrbela, da so bili vsi ti ljudje funkcionalno polno pismeni v slovenščini, to pomeni, da so – na kateremkoli področju pač so že delovali – zgodovino našega prostora zdaj ustvarjali v slovenskem jeziku in ne, kakor stoletja poprej, v latinščini ali nemščini. Toda sto let po ustanovitvi Univerze v Ljubljani se postavlja vprašanje, ali ni nastopil čas za spremembo. V globaliziranem svetu se kaj lahko zdi, da morajo nove generacije, če hočejo v življenju uspeti, znati misliti, pisati in delovati ne toliko v slovenščini kakor v kakem drugem jeziku. Zato se že nekaj časa pogovarjamo, da bi spremenili 8. člena Zakona o visokem šolstvu in na naših univerzah dopustili, da se del študijskih programov izvaja v tujih jezikih, predvidoma še zlasti v angleščini. Debata med zagovorniki in nasprotniki sprememb je, pričakovano, precej ostra. Kdo ima prav? Je med obema pogledoma mogoče poiskati nekakšno srednjo pot, ki bi poskrbela, da se ne oropamo za bogato dediščino, ki so nam jo zapustili predniki, a se obenem ne zazidamo v nacionalni atavizem? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili: jezikoslovec in slovenist akad. dr. Marko Jesenšek, predavatelj na mariborski Filozofski fakulteti, pa vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za visoko šolstvo Jana Javornik, z nami sta tudi jezikoslovca in slovenista dr. Marko Stabej in akad. dr. Andreja Žele, oba predavatelja na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: poslopje sedeža Univerze v Ljubljani (Goran Dekleva)

15 let je od dne, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Je dosedanje članstvo izpolnilo pričakovanja Slovenk in Slovencev, kako dobro ga je država izkoristila in katere priložnosti je zamudila? Kje je Unija danes in kakšni izzivi stojijo pred njo? To so ob obletnici članstva in tik pred evropskimi volitvami vprašanja za gosta Intervjuja dr. Janeza Potočnika, vodjo pogajalske skupine v času pridruževanja, prvega in večkratnega evropskega komisarja. Na tem visokem položaju je soustvarjal evropsko znanstveno-raziskovalno in okoljsko politiko, na teh področjih pa deluje tudi po slovesu od aktivne politike. Z Janezom Potočnikom se pogovarja Luka Robida.

Tadej Golob je pisateljski profesionalec v najboljšem pomenu besede. Ne le, da je napisal roman Svinjske nogice, nagrajen s kresnikom, ne le, da piše biografije slavnih Slovenk in Slovencev (tudi po naročilu), piše še za mladino, več kot uspešno pa se je preskusil tudi v žanru kriminalke. Leta 2017 je objavil kriminalko Jezero in z njo navdušil bralce in kritike. Njegov najnovejši roman, Leninov park, je nadaljevanje Jezera z istimi junaki in novimi zapleti. Na začetku romana tako v ljubljanskem parku, ki je imel že kopico imen, najdejo truplo stare klošarke. Kako je zasnoval pripoved in kako jo je razvijal, koliko prostora je dal stranskim likom, v kolikšni meri je roman podoba sodobnih čustvovanj in razpoloženj v današnji Sloveniji, tudi nestrpnosti – to so le nekatere teme, o katerih je v oddaji Izšlo je več povedal Tadej Golob, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Predstavljamo rezultate obsežne raziskave o tem, kakšno je mnenje Slovencev in Slovenk o Evropski uniji. Pravkar objavljeno Nacionalno poročilo Eurobarometer razkriva, da smo zadovoljni...

Zuzana Palovič sa narodila v Bratislave. Jej rodičia emigrovali do Kanady, keď mala štyri roky. Bolo to rok predtým, ako padol komunistický režim. Zuzana počas svojho života žila a študovala v Kanade, potom v Spojených štátoch, ale aj v Holandsku či Anglicku. Celkovo žila v deviatich krajinách sveta. Vyštudovala sociológiu, a práve na univerzite v Anglicku si urobila doktorát z migrácie. Svoj výskum o Slovákoch a Slovenkách v zahraničí sa rozhodla ukázať aj verejnosti... Celý článok: https://www.expres.sk/163035/slovenka-zuzana-palovic-vyrastla-v-kanade-teraz-pise-knihy-o-slovensku/

Petra Milecová pochádza z Bratislavy. Už 13 rokov žije v Anglicku. Petra vyštudovala ľudské zdroje, ale chcela sa naučiť angličtinu, tak odišla zo Slovenska. Stále však bola aktívna gymnastka a potom aj trénovala. A keďže si nevedela nájsť prácu, začala trénovať modernú gymnastiku v anglických školách. Pred siedmimi rokmi otvorila Klub modernej gymnastiky Worcester. V prvej skupine mala na začiatku len dve gymnastky, teraz ich má v klube okolo sto. Moderná gymnastika je kombinácia gymnastiky - základná koordinácia tela spojená s tancom a s náradím, ktoré deti používajú. Patrí tam švihadlo, lopta, obruč, keď sú deti staršie, tak aj kužele a stuha. Slovenka Petra Milecová patrí k úspešným Slovenkám v zahraničí, pretože sa jej podaril úspech s dievčatami, ktoré trénuje. V kategórii pod 12 rokov sa kvalifikovali na národné preteky a vyhrali Majstrovstvá Británie. Celý článok: https://www.expres.sk/154962/slovenka-petra-milecova-zalozila-v-anglicku-klub-modernej-gymnastiky-jej-dievcata-vyhrali-majstrovstva-britanie/

Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).

Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).

Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).

V Sarajevu in njegovi okolici živi okoli 1500 Slovenk in Slovencev. S terensko oddajo Prizma optimizma, ki nastaja v Uredništvu razvedrilnega programa Prvega programa Radia Slovenija, jih bomo obiskali v soboto, 7. junija, ob 20. uri. Oddajo bosta iz Doma oružanih snaga neposredno prenašala naš prvi radijski program in nacionalni BH Radio 1. Igralka, satirika, vokalne solistke, pevski zbor, pesnik in naš nepogrešljivi Big Band bodo ob voditelju Milanu Krapežu zadolženi za popolnoma optimističen večer. Med nastopajočimi bodo, kot Prizmi optimizma pritiče, tudi domačini: iz Slovenije v Sarajevo priseljena mezzosopranistka Mateja Čarman Skelo, mešani pevski zbor Camerata Slovenica in bosansko - hercegovski pesnik, publicist in novinar Mile Stojić. Iz Ljubljane pa na sarajevski oder Prizme optimizma prihajajo igralka Violeta Tomič, imitatorja in satirika Sašo Hribar in Tilen Artač ter vokalni solistki Nuša Derenda in Alenka Godec. Voditelj Milan Krapež se bo tokrat izkazal tudi kot inštrumentalni solist; izvedel bo skladbo z naslovom The Typewriter (Pisalni stroj). Skladbo je leta 1950 napisal ameriški skladatelj lahke orkestralne glasbe Leroy Anderson. Tudi solistični inštrument je - pisalni stroj. Nastopil bo z Big Bandom, ki ga bo vodil dirigent Lojze Kranjčan.