Podcasts about prihajajo

Slovenija kot edina članica Evropske unije praznik dela zaznamuje z dvema prostima dnevoma. Med temami, ki so bile letos v ospredju nagovorov in poslanic ob prazniku, so tudi spremembe pokojninske zakonodaje. V sindikatih pravijo, da so mladi, ki vstopajo na trg dela, glede prihodnosti pesimistični. Druge teme: - Slovenija na Meddržavnem sodišču v Haagu poudarila nujnost dostave človekoljubne pomoči Gazi. - Prihajajo novosti pri rabi obnovljivih virov energije. - Opoldne zagorela streha Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, poškodovanih ni.

Tokrat smo se odpravili na Studence v Maribor, v župnijo sv. Jožefa, ki goduje 19. marca. Naš gost je bil dr. Stanislav Slatinek, župnik in misijonar upanja. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je namreč za jubilejno leto imenoval posebne misijonarje upanja, ki so nosilci sporočila tega svetega leta. Prihajajo iz različnih okolij in življenjskih področij, med njimi je tudi naš sogovornik. Župnija bo letos junija zaznamovala pomembno obletnico.

Gledališka, lutkovna in kabaretna predstava, slikarska razstava, okrogla miza o koroški cerkvi in slovenski kulturi, koncert Koroška pesem prek meja - kar 12 dogodkov bo v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani od 22. marca do 23. aprila. Pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Predstavil jih je Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.Referendum, ki prihaja, bo spraševal o penzijah. Pa to ne o generičnih penzijah, kajti referendumsko vprašanje "ste za višje penzije", bi bilo eno najbolj uspešnih v zgodovini. Prihajajoči referendum bo spraševal o ekstra dodatkih k pokojninam, ki naj bi jih upravičenci dobili za izjemne umetniške dosežke. Referendum predlaga, posplošeno rečeno, slovenska desnica, ki je očitno mnenja, da so izjemni umetniški dosežki domena slovenske levice. Drugače si je težko zamisliti, čemu so se kleni slovenski konzervativci spravili na tistih nekaj fičnikov, ki bi jih – teh nekaj slikarjev, kiparjev, literatov, gledališčnikov, hudiča, še kakšen filmar se bi našel – dobili za povrhu. Hočemo povedati, da gre za majhen znesek in finančno tveganja za slovensko državo je bilo skoraj pri vsakem dosedanjem referendumu višje, kot je pri prihajajočih umetniških penzijah. Še pri referendumu o družinskem zakoniku je bilo v igri več denarja, kot ga je pri tem dodatku … Tako ni najbolj jasno, čemu so upokojeni umetniki slovenski desnici tako zelo sedli v želodec, kot se reče. Najbrž bo nekaj z odnosom do umetnosti same; in za začetek naredimo miselni eksperiment. Recimo, da besedo umetnik, kar je za mnoge naše sodržavljane poklic, akoravno se z umetnostjo ogromno Slovencev ukvarja tudi nepoklicno, zamenjamo z besedo – gasilec. Gasilec je sveta krava slovenstva in kot z umetnostjo, se z gasilstvom ogromno Slovencev ukvarja nepoklicno. Nekateri pa poklicno in ali resnično mislite, da bi katerikoli politični stranki na slovenskem prišlo na misel organizirati referendum proti dodatkom za izjemne gasilske dosežke – če bi pristojno ministrstvo tak dodatek poskušalo uzakoniti. Torej mora biti nekaj z umetnostjo in umetniki, kar moti predlagatelje referenduma. In čisto mimogrede; če bodo nekateri upokojeni slovenski umetniki dobili dodatke k penziji, si bodo mogoče lahko privoščili protestiranje pod bojnim praporom Pavla Ruparja-gromovnika. Kajti če kaj, bi tiste manifestacije potrebovale močnejši avtorski podpis, ker prepevanje Slakovega Čebelarja na nobeni ravni ne prispeva ne k bojaželjnosti, ne k intelektualni širini prireditve. "Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice" bi zaslužen slovenski umetnik v trenutku vrgel s proslave ter verze nadomestil z nečim bolj junaškim, se pravi manj medonosnim. Toliko samo kot medklic. Ampak bistvo prihajajočega referenduma vsaj za zdaj očem še vedno ostaja skrito. Ne poznamo še namreč referendumskega vprašanja in kot nas učijo pretekle izkušnje, se prav okoli referendumskega vprašanja lomi demokratični srd slovenskega človeka. Zato grobo predpostavimo … Rajtamo, da bo vprašanje preprosto:  "Ste za to, da nekateri slovenski upokojenci dobijo dodatek k pokojnini za izjemne umetniške dosežke?" Večina, ki bi prišla na volišča, bo odgovorila z ne, ali pač obkrožila proti, desnica bo razglasila zmago, priljubljenost sedanje vlade bo še padla, nedelja bo šla v nič, milijoni po vodotokih, karavana naprej, psi pa v koče. A seveda ne sme biti tako preprosto. Na vprašanje ne moremo odgovoriti, dokler ne vemo, kaj je to "izjemen umetniški dosežek"! Predlagatelj je sicer pripravil kriterije, med katerimi so nagrade, pojavljanja v mednarodnem prostoru in tako naprej. Ampak če smo državljanom demokratično razložili kriterije, smo kljub vsemu razložili samo pojem "izjemen". Še vedno pa nismo razložili pojma "umetnost"! In ta pojem je zadnja leta zelo na prepihu; hočemo povedati, da ni vsaka glasba Mozart in ne vsaka slika Michelangelo. Odkar v galerijah razstavljajo banane, prelepljene z lepilnim trakom, ki dosegajo na avkcijah potem milijonske zneske, in odkar so nekateri najbolj znani umetniki na svetu absolutno anonimni, je zahteva, da se zedinimo okoli pojma umetnost, prej ko se odločimo, kdo so umetniki, ki dobijo dodatek, povsem na mestu. Zatorej mora biti referendumsko vprašanje sestavljeno iz dveh delov. Drugega smo že navedli, prvo vprašanje pa se mora glasiti: "Kaj je umetnost?" Zavedamo se, da v "trotlziher" demokraciji na podobnih referendumih odločevalci obkrožijo samo za ali proti, vendar se zdi, da ob zapletenem vprašanju umetniškega presežka ne bi smeli pristati na brezkončno poenostavljanje. Seveda se zavedamo, da je za občinstvo, ki kot umetniški presežek razume verz "čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice", vprašanje o izvoru, razvoju, namenu in vplivu umetnosti izjemno zapleteno; a če bo referendum o dodatkih k pokojninam za izjemne umetniške dosežke spodbudil prebivalstvo k preizpraševanju o človeški potrebi po kulturi in umetnosti, bodo milijoni za njegovo organizacijo dobro porabljeni.

