Podcasts about dobrote

V Minoritskem samostanu na Ptuju se jutri začenja 36. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki ga v navezi z Mestno občino Ptuj pripravljajo Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v sodelovanju z vsemi območnimi kmetijsko gozdarskimi zavodi. Čeprav se festival uradno odpre opoldne, ga bodo tradicionalno začeli dopoldne ob 9.00 s posvetom na temo združevanja in povezovanja za skupno trženje pridelkov in izdelkov s kmetij, pravi vodja festivala Peter Pribožič.

Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.

Ko so Judje v 5. stoletju pred Kristusom prišli iz babilonske sužnosti, so se počutili očiščeni razvad moralnih stranpoti in napolnjeni s svobodo. Vedeli pa so, da bo ta svoboda prinesla radost in veselje, če jo bodo napolnili z božjo besedo. Pisatelj pete Mojzesove knjige želi znova povedati, kaj zahteva Mojzesova postava, in poudariti, da je dana Božjemu ljudstvu v veselje in modrost. Zato izpolnjevanje božjih zapovedi, ki izvirajo iz poslušanja božje besede, ni nekaj težkega, nekaj nemogočega, tudi ne nekaj grenkega, ampak vzradosti človeško srce. Gre za življenjsko vodilo, ki je ostanek Izraelskega ljudstva pripeljalo nazaj v svobodo, nazaj v ljubljeni Jeruzalem, ki ga bodo znova pozidali ter po jeruzalemskih gričih nasadili vinsko trto. Božja beseda bo njihovemu ljudstvu podarjala modrost in moč. Zato najprej pisatelj te knjige, najbrž duhovnik Ezdra, hrabri svoje ljudstvo, naj bo veselo in naj radostno sprejme Božjo Besedo, ki bo odslej postava srca. To pomeni, da bo šlo za zakon, ki ga ne bo zahtevala ne država ne tempeljska duhovščina, pač pa Bog sam, saj bo odslej njegova Beseda v njihovem srcu. Pogoj, da bi Beseda samega Boga vstopila v njihovo srce, pa je, da se Izrael nauči poslušati. Od tod prerokov klic: Poslušaj, Izrael! Spomnimo se, da je prerok Elija znal prisluškovati Bogu, ki mu je govoril v »rahlem šumljanju vetriča«. Tudi drugi preroki so nenehno iskali možnost, da bi slišali pravo Božjo besedo. V človeku je namreč pogosto težnja, da bi svoje želje, pa tudi slabosti in sebične vzgibe, predstavil kot Božji navdih. Toda preroki so se ob pomoči Božje besede, ki je bila v njih, se pravi Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja, odrekli zaverovanosti vase in govorili iskreno, pa če je bilo to komu prav ali ne. Zato so se tudi pustili presenetiti božji besedi in so sami presenečali tako kralje kot navadno ljudstvo. Tudi Kristus preseneča svoje rojake, ko trdi, da izpolnjevanje Postave ni le upoštevanje predpisov, ampak prav svoboda srca, ki pa izvira iz ljubeče božje besede. Zato vedo globoki krščanski misleci povedati, da Kristus ni prišel reševat predpisov in načel, ampak človeka; da ne rešuje ustanov, ampak božje kraljestvo Ljubezni, kraljestvo božje besede v srcu.

Drugi poudarki: - Krški svetniki polemično o pobudi za DPN, povezan z JEK2 - V Kranju so slovesno odprli park dr. Janeza Bleiweisa - Ilirskobistriški gimnazijci rabljenim elektronskim napravam dajejo novo upanje in življenje - Ptuj ta konec tedna v znamenju 35. festivala Dobrote slovenskih kmetij, Metlika pa 42. Vinske vigredi

Za božič pravijo, da je poleg velike noči največji krščanski praznik, ki na posebej spontan način povezuje vse ljudi. Praznično oddajo smo posneli na kmečki domačiji Mirnik v zaselku Leskovec v občini Celje. Ob delu na kmetiji se tam že nekaj časa ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom, gospodinja Ivanka in njen mož Daniel pa sta se ob tem desetletja ukvarjala tudi z rejništvom, ko sta svoj dom namenila kar tridesetim otrokom. Oddaja v pozdrav današnjemu božičnemu prazniku miru in sočutnih bližin je potekala v veliki kmečki sobi pri Mirnikovih, pogovor je pripravil in vodil Tone Petelinšek.

