Podcasts about preverili

Kaj vse lahko vpliva na trg? Največji izziv je regulacija. Ali je strategija postopnih nakupov smiselna tudi, ko govorimo o investiranju v bitcoin? Do kam se lahko povzpne cena? Preverili smo tudi dogajanje okrog stabilnih kovancev, saj v ZDA bančni lobiji poskušajo preprečiti visoke obresti na stabilne kovance. Pred mikrofonom: Toni Čepon, predsednik Bitcoin društva Slovenije Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/spletna-delavnica-o-inr-kako-izbrati-racun-nalozbe-in-strategije/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21.maj 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Stanje na najemniškem trgu je kaotično. Iskalci stanovanja morajo predložiti celo življenjepis, lastniki zahtevajo vpogled v plačilne liste, pogodbo o zaposlitvi, dovoljenje za bivanje itd. Kajenje je absolutno prepovedano, domače živali večinoma niso zaželene, prav tako ne otroci. Oddajajo se celo za bivanje povsem neprimerni prostori, kot so predelane garaže, kleti, kontejnerji. Cene sledijo rasti cen nepremičnin, ki so v zadnjem tromesečju lanskega leta zabeležile najvišjo rast v EU. Najemnine so se v zadnjih desetih letih povprečno povišale za 74 odstotkov. Po podatkih SURS je lani več kot 31.000 najemnikov za stanovanjske stroške odštelo več kot 40 odstotkov celotnega razpoložljivega dohodka v gospodinjstvu. 23 odstotkov jih je živelo v stanovanjih v slabem stanju, 9 odstotkov jih ni imelo primernega ogrevanja. Preverili smo, kako brutalen je postal najemni trg, še posebej v Ljubljani. Ob starejši najemnici s tremi odraslimi hčerkami, ki so prav tako v najemu in pravi, da je danes najti stanovanje hujše kot loto, so sogovorniki: Goran Lukić, Delavska svetovalnica Vesna Levstek, direktorica družbe Nepremičnine Plus Urška Loboda, nepremičninska agentka  Ronja, Ambasada Rog Boštjan Rus, glavni inšpektor Inšpektorata za stanovanje in dolgotrajno oskrbo Lana Krznarič, PIC

V Radijski tribuni smo govorili o državnih naložbah v cestno infrastrukturo na mariborskem koncu. Preverili smo, kako napreduje gradnja mariborske zahodne oz. južne obvoznice in kako hitro si lahko obetamo dokončanje celotne trase. Govorili smo tudi o težko pričakovani obnovi dotrajanega Malečniškega mostu, o izboljšavah na Cesti proletarskih brigad in še o čem – z državnim sekretarjem na Ministrstvu za infrastrukturo Andrejem Rajhom.

Vlada zaradi grožnje energetske krize in posledičnih podražitev razmišlja tudi o možnostih zniževanja DDV-ja za živila. Kolikšno bo to znižanje, bodo po besedah kmetijske ministrice Mateje Čalušič odločili po pogovorih s sodelujočimi v prehranski verigi. Preverili bodo tudi izkušnje iz drugih držav. Drugi poudarki oddaje: Vojna na Bližnjem vzhodu se ne umirja: Trump postavil nove ultimate Iranu Na pomoč nekdanjim delavcem Vipapa številni lokalni podjetniki Med varnostno tveganimi območji odslej tudi Dobruška vas v Škocjanu

V Oberstdorfu se s kvalifikacijami začenja svetovno prvenstvo v poletih. Z visokimi cilji tja odhaja slovenska reprezentanca, na čelu s svetovnim rekorderjem in vodilnim v seštevku svetovnega pokala Domnom Prevcem. Preverili bomo vzdušje v ekipi ACH Volley, ki bo v Tivoliju v večeru gostil Tours. Državni prvaki bodo lovili prvo zmago in točke v letošnji ligi prvakov, na nasprotni strani mreže jim bo stal tudi slovenski reprezentant Nik Mujanović.

V veljavo sta stopili še zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi: do oskrbe v domovih za starejše in do denarnega prejemka. Soglasje za prevedbo v novi sistem je oddala velika večina stanovalcev domov za starejše, za slednje morajo zdaj pripraviti osebne načrte. Preverili smo kakšni izzivi čakajo pristojne do konca leta in ali oziroma kako se izvaja dolgotrajna oskrba na domu.

Mariborska občina od zadnjih volitev napoveduje t. i. masterplan za obnovo dotrajanih cest. Ta naj bi se po dolgih letih čakanja zdaj le začenjal. Preverili smo v kakšnem obsegu, preleteli pa bomo tudi druge cestne aktualnosti.

Medtem ko se za fante začenja svetovno prvenstvo, so ga dekleta že končala. Doma so ob tem stekle priprave za novo sezono v obeh mariborskih prvoligaših: i-Ventu pri moških in OTP banki pri dekletih. Preverili smo stanje in sestavo ekip, pričakovanja in želje, seveda s pogledom v obe reprezentančni sredini.

Mariborski mediji so v zadnjem času objavili več fotografij in poročil bralcev o zbiranju narkomanov v središču mesta. Preverili smo, kaj o tem pravijo pristojni, ki se ukvarjajo s preventivo in pomočjo uživalcem drog in njihovim svojcem.

V Poletni radijski tribuni smo govorili o tem, da se naše drugo največje mesto – Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli. Preverili smo še, katere so turistične prednosti tega mesta ob Dravi, pa tudi, kako zadovoljni so z letošnjim obiskom.

Francozi so v zadnjih desetletjih spremenili način upravljanja rek in ob protipoplavnih ukrepih morajo izboljšati kakovost in ekološko stanje vodotokov. Raznolikost rečne krajine namreč omogoča zadrževanje vode, ki se ne segreva, večjo biodiverziteto in odpornost reke. Regualcija rek v kanale pomeni izgubo raznolikosti. Preverili smo, kako se obnove in renaturiracije rek lotevajo v okolici Lyona.