V tokratni oddaji Sedmi dan smo se posvetili prihajajoči 80. obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Auschwitz. V nacistično taborišče na Poljskem je Rdeča armada vstopila 27. januarja 1945, s čimer se je končalo trpljenje preživelih taboriščnikov. Kako je duhovna plat vplivala na zmago življenja nad smrtjo v enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva? Je, figurativno rečeno, Bog v Auschwitzu umrl, ali pa se je iz vere prebudilo upanje, ki nas še danes spodbuja k kulturi spominjanja? To je nenazadnje ena največjih civilizacijskih pridobitev, ki so jih po tragedijah druge svetovne vojne prinesli judovsko-krščanski temelji.

Drugi poudarki oddaje: Mariborska občina še ena od redkih brez sprejetega občinskega prostorskega načrta, a vendar bi ga lahko kmalu le dobila Na območju propadle tovarne Labod v Novem mestu v prihodnjih letih nova stanovanjska soseska s 350 stanovanji V Ljubljani ne bo več parkirišča pred Križankami, odpira pa se garažna hiša pod Športnim centrom Ilirija

Jure Lesar je glasbenik in tekstopisec, ki ga spremljamo že več kot desetletje. Z edinstvenim vokalom in nostalgičnim zvokom kitare nas je tokratno sredino jutro skupaj z zasedbo Krila Ptice popeljal v druge čase s svežimi skladbami iz novega albuma Tu in zdaj. Jure Lesar in Krila ptice - Lep dan [Jutranji koncert]  Jure Lesar in Krila ptice - Zmagovalec [Jutranji koncert]  Jure Lesar in Krila ptice - Poglej ven, poglej [Jutranji koncert]  Jure Lesar in Krila ptice - Prihajajo, odhajajo [Jutranji koncert]  Jure Lesar in Krila ptice - Prej al slej [Jutranji koncert] 

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. Pripravljata ga Katoliško prosvetno društvo KPD Šmihel in Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca. Na sporedu bodo predstave, ki temeljijo na klasičnih zgodbah in pravljicah, kot sta „Pika Nogavička“ ali „Sneguljčica“, do sodobnih predstav z grotesknimi vložki in virtuozno instrumentalno glasbo. Od danes do petka so v dopoldanskem času na sporedu različne predstave za šole in vrtce, na katere se je prijavilo več kot tisoč otrok. Kot je še povedal referent za gledališče pri KKZ Milan Piko, bodo na festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku v petek zvečer predstave za mladino in odrasle, v soboto bo festivalski dan za družine, v nedeljo po maši pa bo premiera domače lutkovne skupine.

Prihajajoči konec tedna bodo nogometna prvenstva po Evropi prekinjena za nove tekme lige narodov. Slovenija, ki je v svoji skupini po dveh tekmah neporažena, se bo v gosteh pomerila z Norveško in Kazahstanom. Posvetili se bomo še pokalu narodov v motokrosu oziroma ekipnemu svetovnem prvenstvu, s katerim se vsako leto konča sezona. Na 77. izvedbi tekmovanja je Slovenija v Veliki Britaniji nastopila v postavi Tim Gajser, Jan Pancar in Jaka Peklaj.

Zdravo. Ta teden začnemo s hobiji, ko bodo vaš proračun oropali na stotisoče evrov, zato predlagamo, da namesto v drage hobije vlagate v nas. Hvala za vse ribe pika si. Govorimo tudi o zelo poceni vinu, kar pa nas prinese na debato o knjigah o pijancih, iz njih presedlamo na birokracijo in na vojne. Ugotovimo, da čas, ko bodo Mongoli spet veliki in bodo predniki g. Prosserja (in posledično Džingiskana) spet vladali svetu. Le manjša apokalipsa se mora zgoditi, pa imajo bistveno več možnosti kot v časih kibernetskega vojskovanja in modernih vojaških prijemov. Preden se zakopljemo v veliki finale 3. poglavja, omenimo še Dana Lenarda in smrtonosno bilateralno sodelovanje nekaterih vlad oz. paravladnih podjetij. V poglavju pa končno srečamo Ovečenega Velepoteža, ki je tako hupi frud, da ima ladjo iz temne snovi s pogonom na temno energijo.

Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.

⏰ Driiiiiing! Povelikonočni ofsajd! Ko se je že toliko do sobote zgodilo, da ... Se je še kaj tudi v nedeljo. In ponedeljek. Bi se manj, če bi bil klasični ponedeljek? So take oddaje, ki so ligaške in sprotne, pa veš, zakaj to delaš. Ker je fajn.