Razgovor s najvećim pjesnikom ljepote i dobra u čovjeku, Enesom Kiševićem, koji živi i diše svoju poeziju. Više od pedeset godina nastanjen u Zagrebu, ali još uvijek dubokim korjenjem vezan za Bosnu. Susrevši se s njim u rodnom gradu snimila sam priču o ovom velikom čovjeku koji uvijek traga za istinom, svjetlošću u čovjeku i onim što bi nas moglo učiniti boljim.

Dobrota je na kraju jedino što se pamti i izdiže nas, ali i sva naša djela – iz prosječnosti i zaborava.

Pred nedavnim sem govoril s prostovoljcem, ki se čez nekaj dni skupaj s skupino mladih nadobudnih zanesenjakov odpravlja na večtedensko misijonsko-humanitarno odpravo v Ukrajino. Ne le da bodo za ta projekt žrtvovali precejšen del svojega poletja, odpravljajo se v državo, ki jo je mogoče brez pomislekov opisati kot najnevarnejši in najbolj preizkušani del stare celine. Ko sem poslušal o načrtih, ki jih imajo; o sredstvih, ki so jih v zadnjem letu zbrali v ta namen; o temeljitih pripravah in strahovih njihovih družin; sem se vprašal, kaj žene te ljudi v žrelo trpljenja. Radi bi delali dobro sem slišal v pogovoru. Delati dobro. Naš narod je obdarjen s številnimi zgledi dobrote, tukaj mislim na gasilce, pa humanitarne delavce, prostovoljce v kulturnih društvih, animatorje, ki v različnih organizacijah pripravljajo poletne programe in varstvo za otroke in še koga. A kdor dela dobro, se lahko tudi utrudi. Še več, lahko se naveliča ali obupa. Dobro znane so zgodbe različnih prostovoljnih društev, v katerih kraljujejo prepiri ali celo žalostni primeri posameznikov, ki so delo v humanitarnih organizacijah razumeli kot delo zase. Delati dobro. Delati dobro ni najpomembnejše. Najpomembnejše je biti dober. Če človek v svojem srcu nosi dobroto, njegove roke ne morejo biti pri miru. Preprosto ni mogoče, da bi bilo drugače. Kdor je dober, se ne bo nikoli utrudil, naveličal ali obupal v delu za dobro. Ideal, ki človeku zagotavlja srečo, je usklajenost njegove notranjosti in njegovega delovanja. To usklajenost bi lahko opisali tudi s prispodobo drevesa. Ni se še zgodilo, da bi na jablani rasle hruške. Jablana je jablana od svoje najtanjše koreninice pa do zadnjega listka na veji in zato tudi rodi sočna in za našo kulinariko nepogrešljiva jabolka. A od jabolk se vrnimo k zanesenjakom, ki se odpravljajo v Ukrajino. Ko sem svojega sogovornika vprašal, zakaj si želi skupaj s svojo skupino tako korenito delati dobro, sem dobil odgovor, da zato, ker je sam videl, doživel in bil deležen dobrote. Ob svoji družini in prijateljih je kot tistega, ki mu je pokazal ideal dobrote, opisal Jezusa Kristusa, ki se ga je v njegovi stiski dotaknil in spremenil njegovo življenje. To pričevanje pa je odličen odgovor na vprašanje, kako postati dober. Vsak od nas je poklican, da pričuje s svojim življenjem. Življenjska pričevanja so tista, ki se dotaknejo srca in ga spremenijo. Zase lahko rečem, da sem bil na poti življenja obdarjen s številnimi pričevanji ljubezni, dobrote, upanja in vere. Na podlagi lastne izkušnje lahko rečem, da so tovrstna pričevanja tista, ki ljudem, posebej mladim, pomagajo odkriti smisel, namen in pomen življenja. Spoštovane poslušalke in poslušalci v tem poletnem jutru vam želim, da bi bili deležni Dobrote, da bi vas Dobrota spreminjala in da bi z Dobroto tudi vi spreminjali druge. Pa lep in uspešen dan!

Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.

Poročali smo o pobudi za preimenovanje naselja Lucija v Sveta Lucija, prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je gostil Minoritski samostan na Ptuju, o parku slovenske himne, ki bo zaživel v Kranju, in o osveščanju o pomoči za otroke na TOM telefonu.

Na Ptuju ta konec tedna diši po domačem na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. V današnji nedeljski kmetijski oddaji pa je Slavi Košir pripravila nekaj nasvetov s področja predelave sadja in zelenjave, oddaja pa je prinesla tudi nekaj aktualnih novice s tega področja.

S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih treh desetletjih slovenskim kmetijam omogočeno, da so pripravo svojih prehranskih izdelkov izdelanih po tradicionalnih postopkih in praksah povzdignile na izjemno visoko kakovostno raven in pri tem ohranile živo pestrost okusov predvsem pa se vzdržale industrijskega pristopa v predelavi. Danes ob 10.00 vam je na tej povezavi na voljo speltno izobraževanje s tega področja.