V Poletni radijski tribuni smo obiskali mariborsko enoto Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Prostori nekdanjega hotela na Teznem so danes primer dobre prakse deinstitucionalizacije. Preverili smo, kaj zagotavljajo uporabnikom v dnevnem centru in kako je zaživela stanovanjska skupnost, kako skrbijo za čim večjo integracijo oseb s težavami v razvoju in kako se odpirajo javnosti.

Tretji polčas je bil spet v znamenju nogometa. Preverili smo, ali se je Aluminiju iz Kidričevega znova uspelo prebiti med prvoligaše ali pa bomo morali na razplet druge lige počakati do zadnjega kroga, naslednji konec tedna.

V turistični oddaji se bomo ustavili na bližnjih letališčih. Preverili bomo, ali se v poletni sezoni obetajo nove povezave, in kam bomo iz Zagreba, Ljubljane in Gradca potovali letos. Ugotavljali bomo tudi, ali so klasični zemljevidi sploh še aktualni ali pa so jih že v celoti zamenjale različne aplikacije. V potopisnem delu začenjamo novo zgodbo, pot nas bo vodila v Kambodžo.

Nepredvidljivi ameriški predsednik še naprej šokira s svojimi odločitvami. Najprej je napovedal carinsko vojno celotnemu svetu, nato pa si je premislil in se preusmeril na svojega največjega tekmeca, Kitajsko. V Pekingu pravijo, da se ne bodo pustili izsiljevati. Nemčija je nazaj, pa napoveduje novi nemški kancler Friedrich Merz. Tudi o tem v Labirintih sveta. Preverili bomo tudi razmere na vzhodnoevropskih bojiščih, kjer naj bi ruske sile sprožile novo ofenzivo.

Nova epizoda oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija, bo tako kot ves svet pod vplivom nove trgovinske vojne. Kako bo ta vplivala na svet in Evropo, bo v studiu ugotavljal Marcel Štefančič s številnimi gosti, od Slavoja Žižka do Ursule von der Layen. Uroš Slak pa se bo z Urško Klakočar Zupančič, Matejem Lahovnikom in Alešem Hojsom pogovarjal o možnih rešitvah za Slovenijo. Izvedeli bomo še, kaj na carinski upravi počneta Serpentinšek in Martelanc in kako bodo ljubljanske nutrije pomagale pingvinom, Zvezdana se bo z Matjažem Hanom pogovarjala o pomembni življenjski prelomnici. Preverili pa bomo tudi, v katerih športih se bodo lahko domači politični akterji spopadli na Lažijadi 2025. Vesna Milek bo gostila Zorana Predina, Igor Bergant Tanjo Fajon in Aleksandra Vučića, Franc Kangler pa vam ponuja par receptov za uspešno švercanje čez mejo. Vse to, razen tistega, za kar bo zmanjkalo časa, v petek dopoldan na Prvem.

V istom veku sa s tým stretneme asi všetci: dobehne nás náš životný štýl alebo predispozície a viac-alebo menej nás bolí chrbát. Teraz však vedci preskúmali všetky tie zaručené návody, ako si pomôcť a zistili, či sú podložené nejakými výskumami. Tento týždeň sa v podcaste Zoom pozrieme na rôzne liečby bolestí chrbta a dozvieme sa, ako správne užívať kofeín tak, aby nás robil bdelšími. Objavom týždňa bude úplne nová trieda antibiotík. – Všetky podcasty denníka SME si môžete vypočuť na jednom mieste na podcasty.sme.sk. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcasty@sme.sk – Odoberajte aj (Ne)vedecký newsletter Tomáša Prokopčáka na sme.sk/nevedecky – Ďakujeme, že počúvate podcast Zoom.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Ob evropskem dnevu žil smo se posvetili skrbi za žile. Preverili smo, kaj lahko sami storimo za zdravje ožilja ter kako zmanjšamo dejavnike tveganja bolezni srčno-žilnega sistema. Kaj so anevrizme in kdaj opraviti meritev gleženjskega indeksa? Z nami je bil profesor interne medicine dr. Aleš Blinc.

V Radijski tribuni smo gostili Jureta Struca, direktorja Zavoda za turizem Maribor. Preverili smo, kakšna je bila lanska turistična sezona in kakšna so pričakovanja letos. Preverili smo še, katere bodo letošnje osrednje aktivnosti zavoda.

Al Vrezec je eden najbolj priznanih slovenskih biologov, ki se je posvetil raziskovanju različnih organizmov in ekosistemov.Ena od srčik njegovih raziskav pa je kozača, vrsta sove, ki je za mnoge prava uganka. Kozače so namreč posebne po svoji velikosti in življenjskih navadah, s katerimi so se prilagodile specifičnim pogojem. Le redko jo je moč videti in slišati …Al je skozi dolgoletno opazovanje ugotovil, da je preučevanje kozače zato lahko prava znanstvena pustolovščina.“Kozača je ena redkih vrst ptičev, ki je sposobna odgnati celo medveda. A preden napade, zato, da bi ubranila mladiče, opozori. Pokaže se v vsej svoji veličini. Ropota s kljunom, kar je svarilni klic. Če te vse to ne odvrne, potem napade – in takrat si pečen,” v podkastu razlaga Al Vrezec.Zato raziskovalci, tudi Al uporabljajo s peno obdano čelado. “To pa predvsem zato, ker vemo, da je tak napad – tudi če zadene v trdo čelado – lahko usoden celo za samico. Sova namreč prileti z izjemno močjo, kot da bi vam nekdo zalučal košarkarsko žogo naravnost v glavo,” še ponazori Al Vrezec.Sicer pa Alova strast do narave ni omejena le na njeno neposredno raziskovanje. Al je tudi izjemen glasbenik in baritonist, ki nastopa v okviru projekta OperArija, kjer skupaj z ženo snujeta predstave in koncerte, velikokrat povezane prav s ptičjo tematiko.Kako zelo je Al delaven in predan svojemu delu, je v podkastu pojasnila biologinja in njegova žena Petra Vrh Vrezec. Bilo je obdobje, ko je prebrala vse njegove strokovne in poljudne članke ter knjige; potem so se družinske obveznosti sicer okrepile, a njegovemu delu sledi, saj imata podobne interese. izmenjujeta si mnenja, pospremi ga tudi na kongres v tujino.Za Ala pravi, da je "mogoče včasih kar malo deloholik". A je tudi zelo povezovalen, še posebej z mladimi, ki mu radi sledijo. Tako je zdaj v center za obročkanje ptičev pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije privabil veliko mladih in nadobudnih, ki so odprti za nove ideje, spremljajo dogajanje v tujini, prinašajo nova znanja in skupaj ustvarjajo ogromne premike.Prisluhnite podkastu z Alom Vrezcem. V njem boste dodobra spoznali kozače, se spustili v Alov vsakdan, ugotavljali, zakaj biodiverziteta ni pomembna le za živali, ampak vse nas. Preverili smo še, ali res drži, da sove naznanjajo smrt in uresničujejo zle slutnje, no, ker smo hitro ugotovili, da ne drži, nam je Al pojasnil, kako je takšna predstava nastala in zakaj se je sploh zasidrala in ostajala z nami dolga stoletja.