Zdravnik Matjaž Fležar pravi, da je tudi sam že testiral, kako bi lahko s pomočjo umetne inteligence – natančneje: s pomočjo jezikovnega modela ChatGPT – bolnikom postavljal diagnoze. Zadovoljno je ugotovil, da več informacij in podatkov je dal, bolj se je bližal težkim diagnozam, bolj je bil ChatGPT previden in mu svetoval, naj poišče pomoč pri zdravniku. »I am not a doctor (Nisem zdravnik.),« je pogost stavek, kadar ChatGPT odgovarja na medicinska vprašanja. Več v Ultrazvoku. O vlogi umetne inteligence v medicini se je s prof. dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik pogovarjal Iztok Konc. Foto: Unreal/ ChatGPT

To sredo se bodo začeli letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 14. aprila si moč ogledati razstavo, monokomedijo in lutkovno predstavo, prisluhniti koncertu in predstavitvam knjižnih del z avstrijske Koroške. Dogodke pripravljajo Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo slovensko avstrijskega prijateljstva v Ljubljani. Prvi dogodek in hkrati slovesno odprtje bo v Galeriji Družina v Ljubljani, to bo odprtje razstave Na robu barve koroškega pisatelja, slikarja in novinarja Vincenca Gotthardta. Razstavo bo odprla avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison-Kramer, celotne letošnje Koroške kulturne dneve bo odprl vodja sektorja za zamejstvo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Slikarja bo predstavil poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling. Avtorska glasba na temo razstavljenih likovnih del: Lado Jakša. Razstavo Vincenca Gotthardta Na robu barve si bo v galeriji Družina moč ogledati do 18. marca.

Kaja Šolinc je strokovnjakinja za upravljanje osebnih in poslovnih financ. V tej epizodi govoriva o govoriva o pomenu postavljanja proračuna, kako ga skozi leto spremljamo in kako nam lahko naše ugotovitve oziroma analiza o preteklem obnašanju pomagata, da bomo naš prihajajoči proračun še bolj prilagoditi in optimizirati. Na koncu vam bo Kaja tudi svetovala, kakšna so konkretna vprašanja, ki vam lahko pridejo prav, ko razmišljate o proračunu oziroma budgetu. Kajo lahko spremljaš prek njene spletne strani, na kateri te že čaka tečaj upravljanja osebnih financ in ena-na-ena svetovanja, Instagrama in Facebook strani.   Zapis epizode, ki vključuje iztočnice in vire iz pogovora, je na voljo na: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda206 *** Če imaš ali poznaš zanimivo podjetniško zgodbo, ki jo želiš predstaviti na podcastu Lovim ravnotežje, imaš vprašanje ali komentar se mi lahko oglasiš na ⁠info@ninagaspari.com

Karte za zadnji predstavi v tem letu na https://popup.si/ Prijave za sodelovanje v oddaji Večerja za 5 na prijave@planet-tv.si Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Prihajajoče predstave:https://www.eventim.si/si/izvajalec/fejmici-sama-sta-najboljsa-2662/profile.html Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

O najhujših izraelskih napadih danes poročajo z juga in iz osrednjega dela Gaze. V že 12 tednov trajajoči izraelski ofenzivi je morala zapustiti domove večina od 2,3 milijona prebivalcev Gaze, od začetka oktobra pa je bilo tam ubitih več kot 21 tisoč 670 Palestincev. Po navedbah palestinskega zdravstvenega ministrstva je bilo v Gazi v zadnjih 24 urah ubitih več kot 160 ljudi, 250 pa ranjenih. Ti številki sicer vključujeta le tiste, ki so jih uspeli prepeljati v bolnišnice, število žrtev je najverjetneje veliko višje. Drugi poudarki: - Rusija zaradi napada na Belgorod poziva k zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov. - Prihajajoče leto prinaša tudi morebitno menjavo na čelu zveze Nato. - V Sloveniji za katero od poklicnih bolezni zboli približno tisoč ljudi na leto.

Prijava za sodelovanje v oddaji Večerja za 5 na prijava@planet-tv.si Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Prihajajoče predstave:https://www.eventim.si/si/izvajalec/fejmici-sama-sta-najboljsa-2662/profile.html Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Prihajajoče predstave:https://www.eventim.si/si/izvajalec/fejmici-sama-sta-najboljsa-2662/profile.html Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

S kodo FEJMICI5 in FEJMICI 10 do dodatnega popusta na https://www.svetuzitka.com/Love box, ki sva ga predstavila v podcastu, pa na spodnjem linku https://www.svetuzitka.com/bozicni-mini-darilni-set-loveboxxx.html Novi Fejmrč na https://www.fejmici.si/Prihajajoče predstave:https://www.eventim.si/si/izvajalec/fejmici-sama-sta-najboljsa-2662/profile.html Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Koda za Fejmiči akcijo pri nakupu telefona Reborn: https://gizz.io/fejmici ------------------------------------------------------------------------------------------- Novi Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Prihajajoče predstave: https://www.eventim.si/si/izvajalec/fejmici-sama-sta-najboljsa-2662/profile.html

Novi Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Prihajajoče predstave: https://www.eventim.si/si/izvajalec/fejmici-sama-sta-najboljsa-2662/profile.html Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: warehousecollective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Novi Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Prihajajoče predstave: https://www.eventim.si/si/izvajalec/fejmici-sama-sta-najboljsa-2662/profile.html Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: warehousecollective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Prihajajoče predstave: https://www.eventim.si/si/izvajalec/fejmici-sama-sta-najboljsa-2662/profile.html Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: warehousecollective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Črna na Koroškem je ob nepredstavljivem besu narave, ki se je znesla nad to vasico, čez noč postala simbol upanja, medsebojne povezanosti in nesebične pomoči ljudem ne samo iz vse naše države, ampak tudi iz tujine. Danes, mesec in pol po teh dogodkih, je stanje v Črni videti nekaj povsem drugega od prvih fotografij, ki so ob ujmi pretresle vso Slovenijo. A težave se, kot vedno, skrivajo v drobnem tisku. Ta v tem primeru pomeni zimo, ki je pred vrati.

Ob napovedanih vročinskih navihtah so pristojni za ta večer izdali rdeče opozorilo za sever države - vse, ki kampirajo na območju, pozivajo, naj se umaknejo na varno. Nevihtni sistem z močnim vetrom in točo se iznad Avstrije pomika proti Sloveniji, najprej naj bi dosegel severozahod države. Dogajanje pozorno spremljamo. Drugi poudarki: - Številna odprta vprašanja glede izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi. - Država bo za obnovo bolnice Franja iskala tudi evropska sredstva. - Vingegaard se je z odličnim kronometrom utrdil na čelu Toura.