S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih treh desetletjih slovenskim kmetijam omogočeno, da so pripravo svojih prehranskih izdelkov izdelanih po tradicionalnih postopkih in praksah povzdignile na izjemno visoko kakovostno raven in pri tem ohranile živo pestrost okusov predvsem pa se vzdržale industrijskega pristopa v predelavi. Danes ob 10.00 vam je na tej povezavi na voljo speltno izobraževanje s tega področja.

Sprinklovenia so štirje reprezentativni okusi iz bogate gastronomske dediščine Slovenije v obliki posipov, ki kot dodatek na različnih jedeh pričarajo okuse mediteranske, panonske, alpske in centralne Slovenije. So odličen gastronomski spominek, primeren za transport, ki obudi spomine na kulinarična doživetja iz Slovenije. Inovativni izdelek so razvili študenti Julia Vulić, Pia Fistrovič, Elvina Garibovic, Aljaž Padežnik in Valentina Žibert in na podjetniškem tekmovanju Ecotrophelia Slovenia 2021, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije in to predvsem z vključevanjem mladih nadobudnih študentov – inovatorjev, dosegli tretje mesto.

Naš gost v Svetovalnici je bil Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora rastave Dobrote slovenskih kmetij. Predstavil je, kako se lahko kmetije s svojimi izdelki prijavijo na rastavo in s katerimi izdelki sploh lahko sodelujejo.

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot.

Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.

Od jutri, 3. septembra, do vključno nedelje, 5. septembra, bo v minoritskem samostanu na Ptuju obiskovalce znova pritegnil že 32. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki je pravi praznik slovenske kulinarike. Na njem se letos predstavlja približno 500 kmetij iz vse Slovenije s skupno skoraj tisoč izdelki. Projekt Dobrote slovenskih kmetij je skozi vsa pretekla leta s svojimi ocenjevanji dvigoval kakovost številnih domačih izdelkov slovenskih kmetij. Letos je Kmetijsko-gozdarska zbornica vzpostavila tudi spletni portal z enakim, že dobro prepoznavnim Imenom www.dobroteslovenskihkmetij.si ter nadgradila celostno podobo blagovne znamke. V tem letu, ko je Slovenija evropska gastronomska regija, bo v kulinaričnem šotoru še posebej pomembna promocija avtohtone slovenske hrane in pijač.

V turistični oddaji ste slišali, da je letošnja poletna turistična sezona po prvih ocenah boljša od lanske; ob tem smo med drugim povabili na tradicionalni festival Dobrote slovenskih kmetij, ki na Ptuj privabi mnogo obiskovalcev od blizu in daleč. V zadnjem delu oddaje smo se s Suzano Ščavničar podali v slovenske gore.

Zjutraj so naši otroci v šolah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila so bila slovenska, že tradicionalno pa so jih ustanove poiskale pri bližnjih kmetih in čebelarjih. Na KGZS pa si želijo, da bi te navezave kratkih verig oskrbe s slovensko hrano postale stalna praksa v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa dobrobit naših otrok. Zato so prav v teh dneh objavili portal Dobrote slo kmetij, kjer lahko zainteresirani na enem mestu najdejo ponudbo vseh kmetij.

Zjutraj so naši otroci v šolah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila so bila slovenska, že tradicionalno pa so jih ustanove poiskale pri bližnjih kmetih in čebelarjih. Na KGZS pa si želijo, da bi te navezave kratkih verig oskrbe s slovensko hrano postale stalna praksa v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa dobrobit naših otrok. Zato so prav v teh dneh objavili portal Dobrote slo kmetij, kjer lahko zainteresirani na enem mestu najdejo ponudbo vseh kmetij.

V oddaji Za naše kmetovalce smo predstavili letošnjo zaradi koronavirusne bolezni drugačno razstavo Dobrote slovenskih kmetih, v sklopu katere so pripravili tudi posvet o tem, kako uspešneje tržiti lokalno pridelano hrano. Poleg epidemije kmetom preglavice povzroča tudi vreme; zadnje neurje je povzročilo velikansko škodo predvsem na kmetijskih površinah v Ormožu in Sevnici. Vinogradniki na območju Ormoža in Ljutomera so v pičlih desetih minutah izgubili od 30 do 90 odstotkov letošnjega grozdja. V oddaji je govor tudi o nekaterih novostih, predstavili smo sejalnico, ki jo je kupila občina Celje, in prestižni okoljski znak zeleni ključ, ki ga je za svojo naravovarstveno naravnanost prejela kmetija Uranjekovih na Planici nad Framom.