Tema četrtkove Radijske tribune so bile prepotrebne zdravstvene naložbe v tukajšnjem Kliničnem centru. Preverili smo, kako napreduje gradnja onkologije in dogovor s stanovalci Masarykove, kaj bo z gradnjo infekcijske stavbe, in kdaj bo prve bolnike sprejela negovalna bolnišnica na Pohorju. Gosta sta vršilec dolžnosti direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki in generalni direktor tukajšnjega Kliničnega centra Vojko Flis.

Tudi menopavza je lepo obdobje in prav nič se ga ni treba bati. Umiriti se moramo, pregnati stres in se sprostiti ... pri iskanju ravnovesja so nam lahko v veliko pomoč tudi pravilne mešanice različnih adaptogenov. Prav zato smo strokovnjaki pri Klepetu ob kavi ustvarili dve inovativni mešanici - ADAPTO anti age in ADAPTO meno. Jemljete ju lahko posebi ali kombinirate oboje, odvisno glede na vašo starost in dogajanje v organizmu. Več o tem pa naj povedo strokovnjaki ...

V turistični oddaji smo vas tokrat povabili v Haloze. Preverili smo, kakšen turistični preboj so Haloze doživele v zadnjih desetletjih, pa tudi,  ali jih lahko primerjamo denimo z Brdi ali Toskano, in vas povabili na prireditev Jesen v Halozah, ki je povezala več kot 25 ponudnikov, ti pa bodo 6 sobot zapored na široko odprli vrata za obiskovalce. In šezadnjič smo z Bojanom Golčarjem potovali po Armeniji in Gruziji .

Morski travniki, ki rastejo v plitvih obalnih vodah, so eden izmed ekosistemov, ki zagotavljajo hrano in zatočišče številnim morskim organizmom. Prav tako proizvajajo kisik, zmanjšujejo erozijo, shranjujejo ogljik in so obenem pokazatelj dobre kakovosti morja. O tem obiskovalce portoroške plaže odslej ozavešča informacijska tabla, ki so jo na Okolju Piran postavili v sodelovanju z Zavodom YouSea. O pobudi in pomenu morskih travnikov govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo prelistali tudi "Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez", prav posebno knjigo avtorja Marina Sinkoviča, enega zadnjih izolskih ribičev. Preverili smo tudi, kakšno tropsko doživetje načrtujejo v Postojni.

Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava. Sogovorniki:  predsednik KS Spodnja Idrija Vojko Carl direktor Tehnologije, mreže in logistike pri Pošti Slovenije Peter Milinović pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič aninimni poštarji

Preverili smo, kako so mladi preživljali čas na Poletni šoli: pot do uspeha. V Soči so 5 dni pridobivali nova znanja in veščine s področja podjetništva, osebnih financ, umetne inteligence, nastopanja in vodenja skupin, čas pa so imeli tudi za kopanje v reki Soči - če so si upali vanjo. Z Gymnasiumom smo bili torej na terenu v Trenti.

V tokratni oddaji najprej več o novi predstavi režiserja Matjaža Pograjca Skini mi se s kursa, v kateri igrajo 4 mladi igralci. Pograjc jo je zasnoval po motivih Shakesperjevega Othella. Preverili bomo tudi, kaj si lahko ogledate na stenah Atrija ZRC v Ljubljani. Tam so namreč odprli razstavo fotografij z naslovom Po Deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom na območju Bosne in Hercegovine.

Po združevanju vrtcev v Ljubljani se je nad to idejo navdušila tudi mariborska občina. Preverili smo, kakšni so ti načrti, kolikšen je bil nedavno končan vpis za prihodnje šolsko leto in kakšne naložbe se v vrtcih obetajo letos.

Drugi poudarki iz oddaje: Na Fernetičih Italijani napovedujejo izboljšanje prometne infrastrukture, slovenska stran pa o njihovih namerah na mejnem prehodu ni bila obveščena V Celju so prenovili laboratorij za plemenite kovine -Preverili smo razgradnjo propadle bioplinarne v Ilirski Bistrici, ki skrbi tamkajšnje prebivalce.

Z novim letom se je poslovil papirnati obrazec, ki ste ga prejeli ob darovanju krvi. Obrazec za uveljavljanje odsotnosti z dela za darovalce je tako po novem elektronski, podobno kot bolniški list od leta 2020. V torkovem Svetovalnem servisu bo z nami Polonca Mali, dr. med., spec. transf. med., vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Preverili bomo, kašne so trenutne zaloge, in odgovorili na nekaj najpogostejših vprašanj. V kolikšnem času recimo telo nadomesti odvzeto količino krvi?