Prihajajoči teden prinaša začetek iskanja novega ministra ali ministrice za zdravje. Vroči stol bi lahko za čas dopustov zasedel tudi premier Robert Golob, a kaj bo potem? Zdi se, da zanimanja za zasedbo položaja rešitelja slovenskega zdravstva ni veliko. Druge teme oddaje: - Ukrajina posredno prevzela odgovornost za oktobrski napad na krimski most - Italija zaradi neuresničenih ciljev brez dela sredstev iz sklada za okrevanje - Knjižnice na istrskih plažah tudi to poletje vabijo bralce - Slovenijo je zajel vročinski val, prihodnje dni do 35 stopinj

Da imajo živali številne terapevtske razsežnosti, ni nič novega. To velja tudi za konje. Na zavodu Nazaj na konja imajo veliko izkušenj z različnimi terapijami s konji. K njim prihajajo predšolski otroci, šolarji, mladostniki, odrasli, osebe s posebnimi potrebami in tudi tisti z različnimi življenjskimi stiskami. Prihajajo skupine in tudi posamezniki. V oddaji Med štirimi stenami bosta terapije s konji predstavila Aleksander S.Goljevšček in Metka Demšar Goljevšček iz zavoda Na konju.

V milanski bolnišnici je umrl nekdanji trikratni italijanski premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi. 86-letni vodja vladne stranke Naprej Italija je dve leti bolehal za kronično levkemijo, zaradi katere je bil v zadnjih mesecih večkrat v bolnišnici. Prihajajo že prvi odmevi. Klic v Trst, dolgoletni glavni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. O Silviju Berlusconiju je bilo napisanih veliko člankov in knjig, eno izmed njih z naslovom “Italijan”, je leta 2010 izdala švedska novinarka Kristina Kapellin, dolgoletna dopisnica različnih švedskih medijev iz Rima. Zanimivo, da je Silvio Berlusconi svojo medijsko pot začel v Kopru, točneje na RTV Koper – Capodistria. Pokojni nekdanji italijanski premier je namreč tržil program v Italiji in soustvarjal kvaliteten športni program. Veliko gledanost so imele predvsem nogometne in košarkaške tekme, še pred tem pa prenos Olimpijskih iger leta 1976. Program je bil zelo uspešen in gledali so ga ljudje po vsej Italiji. Kasneje je postal uspešen poslovnež, saj je ustanovil največjo italijansko medijsko podjetje Mediaset. In kot medijski mogotec je vstopil v politiko, kar je po besedah Kristine Kappelin predstavljajo velik precedens.

Kdor ni delal ponoči, ne ve, kaj doživljajo delavci in delavke, ki jim je noč čas dela in velike angažiranosti. Ko se svet odene v temo, nebo prekrijejo zvezde in vsak normalen človek po naravni poti občuti potrebo, da spočije svoje telo, se mnogi odpravljajo na delo. Predvsem po bolnišnicah in različnih varnostnih postajah je noč enaka dnevu . številni ljudje prihajajo, odhajajo, odvijajo se aktivnosti, od katerih bi se nekaterim zavrtelo v glavi! Sama sem dolgo vrsto let imela nočno delo kot medicinska sestra. In nočno delo je vendarle drugačno od vsakdanjega. Prvo je sama tema, ki naredi ljudi bolj nezaupljive, več je strahu in negotovosti. Drugo je občutek osamljenosti, saj sodelavci odidejo domov in naenkrat si odgovoren ne za 2x, ampak 3x več stvari kot podnevi! Stari so rekli, da »noč ima svojo moč«, in res je tako. Bolniki, ki trpijo, imajo največje težave navadno ponoči. Umirajoči imajo največji strah, da bodo sami in zapuščeni, prav ponoči…. Zato so osebe, ki delajo ponoči, nosilci upanja. Če te nežno poboža ena dobra roka; če je nekdo pripravljen opolnoči sedeti zraven tebe in poslušati tvojo, že tolikokrat izgovorjeno zgodbo o strahu; če nekomu ni težko tudi ob treh ponoči zamenjati umazano perilo in preobleči posteljo – takrat veš, da so ljudje, ki se ne bojijo teme, da so ljudje, ki si upajo tudi sredi trde teme imeti nasmeh na obrazu in toplo besedo. In takrat spet verjameš, da vse le ni tako črno, kot se zdi! Najlepši trenutki nočne izmene, je pa prihod jutranje zarje. Ko se začne daniti, ko tam na obzorju na vzhodni strani neba počasi postaja vse bolj svetlo, se tudi nam, nočnim dežurnim, zdi, da prihaja trenutek odrešenja. Prihaja nov dan, na novo bomo lahko spet začeli, vse bo lažje! Prihajajo sodelavci, prinašajo s seboj nove sveže moči, odpirajo se nove rešitve! Celo, če je kdo umrl, v jutranji svetlobi njegov obraz izgleda umirjen, kot spočit po dolgem in težkem boju… Ko gremo v nočne izmene, nikoli ne vemo, kakšna bo noč – ali bo mirna in tiha, ali bo težka in polna nemira, borbe za življenje in še kaj… Odhajamo v noč z zaupanjem, da tudi ponoči nad nami bedi Nekdo, ki mu nobena noč ni temna in nobena pomoč nemogoča. In velikokrat nam On pošlje angele varuhe v človeški podobi, ki so z nami, da lahko naredimo vse, kar se od nas zahteva, tudi nemogoče stvari! A hrepenenje po jutru v nas budi upanje, da se nekoč vsaka zgodba in vsako trpljenje konča dobro, tako kot je treba.

