Podcasts about preverili

Tretji polčas je bil spet v znamenju nogometa. Preverili smo, ali se je Aluminiju iz Kidričevega znova uspelo prebiti med prvoligaše ali pa bomo morali na razplet druge lige počakati do zadnjega kroga, naslednji konec tedna.

V turistični oddaji se bomo ustavili na bližnjih letališčih. Preverili bomo, ali se v poletni sezoni obetajo nove povezave, in kam bomo iz Zagreba, Ljubljane in Gradca potovali letos. Ugotavljali bomo tudi, ali so klasični zemljevidi sploh še aktualni ali pa so jih že v celoti zamenjale različne aplikacije. V potopisnem delu začenjamo novo zgodbo, pot nas bo vodila v Kambodžo.

Nepredvidljivi ameriški predsednik še naprej šokira s svojimi odločitvami. Najprej je napovedal carinsko vojno celotnemu svetu, nato pa si je premislil in se preusmeril na svojega največjega tekmeca, Kitajsko. V Pekingu pravijo, da se ne bodo pustili izsiljevati. Nemčija je nazaj, pa napoveduje novi nemški kancler Friedrich Merz. Tudi o tem v Labirintih sveta. Preverili bomo tudi razmere na vzhodnoevropskih bojiščih, kjer naj bi ruske sile sprožile novo ofenzivo.

Nova epizoda oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija, bo tako kot ves svet pod vplivom nove trgovinske vojne. Kako bo ta vplivala na svet in Evropo, bo v studiu ugotavljal Marcel Štefančič s številnimi gosti, od Slavoja Žižka do Ursule von der Layen. Uroš Slak pa se bo z Urško Klakočar Zupančič, Matejem Lahovnikom in Alešem Hojsom pogovarjal o možnih rešitvah za Slovenijo. Izvedeli bomo še, kaj na carinski upravi počneta Serpentinšek in Martelanc in kako bodo ljubljanske nutrije pomagale pingvinom, Zvezdana se bo z Matjažem Hanom pogovarjala o pomembni življenjski prelomnici. Preverili pa bomo tudi, v katerih športih se bodo lahko domači politični akterji spopadli na Lažijadi 2025. Vesna Milek bo gostila Zorana Predina, Igor Bergant Tanjo Fajon in Aleksandra Vučića, Franc Kangler pa vam ponuja par receptov za uspešno švercanje čez mejo. Vse to, razen tistega, za kar bo zmanjkalo časa, v petek dopoldan na Prvem.

V istom veku sa s tým stretneme asi všetci: dobehne nás náš životný štýl alebo predispozície a viac-alebo menej nás bolí chrbát. Teraz však vedci preskúmali všetky tie zaručené návody, ako si pomôcť a zistili, či sú podložené nejakými výskumami. Tento týždeň sa v podcaste Zoom pozrieme na rôzne liečby bolestí chrbta a dozvieme sa, ako správne užívať kofeín tak, aby nás robil bdelšími. Objavom týždňa bude úplne nová trieda antibiotík. – Všetky podcasty denníka SME si môžete vypočuť na jednom mieste na podcasty.sme.sk. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcasty@sme.sk – Odoberajte aj (Ne)vedecký newsletter Tomáša Prokopčáka na sme.sk/nevedecky – Ďakujeme, že počúvate podcast Zoom.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Ob evropskem dnevu žil smo se posvetili skrbi za žile. Preverili smo, kaj lahko sami storimo za zdravje ožilja ter kako zmanjšamo dejavnike tveganja bolezni srčno-žilnega sistema. Kaj so anevrizme in kdaj opraviti meritev gleženjskega indeksa? Z nami je bil profesor interne medicine dr. Aleš Blinc.

V Radijski tribuni smo gostili Jureta Struca, direktorja Zavoda za turizem Maribor. Preverili smo, kakšna je bila lanska turistična sezona in kakšna so pričakovanja letos. Preverili smo še, katere bodo letošnje osrednje aktivnosti zavoda.