Drugi poudarki oddaje: Preverili smo, kako se na novo smučarsko sezono pripravljajo v Cerknem in na Pohorju Osnovna šola Turnišče je dobila novo, začasno streho. Trajno rešitev bodo iskali prihodnje leto Država bo prihodnje leto začela prenavljati objekte v soseščini Prešernove hiše v Vrbi, občina pa graditi obvoznico Kulturnemu prazniku se, tako kot vsako leto, tudi tokrat pridružuje Trubarjeva domačija na Rašici

Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?Sogovorniki: predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Ljubljana Tomaž Tomaževic Mina Paš, Drogart, doktorica medicine in certificirana integrativna psihoterapevtka Nataša Serec, staroborka na Metelkovi Hakim iz Maroka

V nočnem programu se bomo spomnili velikih nogometnih imen, ki jih je pred dnevi na dobrodelni tekmi gostil stadion v Stožicah. Preverili smo, kako je bilo spet videti stare soigralce, nekdaj nogometne nasprotnike in kakšno sporočilo so želeli vsem predati s svojo prisotnostjo. K poslušanju vabi voditeljica Helena Ajdnik.

Tokrat gremo na španski otok Tenerife, ki ga je prizadel najhujši požar na Kanarskih otokih v zadnjih desetletjih. Govorili smo s Polono Potočnik, ki opisuje, kako se je ogenj širil in kako so se gasilci z več otokov spopadli z njim. Poloni je bilo ob tem še toliko težje pri srcu, saj je – preden je zagorelo na Tenerifu, kjer si je ustvarila drugi dom - v začetku avgusta poplavilo njeno rodno Koroško. Preverili smo tudi utrip med Slovenci v Avstraliji, kjer so v pričakovanju začetka pomladi, ter se pozanimali, kako v Srbiji potekajo priprave na začetek dopolnilnega pouka slovenščine.

Drugi poudarki oddaje: Preverili smo tudi, kakšne so razmere po ujmi na Ptujskem ter v okolici Maribora - v Kungoti, Dupleku in v Malečniku. Prinašamo tudi najbolj sveže novice iz Posavja Pogovarjali smo se z gasilci, ki so na Koroškem včeraj pomagali pri evakuaciji starejših in onemoglih Slišali boste tudi, kako lahko prizadetim pomagate prek Rdečega križa in Karitasa

Vroča tema za vroče dni -umetna inteligenca (AI). Preverili bomo, kako investirati v podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, in na kaj pri tem paziti? Čeprav je AI vroča zgodba, je treba zgraditi dolgočasne temelje in se zavedati, da premoženje raste, medtem ko spimo. Gost: David Zorman, upravljavec premoženja pri Generali Investments. Epizoda objavljena tudi na Youtube

Objavljamo izsek iz dogodka Money-How Live na temo umetne inteligence in investiranja. V drugem delu objavljamo izsek o prihodnosti mobilnosti in fintecha ter obeh panogah. Preverili smo tudi zanimive delnice in sklade, ki kotirajo na borzi (ETF) z naložbeno politiko investiranja v podjetja, ki se ukvarjajo z mobilnostjo (Električna vozila, droni in električna letala) in fintech. Epizoda bo objavljena na Youtube Na okrogli mizi so sodelovali: - Tomaz Štolfa, večino življenja je živel med San Franciscom, New Yorkom in Ljubljano, ustanovil je nekaj uspešnih startup zgodb, bil angelski investitor, zbral 200 milijonov evrov - Marko Thaler, strokovnjak za robotiko in umetno inteligenco; razvijalec robotskega delavca, soustanovitelj podjetja Airnamics - Boris Cergol, poznavalec trendov na področju umetne intelience in regijski vodja podatkovne discipline v podjetju Endava, v preteklosti pa se je ukvarjal tudi s trgovalnimi strategijami - Andraž Grahek, partner v podjetju Capital Genetics, investitor

Objavljamo izsek iz dogodka Money-How Live na temo umetne inteligence, kjer smo se pogovarjali o panogah prihodnosti in kako si lahko pomagamo z umetno inteligenco pri investiranju. Preverili smo tudi zanimive delnice in sklade, ki kotirajo na borzi (ETF) z naložbeno politiko investiranja v podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence. Epizoda bo objavljena tudi na Youtube. Na okrogli mizi so sodelovali: - Tomaž Štolfa, večino življenja je živel med San Franciscom, New Yorkom in Ljubljano, ustanovil je nekaj uspešnih startup zgodb, bil angelski investitor, zbral 200 milijonov evrov - Marko Thaler, strokovnjak za robotiko in umetno inteligenco; razvijalec robotskega delavca, soustanovitelj podjetja Airnamics - dr. Boris Cergol, poznavalec trendov na področju umetne inteligence in regijski vodja podatkovne discipline v podjetju Endava, v preteklosti pa se je ukvarjal tudi s trgovalnimi strategijami - Andraž Grahek, partner v podjetju Capital Genetics, investitor

V začetku tedna smo izvedeli, kdo bo odslej vladal v občinah; samo v petini teh županska kandidata tečeta še drugi krog. To so bile vesele volitve z množico zmagovalcev – nekdo ima največ županov, drugi svetnikov, tretji mestnih hiš. Bolj krčevit in umazan je bil pred nedeljskimi referendumi spopad glede novih zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. V oddaji bomo izmerili razpoloženje javnosti. S finančnim ministrom se bomo pogovarjali o pravkar potrjenem orjaškem proračunu za prihodnje leto in povprašali podjetnike, ali delijo ministrovo mnenje, da bodo z njim ohranili dobro kondicijo gospodarstva za obdobje po energetski krizi. Preverili bomo razloge za naraščanje števila beguncev v Sredozemlju in za nove napetosti na Kosovu. Na koncu pa, seveda, tudi o poslih in politiki na svetovnem nogometnem prvenstvu. Kritični pregled tedna ta petek s Tomažem Celestino.

Kripto župan Matjaž Rakovec poleg županske službe snuje tudi kriptostrategije. Je dvakratni prejemnik naziva Naj finančnik leta, sicer nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav. Na zadnjih lokalnih volitvah je postal župan Kranja, kjer se je rodila prva kriptomenjalnica Bitstamp ter postavil prvi spomenik blockchainu. Zdaj Rakovec razmišlja tudi o izdaji nezamenljivih žetonov (NFT). Preverili smo, kako upravlja premoženje, koliko je zaslužil in koliko izgubil z naložbami v kriptovalute in zakaj zdaj razmišlja o investiranju na delniške trge?