Prihajajoči konec tedna bo prinesel Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Agencija Republike Slovenije za Okolje že vrsto let aktivno sodeluje z organizatorji Planiškega praznika. Dolina pod Poncami ima kar nekaj mikroklimatskih posebnosti, pripoveduje meteorolog Jure Jerman, ki planiško dogajanje strokovno spremlja že četrt stoletja in je prava zakladnica znanja in izkušenj o vremenskih spremenljivkah, ki krojijo dogajanje in seveda vplivajo na (varne) polete. Od vetra do snežne podlage. V torkovem kvizu se bomo usedli na balonček toplega zraka, ki nas bo dvignil na višjo raven znanja o meteorologiji med Zgornjesavsko dolino in Tamarjem, kjer veduto zariše Letalnica Bratov Gorišek!

Škof Saje ob sklepu leta: Kljub vsem stiskam, ki jih doživljamo, čutim to krizno situacijo kot priložnost za rast.Vatikan objavil molitev za hudo bolnega zaslužnega papeža Benedikta XVI.Zaradi respiratornih obolenj in pomanjkanja zdravnikov obremenjeni ljubljanska urgenca in klinika Golnik.Zakon o RTV Slovenija sporen, presojalo ga bo ustavno sodišče, ministrica optimistična.Cene nepremičnin stagnirajo, manj je bilo opravljenih tudi poslov.Mladi iz Evrope zbrani na taizejskem srečanju na severu Nemčije.Prihajajoče leto kmetijstvu prinaša velike izzive. Bodo rešljivi?V Srbiji znižali bojno pripravljenost, osrednji prehod na meji s Kosovom spet odprt.ŠPORT: Na superveleslalomu v Bormiu slavil Odermatt, Čater je bil 25-i.VREME: Jutri ponekod še padavine, v soboto in nedeljo bo večinoma suho.

V tokratni epizodi ELLE podkasta gostimo Niko Veger, ki pravi, da za današnje razmere živi malce bolj skromno življenje in se izogiba pastem potrošništva. Nekdanja modna in lepotna urednica revije Cosmopolitan, lepotna kolumnistka, vizažistka in avtorica Beautyfull Bloga ima trajnost namreč v malem prstu. Najdete nas tudi na: SPLETNA STRAN https://elle.metropolitan.si/podkast/ INSTAGRAM https://www.instagram.com/elleslovenija/ FACEBOOK https://www.facebook.com/elleSlovenija TWITTER https://twitter.com/elleSlovenija Voditeljica: Petra Windschnurer https://www.instagram.com/windschnurer/ Gostje: Nika Veger https://www.instagram.com/nikaveger/ GLASBA https://www.purple-planet.com

Poplava borznih posrednikov oziroma platform za trgovanje marsikomu otežuje odločitev. Prihajajo tudi novi igralci na trg, ki ne le pocenijo naše nakupe, pač pa tudi poenostavljajo trgovanje in tudi varčevanje; kakšne so prednosti in pasti. Katerega brokerja izbrati, kaj se zgodi v primeru bankrota, kje so knjižene naše delnice, kako zamenjati brokerja, kdaj se to splača in kdaj ne? Na kaj biti pozoren pri izbiri brokerja? Kakšni so ceniki?

Strunjanska dolina se jeseni pobarva v oranžno-rdeče barve. Takrat zori kaki, sadež, ki izvira iz Kitajske in ki mu pravijo tudi sadež bogov ali zlato jabolko. Tradicionalnega praznika kakijev v Strunjanu tudi letos ne bo. Turistično društvo Solinar Strunjan pa od 1. do 13. novembra vabi na dneve odprtih vrat strunjanskih kmetij. Začetniki turistične promocije kakija in pridelovalcev tudi s tem uresničujejo vizijo, ki so jo imeli pred več kot 20 leti. To je, da ljudje z različnih koncev naše in sosednjih držav prihaJajo po kaki neposredno v Strunjan. Tja se je odpravila tudi Mateja Brežan.

Pavel Marđonovic je predsednik Kolesarske zveze Slovenije in je spregovoril o kolesarjenju v Sloveniji in svetovnem prvenstvu, ki se bo kmalu odvijalo v Avstraliji.

Vroče poletje je prineslo kar nekaj vročih zgodb, vse od rekordne inflacije, rekordnih dvigov obrestnih mer centralnih bank, rekordne cene energentov, padec evra pod pariteto dolarja, dvomestni upadi na borzi. Kaj nas čaka pozimi? Kam zdaj z denarjem, odgovarjata poznavalca kapitalskih trgov Andraž Grahek in Matej Šimnic, oba iz Capital Genetics.

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Ta konec tedna se začenjata dva festivala: v Postojni mednarodni festival kitare, ki poleg mojstrskih tečajev za mlade glasbenike nudi vrhunske koncerte kitarskih virtuozov z različnih koncev sveta; v Radečah pa 6. mednarodni festival komorne glasbe Sonc festival. V oddaji tudi o gostovanju devetih slovenskih pesnikov v Berlinu v okviru projekta Pesniški dialogi – Slovenija z Nemčijo, Avstrijo in Švico. Napovedali smo še začetek Letnega kina Minoriti, ki bo 13 celovečernih filmov ponujal na privlačnem vrtu mariborskega lutkovnega gledališča.