Al Vrezec je eden najbolj priznanih slovenskih biologov, ki se je posvetil raziskovanju različnih organizmov in ekosistemov.Ena od srčik njegovih raziskav pa je kozača, vrsta sove, ki je za mnoge prava uganka. Kozače so namreč posebne po svoji velikosti in življenjskih navadah, s katerimi so se prilagodile specifičnim pogojem. Le redko jo je moč videti in slišati …Al je skozi dolgoletno opazovanje ugotovil, da je preučevanje kozače zato lahko prava znanstvena pustolovščina.“Kozača je ena redkih vrst ptičev, ki je sposobna odgnati celo medveda. A preden napade, zato, da bi ubranila mladiče, opozori. Pokaže se v vsej svoji veličini. Ropota s kljunom, kar je svarilni klic. Če te vse to ne odvrne, potem napade – in takrat si pečen,” v podkastu razlaga Al Vrezec.Zato raziskovalci, tudi Al uporabljajo s peno obdano čelado. “To pa predvsem zato, ker vemo, da je tak napad – tudi če zadene v trdo čelado – lahko usoden celo za samico. Sova namreč prileti z izjemno močjo, kot da bi vam nekdo zalučal košarkarsko žogo naravnost v glavo,” še ponazori Al Vrezec.Sicer pa Alova strast do narave ni omejena le na njeno neposredno raziskovanje. Al je tudi izjemen glasbenik in baritonist, ki nastopa v okviru projekta OperArija, kjer skupaj z ženo snujeta predstave in koncerte, velikokrat povezane prav s ptičjo tematiko.Kako zelo je Al delaven in predan svojemu delu, je v podkastu pojasnila biologinja in njegova žena Petra Vrh Vrezec. Bilo je obdobje, ko je prebrala vse njegove strokovne in poljudne članke ter knjige; potem so se družinske obveznosti sicer okrepile, a njegovemu delu sledi, saj imata podobne interese. izmenjujeta si mnenja, pospremi ga tudi na kongres v tujino.Za Ala pravi, da je "mogoče včasih kar malo deloholik". A je tudi zelo povezovalen, še posebej z mladimi, ki mu radi sledijo. Tako je zdaj v center za obročkanje ptičev pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije privabil veliko mladih in nadobudnih, ki so odprti za nove ideje, spremljajo dogajanje v tujini, prinašajo nova znanja in skupaj ustvarjajo ogromne premike.Prisluhnite podkastu z Alom Vrezcem. V njem boste dodobra spoznali kozače, se spustili v Alov vsakdan, ugotavljali, zakaj biodiverziteta ni pomembna le za živali, ampak vse nas. Preverili smo še, ali res drži, da sove naznanjajo smrt in uresničujejo zle slutnje, no, ker smo hitro ugotovili, da ne drži, nam je Al pojasnil, kako je takšna predstava nastala in zakaj se je sploh zasidrala in ostajala z nami dolga stoletja.

Tema četrtkove Radijske tribune so bile prepotrebne zdravstvene naložbe v tukajšnjem Kliničnem centru. Preverili smo, kako napreduje gradnja onkologije in dogovor s stanovalci Masarykove, kaj bo z gradnjo infekcijske stavbe, in kdaj bo prve bolnike sprejela negovalna bolnišnica na Pohorju. Gosta sta vršilec dolžnosti direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki in generalni direktor tukajšnjega Kliničnega centra Vojko Flis.

Tudi menopavza je lepo obdobje in prav nič se ga ni treba bati. Umiriti se moramo, pregnati stres in se sprostiti ... pri iskanju ravnovesja so nam lahko v veliko pomoč tudi pravilne mešanice različnih adaptogenov. Prav zato smo strokovnjaki pri Klepetu ob kavi ustvarili dve inovativni mešanici - ADAPTO anti age in ADAPTO meno. Jemljete ju lahko posebi ali kombinirate oboje, odvisno glede na vašo starost in dogajanje v organizmu. Več o tem pa naj povedo strokovnjaki ...

V turistični oddaji smo vas tokrat povabili v Haloze. Preverili smo, kakšen turistični preboj so Haloze doživele v zadnjih desetletjih, pa tudi,  ali jih lahko primerjamo denimo z Brdi ali Toskano, in vas povabili na prireditev Jesen v Halozah, ki je povezala več kot 25 ponudnikov, ti pa bodo 6 sobot zapored na široko odprli vrata za obiskovalce. In šezadnjič smo z Bojanom Golčarjem potovali po Armeniji in Gruziji .

Morski travniki, ki rastejo v plitvih obalnih vodah, so eden izmed ekosistemov, ki zagotavljajo hrano in zatočišče številnim morskim organizmom. Prav tako proizvajajo kisik, zmanjšujejo erozijo, shranjujejo ogljik in so obenem pokazatelj dobre kakovosti morja. O tem obiskovalce portoroške plaže odslej ozavešča informacijska tabla, ki so jo na Okolju Piran postavili v sodelovanju z Zavodom YouSea. O pobudi in pomenu morskih travnikov govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo prelistali tudi "Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez", prav posebno knjigo avtorja Marina Sinkoviča, enega zadnjih izolskih ribičev. Preverili smo tudi, kakšno tropsko doživetje načrtujejo v Postojni.

Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava. Sogovorniki:  predsednik KS Spodnja Idrija Vojko Carl direktor Tehnologije, mreže in logistike pri Pošti Slovenije Peter Milinović pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič aninimni poštarji

Preverili smo, kako so mladi preživljali čas na Poletni šoli: pot do uspeha. V Soči so 5 dni pridobivali nova znanja in veščine s področja podjetništva, osebnih financ, umetne inteligence, nastopanja in vodenja skupin, čas pa so imeli tudi za kopanje v reki Soči - če so si upali vanjo. Z Gymnasiumom smo bili torej na terenu v Trenti.