Kripto župan Matjaž Rakovec poleg županske službe snuje tudi kriptostrategije. Je dvakratni prejemnik naziva Naj finančnik leta, sicer nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav. Na zadnjih lokalnih volitvah je postal župan Kranja, kjer se je rodila prva kriptomenjalnica Bitstamp ter postavil prvi spomenik blockchainu. Zdaj Rakovec razmišlja tudi o izdaji nezamenljivih žetonov (NFT). Preverili smo, kako upravlja premoženje, koliko je zaslužil in koliko izgubil z naložbami v kriptovalute in zakaj zdaj razmišlja o investiranju na delniške trge?

Kripto župan Matjaž Rakovec poleg županske službe snuje tudi kriptostrategije. Je dvakratni prejemnik naziva Naj finančnik leta, sicer nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav. Na zadnjih lokalnih volitvah je postal župan Kranja, kjer se je rodila prva kriptomenjalnica Bitstamp ter postavil prvi spomenik blockchainu. Zdaj Rakovec razmišlja tudi o izdaji nezamenljivih žetonov (NFT). Preverili smo, kako upravlja premoženje, koliko je zaslužil in koliko izgubil z naložbami v kriptovalute in zakaj zdaj razmišlja o investiranju na delniške trge?

Vstopamo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi se odvijali zgolj na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj bomo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po otvoritvenem spektaklu. Preverili bomo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. O domačih – že bolj ali manj predvolilnih - bitk bomo izpostavili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske položnice in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec. Kdo je sledil olimpijski tradiciji in sklenil premirje? Preverjamo na frontah domače politike, vlade in sindikatov, koronavirusa ter ukrajinsko-ruske meje. Vstopili smo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi potekali le na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj smo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po odprtju. Preverili smo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. Od domačih že bolj ali manj predvolilnih bitk smo poudarili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske zneske na položnicah in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec.

Je to jedna za najväčších vesmírnych záhad. Vieme, že viditeľná hmota tvorí len zhruba 4 percentá kozmu a tmavej hmoty je oveľa viac. Lenže tú nielenže nevidíme, my ani poriadne nevieme, čo by ju mohlo tvoriť. Teraz sa zdá, že pomôcť vysvetliť by nám ju mohol jeden desaťročia starý nápad Stephena Hawkinga a kľúčom by boli čierne diery. Tento týždeň sa v podacste Zoom vyberieme do vesmíru a budeme hľadať tmavú hmotu, zistíme, či nejaký zaručené recept naozaj pomáha na alkoholovú opicu a dozvieme sa, prečo je mak taký užitočný. Krátke správy z vedy Stredoveké kone využívané v bitkách bývali menšie, než si myslíme. Aj keď sú často zobrazované ako veľké zvieratá, z nášho pohľadu bývali veľké asi ako poníky: mávali čosi pod jeden a pol metra. Ukázala to analýza kostrových pozostatkov z rokov 300 až 1650 z viac ako 170 archeologických nálezísk. Umelá inteligencia by nám mohla pomôcť predvídať odolnosť baktérií na antibiotiká. Problémom ale tiež je odhadnúť, ktoré lieky by na takéto mikróby ešte zabrali. Vedci teraz navrhli systém, ktorý pomôže lekárom povedať, či majú nasadiť širokospektrálne lieky, alebo majú do činenia s rezistentnou baktériou. Rozsiahle suchá spôsobujú teplejšie vlny horúčav, no sú menej smrtiace. Nový výskum naznačuje, že počas vĺn horúčav vysychá zem, čo následne napomáha ďalšiemu zvyšovaniu teploty. Vysušená pôda však vedie aj k poklesu vlhkosti vzduchu, takže horúčavy sú pre ľudí zároveň štatisticky menej smrteľné. Očkovanie proti chrípke či proti osýpkam by čiastočne mohlo pomôcť aj pri boji s koronavírusovou pandémiou. Nový výskum naznačuje, že mnohé vakcíny majú celkový povzbudzujúci efekt na imunitný systém a i keď sú určené proti inému ochoreniu, dokážu pomôcť naštartovať imunitu: platí to aj vtedy, ak by vakcína určená na iné ochorenie chránila proti covidu len na päť percent. – Všetky podcasty denníka SME si môžete vypočuť na jednom mieste na podcasty.sme.sk. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcasty@sme.sk – Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty – Podporte vznik podcastu Zoom a kúpte si digitálne predplatné SME.sk na sme.sk/podcast – Odoberajte aj denný newsletter SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/suhrnsme – Ďakujeme, že počúvate podcast Zoom.