Na Ptuju je že vse pripravljeno za jutrišnje odprtje letošnje 31. razstave Dobrote slovenskih kmetij, pravi Peter Pribožič, danes pa se tam že odvija strokovni program.

Vodja organizacijskega odbora razstave Dobrote slovenskih kmetij, Peter Pribožič je predstavil dogajanje.

Zaradi koranakrize bo letošnja razstava Dobrote Slovenskih kmetij potekala septembra v drugačni obliki. O tem je v oddaji spregovoril vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič. Smo pa v oddaji opozorili tudi na nekatera vprašanja, ki so ostala neodgovorjena v četrtkovi televizijski polemični oddaji Ekstravisor.

V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora razstave Dobrote slovenskih kmetij in vodja JKSS na Ptuju. Spregovoril je tudi o pridelavi krompirja v luči krize zaradi pandemije novega koronavirusa.

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je upokojena učiteljica slaščičarstva Darinka Gostenčnik. Je članica ocenjevalne komisije na državnem tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij, poleg tega je sodelovala pri zaščiti potice kot naše nacionalne sladice. Slaščičarska mojstrica je avtorica in soavtorica več učbenikov za slaščičarje. Po njenem imajo slaščice karakter. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar.

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Poslušali ste neposredni prenos iz celjske dvorane Golovec, kjer je Slovenska Karitas pripravila 29. dobrodelni koncert Klic dobrote. Nastopilo je kar nekaj radijskih kolegov, ter odličnih glasbenikov, ki so peli ob spremljavi zdravniškega orkestra CAMERATA MEDICA.

V soboto, 31. avgusta 2019, med 8. in 14. uro bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije potekalo Podeželje v mestu. S pestro ponudbo pridelkov in izdelkov slovenskega podeželja: mesnimi, mlečnimi in krušnimi izdelkov, vini, olji, marmeladami, sokovi in zelenjavo, se bo predstavilo prek 40 kmetij. Na stojnicah bodo vrhunski izdelki slovenskih kmetij, ki svojo kakovost dokazujejo s priznanji Dobrote slovenskih kmetij. Odličjem, ki zagotavlja vrhunskost kulinaričnega izdelka.

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ozrli na 30. razstavo Dobrote slovenskih kmetij – govorili smo o izzivih naših kmetij z vidika večje prepoznavnosti njihove ponudbe. Nizke odkupne cene grozdja, zaraščanje površin in manj subvencij za obnovo vinogradov pa nakazujejo krizo v trsničarstvu; o tem smo se pogovarjali ob obisku Selekcijsko trsničarskega središča v Ivanjkovcih. Preverili smo tudi, kakšen je bil vinski letnik 2018 vinorodne dežele Podravje, ob koncu oddaje pa smo vas popeljali še v največjo vinsko klet v Romuniji. Tamkajšnjemu vinskemu sektorju je zelo pomagala Evropska unija. Leta 2015 je Unija za tržne ukrepe v Romuniji, večinoma za vinski sektor namenila za več kot 42 milijonov evrov.

Do nedelje se bo v Minoritskem samostanu na Ptuju odvijala razstava Dobrote Slovenskih kmetij. Slavica Strelec je v današnji rubriki predstavila ponudbo nagrajenih izdelkov na stojnicah.

Jutri bodo v Minoritskem samostanu na Ptuju slovesno odprli letošnjo že 30. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Vodja organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič pa ob tem opozarja tudi na pestre dejavnosti, ki bodo razstavo spremljale. Že pred uradnim odprtjem se bo jutri odvijal strokovni posvet o izzivih ponudbe prehranskih izdelkov s kmetij.

V petek bo v Minoritskem samostanu na Ptuju vrata odprla jubilejna že 30. državna razstava Dobrote Slovenskih kmetij, ki poleg predstavitve vseh nagrajenih izdelkov prinaša tudi bogat spremljevalni program, ki se bo odvijal na Ptuju. Slovenske kmetije so letos v ocenjevanje poslale 1080 svojih izdelkov in kot kažejo rezultati dosedanjih ocenjevanj so ti izjemne kakovosti, saj se obeta, da bo letos, številčno gledano, podeljenih največ zlatih priznanj pravi vodja organizacijskega odbora razstave, Peter Pribožič.

Pogovor je nastal na podlagi člankov Dve Sloveniji in Šenčurska noč: http://www.mladina.si/172923/dve-sloveniji/ http://www.mladina.si/172924/sencurska-noc/