"Economic MOAT" — business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme RE:moata #2: Recesija, inflacija, investiranje in nepremičnine Priložnosti v času ekonomskega slow downa ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Vikinška vas je najmanj, kar človek pričakuje na pragu vročega poletja. A vendar se jih da ugledati tukaj in zdaj. Pa ne samo vikinških vasi. Mogoče je videti srednjeveške tržnice, turnirske dvoboje, grajske spletične, fevdalca in fevdalko, lokostrelce in viteze. Srednji vek postaja velika turistična atrakcija in k pisanemu karnevalu prikazovanja skoraj tisočletja človeške zgodovine so se zdaj pridružili še Vikingi. V vikinškem taboru je popoldne za oddajo Nedeljska repotaža preživel Marko Radmilovič.Pomembnost izumrlih nordijskih plemen za današnjo raboVikinška vas je najmanj, kar človek pričakuje na pragu vročega poletja. A vendar se jih da ugledati tukaj in zdaj. Pa ne samo vikinških vasi. Mogoče je videti srednjevaške tržnice, turnirske dvoboje, grajske spletične, fevdalca in fevdalko, lokostrelce in viteze. Srednji vek postaja velika turistična atrakcija in k pisanemu karnevalu prikazovanja skoraj tisočletja človeške zgodovine so se zdaj pridružili še Vikingi. V vikinškem taboru je popoldne za oddajo Nedeljska repotaža preživel Marko Radmilovič

Berlina prihajajojo izrazi dobrodošlice, ki jih Finski in Švedski izrekajo zunanji ministri zveze Nato. Obe državi sta namreč tik pred odločitvijo za vstop v Severno-atlantsko zavezništvo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je morebitno širitev zveze označil za zgodovinsko. Druge teme: - Prihajajoči koalicijski trojček bo moral zaradi draginje ukrepati hitro in usklajeno - V Albaniji jabolko spora političnih nasprotnikov resolucija o priznanju in obsodbi genocida v Srebrenici - Zadnji koncert te sezone v sklopu abonmaja Mozartine navdušil občinstvo v Slovenski filharmoniji

Tri partnerice bodoče vladne koalicije so danes parafirale koalicijsko pogodbo. Ta med drugim načrtuje reševanje stanovanjske krize, dvig minimalne plače in pokojnin ter regulacijo cen. Predvideva tudi izhodno covidno strategijo, odpravo popoldanskega dela zdravnikov v zasebnih ordinacijah ter strožje sankcije za povzročitelje okoljskih škod. Druge teme: - Zunanji ministri Nata o vstopu Finske in Švedske v zavezništvo; Putin kritičen do namere Finske o tem - Pri reševanju življenj tesno sodelovanje urgentne in gorske medicine izjemnega pomena - Folklorna skupina France Marolt nocojšnjo predstavo v Cankarjevem domu posveča svojemu ustanovitelju

Ramazan je deveti mesec muslimanskega koledarja, ki sledi luninim menam, mesec, ki je blagoslovljen za vse muslimanke in muslimane sveta. Mesec ramazan je mesec posta, ki je muslimanom obvezen in je tretja praktična islamska dolžnost. Ramazan je tudi mesec svete knjige Kur'ana, ki je v času ramazana tudi razodeta, je mesec skupnih molitev, iftarjev (večerj ob koncu posta), solidarnosti in darežljivosti. To je čas, ko se odrekamo hrani in pijači, od zore do sončnega zahoda. Post je predpisan na podlagi kur'anskega stavka: »O verniki, predpisan vam je post, kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi se zavedali Božjega obstoja.« (Kur'an, Al-Bekare, 183) Post je najvišja stopnja pobožnosti. Napor, ki ga vernik vlaga v času posta in v imenu Vzvišenega Boga, je znamenje njegove iskrenosti in predanosti. Post v mesecu ramazanu ne pomeni samo odrekanje hrani in pijači. Post predvsem pomeni, da se odrekamo slabim navadam in dobrinam. Post nas uči skromnosti in nas osvobaja občutka egoizma. Pomirjevalno deluje na živčevje, pomirja vznemirjenost in napetost, prinaša dobro počutje in predvsem duševno zadovoljstvo. Pravilen post spremljajo pozitivne misli, dobrodelnost, pomirjenost in druge plemenite vrednote. Egoizem se zamenja z dobrodelnostjo, ki je posebej poudarjena v času meseca posta. Ko posameznik čez dan občuti lakoto, takrat odkrije pravi pomen hrane in vode, to pa nam daje energijo. Takrat posameznik odkrije dejstvo, da ne more živeti brez hrane in vode. In po tej izkušnji, ko oseba v času iftarja zaužije vodo in hrano, je hvaležna Vzvišenemu Bogu, ki ga ni le ustvaril, ampak ga je tudi oskrbel z vsemi osnovnimi potrebami. Mesec milosti je poseben čas, v katerem se muslimani čistimo grehov in se poskušamo približati Svojemu Gospodarju, z opravljanjem Njegovih zapovedi in napotkov Poslanca Muhammeda, naj je mir z njim. Prihajajoče blagoslovljene dneve lahko lepo izkoristimo, posvetimo se postu, branju in recitiranju Kur'ana in opravljanju molitev in s tem očistimo naše duše in srca. Vernik, ki se posti v ramazanu, je sam po sebi pozitivna osebnost, saj je psihično stabilen, ker se oslanja na Vzišenega Boga, ki pravi, da je za post pripravil posebno nagrado.

Posledice vojne v Ukrajini že čuti tudi podravsko gospodarstvo. Nanj trenutno najbolj vpliva zgodovinska rast cen surovin, naftnih derivatov in energentov, delno tudi izguba tržišča. Kako je tukajšnje gospodarstvo pripravljeno na prihajajočo gospodarsko krizo? Kaj bo s kmetijsko in živilsko dejavnostjo, in kdaj bomo težave občutili potrošniki?

V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …

Bitcoin tehnologija ne sledi več hitremu razvoju, prehitevajo ga blockchain omrežja z novimi kriptovalutami, iz ozadja pa svoj pohod v svet digitalnih valut načrtujejo tudi vse največje centralne banke. Te je predramil razmah stabilnih kovancev, kar je sprožilo kup vprašanj povezanih s potrebo po zakonodajnem in tehnološkem okviru delovanja izdajateljev virtualnih valut. Digitalni evro naj bi dobili že leta 2026, pravi Simon Anko, direktor oddelka plačilni in poravnalni sistemi v Banki Slovenije. Kakšne bodo centralnobančne digitalne valute (CBDC)? In kaj bo to pomenilo za kriptovalute?

V Tretjem polčasu smo gostili Iztoka Kvasa. Kot mednarodni sodnik v deskarskem in smučarskem krosu je na lastni koži izkusil drakonske ukrepe za zajezitev okužb, ki bodo veljali med zimskimi olimpijskimi igrami.