Številni bi radi vlagali na borzo, kupovali delnice, kotirajoče sklade (ETF) in drugo, pa ne vedo, preko katerega borznega posrednika se najbolj splača to početi. Preverili smo, na kaj moramo biti pozorni, ko ga izbiramo, pa tudi, kako služijo na naš račun. Nadaljujemo s serijo investicijskih podcastov Money-How. Prejšnji teden smo obdelali vzajemne sklade, v tem podcastu pa smo se lotili spletnih brokerjev oziroma trgovalnih platform. Ponudbe je precej, zato so številni vlagatelji v dilemi, katerega ponudnika izbrati. Zavedati se je treba, da je cilj trgovalnih platform en sam – aktivirati vlagatelje na tisoč in en način, da trgujejo, s tem povečujejo volumen in posledično povečuje broker tudi svoj profit. In zadnja leta prihodki in dobički online borkerjev letijo v nebo. Tudi brezprovizijske platforme mastno služijo, predvsem na neznanju svojih strank. Izkušeni trgovalci zato svarijo, da so sodobne trgovalne platforme lahko za manj izkušene prava klavnica. Večina namreč izgubi ves svoj vložek že v parih mesecih. Vse novotarije, ki smo jim priča danes pa so pravzaprav orodje za pospeševanje prodaje in aktivacijo segmenta manj izobraženih in manj premožnih vlagateljev. Cel kup je tudi skritih stroškov, ki jih večina sploh niti ne zazna niti ne ve, da so bili obračunani. Skratka, potrebno je biti še kako previden. Pogovarjali smo se z nekdanjim borznikom, ki je bil tudi zadolžen za sestavljanje cenikov borznega posrednika... O trgovalnih platformah oziroma brokerjih se bom pogovarjala s Tonijem Jukičem, ki ima bogato kariero delovanja v borznoposredniških družbah oziroma bankah, ki ponujajo trgovanje. Bil je član uprave borznoposredniške družbe Poteza, potem je bil 10 let zaposlen na danski Saxo Bank, kjer je med drugim bil tudi zadolžen za vodenje poslovanja banke na področju Srednje in Vzhodne Evrope. V podcastu boste slišali... - Intro o trgovalnih platformah- Toni Jukič – včasih največji špekulant na borzi, danes pa ….- Zakaj se borzniki po karieri vrnejo k naravi- Disrupcija panoge borznega posredovanja in izgube- Je po 12 letih bikovskega trenda še prostor za rast- Trgovanje  - kolikokrat na leto, na mesec- Povprečna starost vlagateljev (in kako starši odpirajo račune svojim mladoletnim otrokom)- Kdaj nas upad tečajev najbolj zaboli in zadolževanje za nakup naložb- Ko ne veš, da si kupil izveden finančni inštrument (CFD)- Social trading- Na kaj si moramo odgovoriti, ko izbiramo prvo platformo za trgovanje? (in kaj se zgodi z mojim denarjem, če gre broker v stečaj…)- Partnerska podjetja (introducing brokers)  - da ali ne- Odpiranje računa- Ceniki, stroški in vrtoglavica- Stroškovna smiselnost investiranja manjših zneskov in frakcijsko trgovanje- Tržno ali limitirano- Priporočila analitikov – kupi, drži, prodaj- Domači brokerji vs tuji- Katerega torej izbrati (napovednik)

Številni bi radi vlagali na borzo, kupovali delnice, kotirajoče sklade (ETF) in drugo, pa ne vedo, preko katerega borznega posrednika se najbolj splača to početi. Preverili smo, na kaj moramo biti pozorni, ko ga izbiramo, pa tudi, kako služijo na naš račun. Nadaljujemo s serijo investicijskih podcastov Money-How. Prejšnji teden smo obdelali vzajemne sklade, v tem podcastu pa smo se lotili spletnih brokerjev oziroma trgovalnih platform. Ponudbe je precej, zato so številni vlagatelji v dilemi, katerega ponudnika izbrati. Zavedati se je treba, da je cilj trgovalnih platform en sam – aktivirati vlagatelje na tisoč in en način, da trgujejo, s tem povečujejo volumen in posledično povečuje broker tudi svoj profit. In zadnja leta prihodki in dobički online borkerjev letijo v nebo. Tudi brezprovizijske platforme mastno služijo, predvsem na neznanju svojih strank. Izkušeni trgovalci zato svarijo, da so sodobne trgovalne platforme lahko za manj izkušene prava klavnica. Večina namreč izgubi ves svoj vložek že v parih mesecih. Vse novotarije, ki smo jim priča danes pa so pravzaprav orodje za pospeševanje prodaje in aktivacijo segmenta manj izobraženih in manj premožnih vlagateljev. Cel kup je tudi skritih stroškov, ki jih večina sploh niti ne zazna niti ne ve, da so bili obračunani. Skratka, potrebno je biti še kako previden. Pogovarjali smo se z nekdanjim borznikom, ki je bil tudi zadolžen za sestavljanje cenikov borznega posrednika... O trgovalnih platformah oziroma brokerjih se bom pogovarjala s Tonijem Jukičem, ki ima bogato kariero delovanja v borznoposredniških družbah oziroma bankah, ki ponujajo trgovanje. Bil je član uprave borznoposredniške družbe Poteza, potem je bil 10 let zaposlen na danski Saxo Bank, kjer je med drugim bil tudi zadolžen za vodenje poslovanja banke na področju Srednje in Vzhodne Evrope. V podcastu boste slišali... - Intro o trgovalnih platformah- Toni Jukič – včasih največji špekulant na borzi, danes pa ….- Zakaj se borzniki po karieri vrnejo k naravi- Disrupcija panoge borznega posredovanja in izgube- Je po 12 letih bikovskega trenda še prostor za rast- Trgovanje  - kolikokrat na leto, na mesec- Povprečna starost vlagateljev (in kako starši odpirajo račune svojim mladoletnim otrokom)- Kdaj nas upad tečajev najbolj zaboli in zadolževanje za nakup naložb- Ko ne veš, da si kupil izveden finančni inštrument (CFD)- Social trading- Na kaj si moramo odgovoriti, ko izbiramo prvo platformo za trgovanje? (in kaj se zgodi z mojim denarjem, če gre broker v stečaj…)- Partnerska podjetja (introducing brokers)  - da ali ne- Odpiranje računa- Ceniki, stroški in vrtoglavica- Stroškovna smiselnost investiranja manjših zneskov in frakcijsko trgovanje- Tržno ali limitirano- Priporočila analitikov – kupi, drži, prodaj- Domači brokerji vs tuji- Katerega torej izbrati (napovednik)