V tokratni oddaji najprej več o novi predstavi režiserja Matjaža Pograjca Skini mi se s kursa, v kateri igrajo 4 mladi igralci. Pograjc jo je zasnoval po motivih Shakesperjevega Othella. Preverili bomo tudi, kaj si lahko ogledate na stenah Atrija ZRC v Ljubljani. Tam so namreč odprli razstavo fotografij z naslovom Po Deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom na območju Bosne in Hercegovine.

Po združevanju vrtcev v Ljubljani se je nad to idejo navdušila tudi mariborska občina. Preverili smo, kakšni so ti načrti, kolikšen je bil nedavno končan vpis za prihodnje šolsko leto in kakšne naložbe se v vrtcih obetajo letos.

Drugi poudarki iz oddaje: Na Fernetičih Italijani napovedujejo izboljšanje prometne infrastrukture, slovenska stran pa o njihovih namerah na mejnem prehodu ni bila obveščena V Celju so prenovili laboratorij za plemenite kovine -Preverili smo razgradnjo propadle bioplinarne v Ilirski Bistrici, ki skrbi tamkajšnje prebivalce.

Z novim letom se je poslovil papirnati obrazec, ki ste ga prejeli ob darovanju krvi. Obrazec za uveljavljanje odsotnosti z dela za darovalce je tako po novem elektronski, podobno kot bolniški list od leta 2020. V torkovem Svetovalnem servisu bo z nami Polonca Mali, dr. med., spec. transf. med., vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Preverili bomo, kašne so trenutne zaloge, in odgovorili na nekaj najpogostejših vprašanj. V kolikšnem času recimo telo nadomesti odvzeto količino krvi?

Drugi poudarki oddaje: Preverili smo, kako se na novo smučarsko sezono pripravljajo v Cerknem in na Pohorju Osnovna šola Turnišče je dobila novo, začasno streho. Trajno rešitev bodo iskali prihodnje leto Država bo prihodnje leto začela prenavljati objekte v soseščini Prešernove hiše v Vrbi, občina pa graditi obvoznico Kulturnemu prazniku se, tako kot vsako leto, tudi tokrat pridružuje Trubarjeva domačija na Rašici

Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?Sogovorniki: predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Ljubljana Tomaž Tomaževic Mina Paš, Drogart, doktorica medicine in certificirana integrativna psihoterapevtka Nataša Serec, staroborka na Metelkovi Hakim iz Maroka

V nočnem programu se bomo spomnili velikih nogometnih imen, ki jih je pred dnevi na dobrodelni tekmi gostil stadion v Stožicah. Preverili smo, kako je bilo spet videti stare soigralce, nekdaj nogometne nasprotnike in kakšno sporočilo so želeli vsem predati s svojo prisotnostjo. K poslušanju vabi voditeljica Helena Ajdnik.

Tokrat gremo na španski otok Tenerife, ki ga je prizadel najhujši požar na Kanarskih otokih v zadnjih desetletjih. Govorili smo s Polono Potočnik, ki opisuje, kako se je ogenj širil in kako so se gasilci z več otokov spopadli z njim. Poloni je bilo ob tem še toliko težje pri srcu, saj je – preden je zagorelo na Tenerifu, kjer si je ustvarila drugi dom - v začetku avgusta poplavilo njeno rodno Koroško. Preverili smo tudi utrip med Slovenci v Avstraliji, kjer so v pričakovanju začetka pomladi, ter se pozanimali, kako v Srbiji potekajo priprave na začetek dopolnilnega pouka slovenščine.

Drugi poudarki oddaje: Preverili smo tudi, kakšne so razmere po ujmi na Ptujskem ter v okolici Maribora - v Kungoti, Dupleku in v Malečniku. Prinašamo tudi najbolj sveže novice iz Posavja Pogovarjali smo se z gasilci, ki so na Koroškem včeraj pomagali pri evakuaciji starejših in onemoglih Slišali boste tudi, kako lahko prizadetim pomagate prek Rdečega križa in Karitasa

Vroča tema za vroče dni -umetna inteligenca (AI). Preverili bomo, kako investirati v podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, in na kaj pri tem paziti? Čeprav je AI vroča zgodba, je treba zgraditi dolgočasne temelje in se zavedati, da premoženje raste, medtem ko spimo. Gost: David Zorman, upravljavec premoženja pri Generali Investments. Epizoda objavljena tudi na Youtube

Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je 30. maja na tradicionalnih Goriških večerih v Novi Gorici govoril tudi o celibatu. Med drugim je povedal: "Moje mnenje je, da bi bilo pošteno, da damo celibat na izbiro. To je možno, ker je to cerkvena zapoved. To ni božja zapoved. O tem se tudi razpravlja - da je duhovnik lahko tudi poročen." Preverili smo, kakšno je mnenje poslušalcev o 'celibatu po izbiri'.