Gost oddaje je bil mag. Branko Cestnik. Govorili smo o veliki triletni sinodi katoliške Cerkve, kaj se dogaja v teh pogojih epidemije. Druga tema bo 2. svetovna vojna, ki nas še kar deli, dotaknili pa se bomo tudi prihajajočih volitev. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju z mnenji ob 17h.

Obstaja pa strah, da je različica komunizma iz leta 2021, ki jo po črkah grškega alfabeta imenujemo jota komunizem, izjemno nalezljiva. Kaj se bo zgodilo, če bo komunizem postal prevladujoč ideološki model v Sloveniji, ne ve nihče.

Kdor ni delal ponoči, ne ve, kaj doživljajo delavci in delavke, ki jim je noč čas dela in velike angažiranosti. Ko se svet odene v temo, nebo prekrijejo zvezde in vsak normalen človek po naravni poti občuti potrebo, da spočije svoje telo, se mnogi odpravljajo na delo. Predvsem po bolnišnicah in različnih varnostnih postajah je noč enaka dnevu. Številni ljudje prihajajo, odhajajo, potekajo aktivnosti, od katerih bi se nekaterim zavrtelo v glavi! Sama sem dolgo vrsto let imela nočno delo kot medicinska sestra. In nočno delo je vendarle drugačno od vsakdanjega. Prvo je sama tema, ki naredi ljudi bolj nezaupljive, več je strahu in negotovosti. Drugo je občutek osamljenosti, saj sodelavci odidejo domov in naenkrat si odgovoren ne za dvakrat, ampak trikrat več stvari kot podnevi! Stari so rekli, da »noč ima svojo moč«, in res je tako. Bolniki, ki trpijo, imajo največje težave navadno ponoči. Umirajoči imajo največji strah, da bodo sami in zapuščeni, prav ponoči …. Zato so osebe, ki delajo ponoči, nosilci upanja. Če te nežno poboža ena dobra roka; če je nekdo pripravljen opolnoči sedeti zraven tebe in poslušati tvojo že tolikokrat izgovorjeno zgodbo o strahu; če nekomu ni težko tudi ob treh ponoči zamenjati umazano perilo in preobleči posteljo – takrat veš, da so ljudje, ki se ne bojijo teme, da so ljudje, ki si upajo tudi sredi trde teme imeti nasmeh na obrazu in toplo besedo. In takrat spet verjameš, da vse le ni tako črno, kot se zdi! Najlepši trenutek nočne izmene je pa prihod jutranje zarje. Ko se začne daniti, ko tam na obzorju na vzhodni strani neba počasi postaja vse bolj svetlo, se tudi nam, nočnim dežurnim, zdi, da prihaja trenutek odrešenja. Prihaja nov dan, na novo bomo lahko spet začeli, vse bo lažje! Prihajajo sodelavci, prinašajo s seboj nove sveže moči, odpirajo se nove rešitve! Celo če je kdo umrl, v jutranji svetlobi njegov obraz izgleda umirjen, kot spočit po dolgem in težkem boju … Ko gremo v nočne izmene, nikoli ne vemo, kakšna bo noč – ali bo mirna in tiha, ali bo težka in polna nemira, borbe za življenje in še kaj … Odhajamo v noč z zaupanjem, da tudi ponoči nad nami bedi Nekdo, ki mu nobena noč ni temna in nobena pomoč nemogoča. In velikokrat nam On pošlje angele varuhe v človeški podobi, ki so z nami, da lahko naredimo vse, kar se od nas zahteva, tudi nemogoče stvari! A hrepenenje po jutru v nas budi upanje, da se nekoč vsaka zgodba in vsako trpljenje končata dobro, tako kot je treba.

Sprememba zakona o tujcih, ki je bila sprejeta  marca, posega v življenje študentov, ki prihajajo k nam študirat iz držav, ki niso članice EU. Ti študentje in študentke bodo morale imeti po novi zakonodaji na bančnem računu 5 tisoč evrov – če tega ne bo, bodo morali zapustiti SLO in Univerzo. Koliko je takih študentov na Filozofski fakulteti in na ljubljanski Univerzi, kako bo to vplivalo na možnost študija tujih študentov iz tretjih držav in kako bo s študenti, ki že študirajo, smo vprašali prof. dr. Romana Kuharja, dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kolegica Vesna Martinec pa se je pogovarjala  s študenti, ki jih zadeva sprememba zakona.

Nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin poudarja, da v državo prihaja vedno več pošiljk cepiva proti koronavirusni bolezni, hkrati pa si pristojni prizadevajo naročiti nove. Ostale tme: - Uradni začetek največjega infrastrukturnega projekta v državi - drugega tira - Gostinci kot eni od največjih poražencev epidemije pričakujejo interventni zakon - Jedrska elektrarna po remontu znova priključena v omrežje

Po dveh tednih slabšanja epidemičnih razmer je Slovenija na pragu že tretjega zaprtja javnega življenja. Strogi omejitveni ukrepi bodo veljali od 1. do 11. aprila. O tem, kako resne so razmere, kako nevarne so nove različice koronavirusa in kaj lahko v slabih dveh tednih dosežemo tako s cepljenjem kot z omejitvijo stikov, se je Vesna Martinec pogovarjala z direktorjem UKC Maribor dr, Vojkom Flisem in dr. Zoranom Simonovićem iz NIJZ.

On June 25 this year, we are celebrating the 30th anniversary of the independence of the Republic of Slovenia. Statehood Day will also be celebrated under the Southern Cross. The Ambassador of the Republic of Slovenia to Canberra, Jurij Rifelj, emphasized that we can be proud of the development of our homeland over three decades. - 25.junija letos praznujemo 30-letnico neodvisnosti Republike Slovenije. Dan državnosti bomo obeležili tudi pod južnim križem. Veleposlanik Republike Slovenije v Canberri Jurij Rifelj je poudaril, da smo lahko ponosni na razvoj naše domovine tekom treh desetletij.