Številni bi radi vlagali na borzo, kupovali delnice, kotirajoče sklade (ETF) in drugo, pa ne vedo, preko katerega borznega posrednika se najbolj splača to početi. Preverili smo, na kaj moramo biti pozorni, ko ga izbiramo, pa tudi, kako služijo na naš račun. Nadaljujemo s serijo investicijskih podcastov Money-How. Prejšnji teden smo obdelali vzajemne sklade, v tem podcastu pa smo se lotili spletnih brokerjev oziroma trgovalnih platform. Ponudbe je precej, zato so številni vlagatelji v dilemi, katerega ponudnika izbrati. Zavedati se je treba, da je cilj trgovalnih platform en sam – aktivirati vlagatelje na tisoč in en način, da trgujejo, s tem povečujejo volumen in posledično povečuje broker tudi svoj profit. In zadnja leta prihodki in dobički online borkerjev letijo v nebo. Tudi brezprovizijske platforme mastno služijo, predvsem na neznanju svojih strank. Izkušeni trgovalci zato svarijo, da so sodobne trgovalne platforme lahko za manj izkušene prava klavnica. Večina namreč izgubi ves svoj vložek že v parih mesecih. Vse novotarije, ki smo jim priča danes pa so pravzaprav orodje za pospeševanje prodaje in aktivacijo segmenta manj izobraženih in manj premožnih vlagateljev. Cel kup je tudi skritih stroškov, ki jih večina sploh niti ne zazna niti ne ve, da so bili obračunani. Skratka, potrebno je biti še kako previden. Pogovarjali smo se z nekdanjim borznikom, ki je bil tudi zadolžen za sestavljanje cenikov borznega posrednika... O trgovalnih platformah oziroma brokerjih se bom pogovarjala s Tonijem Jukičem, ki ima bogato kariero delovanja v borznoposredniških družbah oziroma bankah, ki ponujajo trgovanje. Bil je član uprave borznoposredniške družbe Poteza, potem je bil 10 let zaposlen na danski Saxo Bank, kjer je med drugim bil tudi zadolžen za vodenje poslovanja banke na področju Srednje in Vzhodne Evrope. V podcastu boste slišali... - Intro o trgovalnih platformah- Toni Jukič – včasih največji špekulant na borzi, danes pa ….- Zakaj se borzniki po karieri vrnejo k naravi- Disrupcija panoge borznega posredovanja in izgube- Je po 12 letih bikovskega trenda še prostor za rast- Trgovanje  - kolikokrat na leto, na mesec- Povprečna starost vlagateljev (in kako starši odpirajo račune svojim mladoletnim otrokom)- Kdaj nas upad tečajev najbolj zaboli in zadolževanje za nakup naložb- Ko ne veš, da si kupil izveden finančni inštrument (CFD)- Social trading- Na kaj si moramo odgovoriti, ko izbiramo prvo platformo za trgovanje? (in kaj se zgodi z mojim denarjem, če gre broker v stečaj…)- Partnerska podjetja (introducing brokers)  - da ali ne- Odpiranje računa- Ceniki, stroški in vrtoglavica- Stroškovna smiselnost investiranja manjših zneskov in frakcijsko trgovanje- Tržno ali limitirano- Priporočila analitikov – kupi, drži, prodaj- Domači brokerji vs tuji- Katerega torej izbrati (napovednik)

Za vlagatelje je nujno, da poznajo tudi davčni vidik investiranja. Zanje je februar pomemben mesec, saj je do 28. februarja potrebno oddati napoved za odmero dohodnine za v preteklem letu ustvarjene obresti, kapitalske dobičke, dividende in tako dalje. Vprašanj na to temo je veliko, zato v tem davčnem podcastu predstavljamo praktične primere. Podcast je pripravljen na način, da je primeren  tako za novince kot tudi bolj izkušene investicijske mačke. V prvem delu davčnega podcasta se osredotočamo na dividende in kapitalske dobičke, ki jih ustvarimo s prodajo delnic, vzajemnih skladov, ETF, izvedenih finančnih instrumentov, omenimo tudi davčne posebnosti pri trgovanju s kriptovalutami. Preverili smo tudi, kaj finančna uprava ve o našem trgovanju preko tujih borznih posrednikov. Dodajamo tudi zanimivosti v zvezi s selitvijo v davčno bolj prijazne države, kot je denimo Hrvaška. V drugem delu davčnega podcasta, pa bomo obdelali davke v povezavi z nepremičninami.  Vse kar mora vedeti vlagatelj o davkih, se v tokratnem »davčnem« podkastu pogovarjam z Juretom Mercino, ki je partner v družbi za davčno in podjetniško svetovanje LeitnerLeitner. Vmes pa nam z davčnimi pikantnostmi postreže tudi Stojan Glavač iz Finančne uprave RS. Odgovarjamo na spodnja vprašanja:    Kdo mora oddati napoved za odmero dohodnine in kdo ne? V katerih primerih smo oproščeni plačila davka? Kakšna bo stopnja obdavčitve in od česa je ta odvisna? Konkretno, prodala sem nekaj delnic, ki sem jih držala več let (recimo Tesli) in manj kot leto (recimo Zoom). Trgovalne račune, ki jih imamo v tujini ni treba prijaviti Fursu. Kaj Furs ve o naših transakcijah v tujini? Kaj če ponesreči pozabimo prijaviti del kapitalskih dobičkov? Na kaj moramo biti pozorni z davčnega vidika, ko izbiramo brokerja? Kakšne so davčne implikacije, če želimo prenesti svoj portfelj na drugega brokerja? Kateri stroški nam znižujejo davčno osnovo? Kako je s pobotanjem dobička in izgube? Kaj so špekulativne izgube? In kdaj nam Furs ne prizna izgube? Obdavčitev ETF in vzajemnih skladov. Kaj moramo vedeti? Kako je z distribucijskimi ETF? Dvojna obdavčitev - na katere države moramo biti še posebej pozorni, že v fazi investiranja? Kdaj nam Furs ne prizna v tujini plačanega davka …. Kaj moramo vedeti o obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov? Kaj moramo vedeti o obdavčitvi kriptovalut? Kdaj postane Furs pozoren na naše prilive na TRR? Kako moramo pojasnjevati izvor premoženja in kaj se zgodi, ko tega ne znamo? Kdaj opravljamo dejavnost trgovanja in kdaj ne? Kako so obdavčeni zaslužki iz P2P - posojanje med posamezniki? Koliko davka plačam, če posodim denar prijatelju in mi ta vrne obresti? Zakaj številni z večjimi portfelji razmišljajo o selitvi na Hrvaško?