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan.

Prihajajoči lep konec tedna in zimska idila v številnih izletniških točkah po državi vabita v turistične kraje. A policija opozarja pred zadrževanjem v gneči in poziva k upoštevanju omejitev. Da se ne bi ponovili prizori prejšnje sobote, bodo danes poostreno nadzorovali spoštovanje protikoronskih ukrepov, še posebej na Gorenjskem. Ostale teme: t - Smučarke tokrat brez podpore navijačev v ciljni areni, a znova na odlično pripravljeni progi - Novi sev koronavirusa sili številne države v dodatne omejitve - Združene države v dneh pred inavguracijo Bidna v strahu pred novim nasiljem - Na velikem odru ljubljanske Drame slovo od Dušana Jovanoviča

Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček - ki biva izključno v stanovanju - ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?"

Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček - ki biva izključno v stanovanju - ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?"

Branko Završan je prejšnji teden doživel kar dve premieri, filmsko v Trstu in gledališko v Celju. Pred kratkim je odigral zanimivo vlogo v študentskem filmu in sodeloval pri snemanju zvočne knjige. Prihajajočo soboto, 3. oktobra, bo v Cankarjevem domu v svoji lastni režiji odigral 100. ponovitev avtorskega projekta Solistika. Živa je tudi njegova slovenska izvedba šansonov Jacquesa Brela. Izbor filmov in glasbe: Pedro Almodovar, Govori z njo (Talk to Her), Caetano Veloso: Cucurrucucu Paloma John Schlesinger, Polnočni kavboj (Midnight Cowboy), Harry Nillson: Everybody's Talkin' Krzysztof Kieslowski, Dvojno Veronikino življenje, (La double vie de Véronique), skladatelj: Zbigniew Preisner Roland Joffe, Misijon (The Mission), skladatelj: Ennio Morricone

Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.

Med 15. in 25. oktobrom 2019 bo v Ljubljani potekal tretji festival CELLOFEST LJUBLJANA. To je tematski glasbeni festival, ki ga sestavljata dva dela: cikel koncertov ter delavnice in seminarji z vrhunskimi domačimi in tujimi pedagogi.

Ko gre Nemčiji dobro, je Slovenija zgodba o uspehu. Ko pa Nemčija kihne, Slovenija hudo zboli – to že ponarodelo reklo smo si po zadnji krizi zelo dobro zapomnili. Se bo Slovenija na prihajajočo krizo spet odzvala zmedeno? O tem je spregovoril novinar Mladine Borut Mekina. Prisluhnite pogovoru! Več v naslovnem članku in novi Mladini! >> http://www.mladina.si/192694/se-bo-slovenija-na-prihajajoco-krizo-spet-odzvala-zmedeno/ #Mladina35 #podcast #Mladina #kriza

Gospa Pavla Ahčin našteje že kar 91 let. Kolikor lahko, je še vedno aktivna, pravi, da let ne občuti, živi pa v Domu starejših občanov v Kamniku. Veliko spominov se je nabralo v njenem življenju, o katerih sta se pogovarjali z Lucijo Fatur.

Prihajajo kvizi Vala 202! Deset epizod, sestavljenih iz Antikviza, Nimam pojma, Športnega kviza in kviza o Valu 202. Z vami bodo Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj, Miha Šalehar in Andrej Karoli, Anja Hlača Ferjančič in Marko Cirman, Luka Petrič s kolegi reporterji ter Aleš Smrekar in Damjan Zorc.

Na že končano svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji so se uvrstili šele po dodatnih kvalifikacijah. Selektorja so dobili tako rekoč čez noč. Nekateri igralci so obremenjeni s sodnimi procesi, češ da so sodelovali v finančnih malverzacijah pri svojem transferju v tuje klube. Prihajajo iz države, ki nima nobene športne strategije za mlade, in z nogometne zveze, ki deluje kot zasebni klub pohlepnih posameznikov. Njihov uspeh torej ni nastal ob pomoči države. Nasprotno, uspelo jim je kljub vsem obremenilnim okoliščinam. Hrvaška nogometna reprezentanca je pred dnevi postala druga najboljša na svetu. Kljub porazu v finalu se je v domovino vrnila kot prvakinja, na ulicah in trgih hrvaških mest pa jo je pričakalo več sto tisoč ljudi. Hvaležni, ker so jim nogometaši v zadnjem mesecu in pol omogočili, da so se lahko čutili ponosne na svojo državo. O neverjetnem uspehu reprezentance, njegovih posledicah za hrvaško družbo in o stanju v hrvaškem nogometu pa več v oddaji s Tanjo Borčič Bernard.

Pogovor je nastal na podlagi članka Zakaj pa ne Levica? >> http://www.mladina.si/185466/zakaj-pa-ne-levica/ #Mladina19 Več v novi Mladini!

Pogovor je nastal na podlagi članla Novi obrazi, novi porazi?, ki si ga lahko preberete v novi Mladini >> http://www.mladina.si/185152/novi-obrazi-novi-porazi/ #Mladina16

Pogovor je nastal na podlagi članka Prvi izzivalec, ki si ga lahko preberete v novi Mladini >> http://www.mladina.si/181897/prvi-izzivalec/ #Mladina37

Pogovor je nastal na podlagi članka Kako so vojno pripeljali na naše obal: http://www.mladina.si/170882/kako-so-vojno-pripeljali-na-nase-obale/

O prihajajočih iPhonih, Apple TVjih in sploh vse. Povezave The Incomparable Game Show Apple najavil dogodek iPhone 6s v barvi rose gold iPhone 6s boljša kamera in force touch iPhone 6s motion wallpaper iPhone 6c morda ne bo Prihajajoči Apple TV Nejčev SSD Obnavljanje datotek v iCloudu Google Wear na iOS iOS jailbreak in ukradeni Apple IDji Defcon videi Mr. Robot Gif finder