Za vlagatelje je nujno, da poznajo tudi davčni vidik investiranja. Zanje je februar pomemben mesec, saj je do 28. februarja potrebno oddati napoved za odmero dohodnine za v preteklem letu ustvarjene obresti, kapitalske dobičke, dividende in tako dalje. Vprašanj na to temo je veliko, zato v tem davčnem podcastu predstavljamo praktične primere. Podcast je pripravljen na način, da je primeren  tako za novince kot tudi bolj izkušene investicijske mačke. V prvem delu davčnega podcasta se osredotočamo na dividende in kapitalske dobičke, ki jih ustvarimo s prodajo delnic, vzajemnih skladov, ETF, izvedenih finančnih instrumentov, omenimo tudi davčne posebnosti pri trgovanju s kriptovalutami. Preverili smo tudi, kaj finančna uprava ve o našem trgovanju preko tujih borznih posrednikov. Dodajamo tudi zanimivosti v zvezi s selitvijo v davčno bolj prijazne države, kot je denimo Hrvaška. V drugem delu davčnega podcasta, pa bomo obdelali davke v povezavi z nepremičninami.  Vse kar mora vedeti vlagatelj o davkih, se v tokratnem »davčnem« podkastu pogovarjam z Juretom Mercino, ki je partner v družbi za davčno in podjetniško svetovanje LeitnerLeitner. Vmes pa nam z davčnimi pikantnostmi postreže tudi Stojan Glavač iz Finančne uprave RS. Odgovarjamo na spodnja vprašanja:    Kdo mora oddati napoved za odmero dohodnine in kdo ne? V katerih primerih smo oproščeni plačila davka? Kakšna bo stopnja obdavčitve in od česa je ta odvisna? Konkretno, prodala sem nekaj delnic, ki sem jih držala več let (recimo Tesli) in manj kot leto (recimo Zoom). Trgovalne račune, ki jih imamo v tujini ni treba prijaviti Fursu. Kaj Furs ve o naših transakcijah v tujini? Kaj če ponesreči pozabimo prijaviti del kapitalskih dobičkov? Na kaj moramo biti pozorni z davčnega vidika, ko izbiramo brokerja? Kakšne so davčne implikacije, če želimo prenesti svoj portfelj na drugega brokerja? Kateri stroški nam znižujejo davčno osnovo? Kako je s pobotanjem dobička in izgube? Kaj so špekulativne izgube? In kdaj nam Furs ne prizna izgube? Obdavčitev ETF in vzajemnih skladov. Kaj moramo vedeti? Kako je z distribucijskimi ETF? Dvojna obdavčitev - na katere države moramo biti še posebej pozorni, že v fazi investiranja? Kdaj nam Furs ne prizna v tujini plačanega davka …. Kaj moramo vedeti o obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov? Kaj moramo vedeti o obdavčitvi kriptovalut? Kdaj postane Furs pozoren na naše prilive na TRR? Kako moramo pojasnjevati izvor premoženja in kaj se zgodi, ko tega ne znamo? Kdaj opravljamo dejavnost trgovanja in kdaj ne? Kako so obdavčeni zaslužki iz P2P - posojanje med posamezniki? Koliko davka plačam, če posodim denar prijatelju in mi ta vrne obresti? Zakaj številni z večjimi portfelji razmišljajo o selitvi na Hrvaško?

Za vlagatelje je nujno, da poznajo tudi davčni vidik investiranja. Zanje je februar pomemben mesec, saj je do 28. februarja potrebno oddati napoved za odmero dohodnine za v preteklem letu ustvarjene obresti, kapitalske dobičke, dividende in tako dalje. Vprašanj na to temo je veliko, zato v tem davčnem podcastu predstavljamo praktične primere. Podcast je pripravljen na način, da je primeren  tako za novince kot tudi bolj izkušene investicijske mačke. V prvem delu davčnega podcasta se osredotočamo na dividende in kapitalske dobičke, ki jih ustvarimo s prodajo delnic, vzajemnih skladov, ETF, izvedenih finančnih instrumentov, omenimo tudi davčne posebnosti pri trgovanju s kriptovalutami. Preverili smo tudi, kaj finančna uprava ve o našem trgovanju preko tujih borznih posrednikov. Dodajamo tudi zanimivosti v zvezi s selitvijo v davčno bolj prijazne države, kot je denimo Hrvaška. V drugem delu davčnega podcasta, pa bomo obdelali davke v povezavi z nepremičninami.  Vse kar mora vedeti vlagatelj o davkih, se v tokratnem »davčnem« podkastu pogovarjam z Juretom Mercino, ki je partner v družbi za davčno in podjetniško svetovanje LeitnerLeitner. Vmes pa nam z davčnimi pikantnostmi postreže tudi Stojan Glavač iz Finančne uprave RS. Odgovarjamo na spodnja vprašanja:    Kdo mora oddati napoved za odmero dohodnine in kdo ne? V katerih primerih smo oproščeni plačila davka? Kakšna bo stopnja obdavčitve in od česa je ta odvisna? Konkretno, prodala sem nekaj delnic, ki sem jih držala več let (recimo Tesli) in manj kot leto (recimo Zoom). Trgovalne račune, ki jih imamo v tujini ni treba prijaviti Fursu. Kaj Furs ve o naših transakcijah v tujini? Kaj če ponesreči pozabimo prijaviti del kapitalskih dobičkov? Na kaj moramo biti pozorni z davčnega vidika, ko izbiramo brokerja? Kakšne so davčne implikacije, če želimo prenesti svoj portfelj na drugega brokerja? Kateri stroški nam znižujejo davčno osnovo? Kako je s pobotanjem dobička in izgube? Kaj so špekulativne izgube? In kdaj nam Furs ne prizna izgube? Obdavčitev ETF in vzajemnih skladov. Kaj moramo vedeti? Kako je z distribucijskimi ETF? Dvojna obdavčitev - na katere države moramo biti še posebej pozorni, že v fazi investiranja? Kdaj nam Furs ne prizna v tujini plačanega davka …. Kaj moramo vedeti o obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov? Kaj moramo vedeti o obdavčitvi kriptovalut? Kdaj postane Furs pozoren na naše prilive na TRR? Kako moramo pojasnjevati izvor premoženja in kaj se zgodi, ko tega ne znamo? Kdaj opravljamo dejavnost trgovanja in kdaj ne? Kako so obdavčeni zaslužki iz P2P - posojanje med posamezniki? Koliko davka plačam, če posodim denar prijatelju in mi ta vrne obresti? Zakaj številni z večjimi portfelji razmišljajo o selitvi na Hrvaško?