Objavljamo izsek iz dogodka Money-How Live na temo umetne inteligence in investiranja. V drugem delu objavljamo izsek o prihodnosti mobilnosti in fintecha ter obeh panogah. Preverili smo tudi zanimive delnice in sklade, ki kotirajo na borzi (ETF) z naložbeno politiko investiranja v podjetja, ki se ukvarjajo z mobilnostjo (Električna vozila, droni in električna letala) in fintech. Epizoda bo objavljena na Youtube Na okrogli mizi so sodelovali: - Tomaz Štolfa, večino življenja je živel med San Franciscom, New Yorkom in Ljubljano, ustanovil je nekaj uspešnih startup zgodb, bil angelski investitor, zbral 200 milijonov evrov - Marko Thaler, strokovnjak za robotiko in umetno inteligenco; razvijalec robotskega delavca, soustanovitelj podjetja Airnamics - Boris Cergol, poznavalec trendov na področju umetne intelience in regijski vodja podatkovne discipline v podjetju Endava, v preteklosti pa se je ukvarjal tudi s trgovalnimi strategijami - Andraž Grahek, partner v podjetju Capital Genetics, investitor

Objavljamo izsek iz dogodka Money-How Live na temo umetne inteligence, kjer smo se pogovarjali o panogah prihodnosti in kako si lahko pomagamo z umetno inteligenco pri investiranju. Preverili smo tudi zanimive delnice in sklade, ki kotirajo na borzi (ETF) z naložbeno politiko investiranja v podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence. Epizoda bo objavljena tudi na Youtube. Na okrogli mizi so sodelovali: - Tomaž Štolfa, večino življenja je živel med San Franciscom, New Yorkom in Ljubljano, ustanovil je nekaj uspešnih startup zgodb, bil angelski investitor, zbral 200 milijonov evrov - Marko Thaler, strokovnjak za robotiko in umetno inteligenco; razvijalec robotskega delavca, soustanovitelj podjetja Airnamics - dr. Boris Cergol, poznavalec trendov na področju umetne inteligence in regijski vodja podatkovne discipline v podjetju Endava, v preteklosti pa se je ukvarjal tudi s trgovalnimi strategijami - Andraž Grahek, partner v podjetju Capital Genetics, investitor

Po zimski sezoni in krajšem zatišju se na Pohorju pred prvomajskimi prazniki začenja poletna. Preverili smo, kako tečejo investicije v infrastrukturo, kako bo zaradi remonta z obratovalnim časom gondole in kakšna bo med prazniki turistično-rekreativna ponudba.

Tretji polčas ni mogel mimo 59. pokala Zlata lisica za smučarke, ki ga je minuli konec tedna gostila Kranjska Gora, in s tem tudi pogleda v njegovo prihodnost – z generalnim sekretarjem tekmovanja Gregorjem Lednikom. Bo 60. Zlata lisica našla pot domov, na Mariborsko Pohorje? Ob tem pa smo se posvetili tudi nogometu, kajti z nedeljsko večerjo in druženjem se začenjajo priprave nogometašev Maribora. Preverili smo, kaj je novega, morebitne prihode in odhode, čeprav se je zimski prestopni rok za nogometaše šele dobro začel.

Akvariji so pomembna središča širjenja znanstvene kulture in ozaveščanja o podnebni krizi. To je ena od osrednjih sklepnih misli enajstega svetovnega kongresa akvaristov, ki je bil letos v francoskem nacionalnem morskem centru Nausicaá v mestu Boulogne sur Mer. Tam je tudi največji akvarij v Evropi. Med 500 udeleženci kongresa iz 200 akvarijev po vsem svetu je bila tudi vodja Akvarija Piran dr. Manja Rogelja, ki smo jo povabili v oddajo. Preverili smo še, kako po odstranitvi ogromnega trnka iz grla okreva želva glavata kareta, ki jo je nedavno rešil ribič. In ja, ogledali smo si male požeruhe, morske konjičke. Kar 15 jih imajo. Piranskemu akvariju je prvič uspelo obdržati gnezdo dolgonosih morskih konjičkov. Akvarij Piran je obiskala Lea Širok.

V začetku tedna smo izvedeli, kdo bo odslej vladal v občinah; samo v petini teh županska kandidata tečeta še drugi krog. To so bile vesele volitve z množico zmagovalcev – nekdo ima največ županov, drugi svetnikov, tretji mestnih hiš. Bolj krčevit in umazan je bil pred nedeljskimi referendumi spopad glede novih zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. V oddaji bomo izmerili razpoloženje javnosti. S finančnim ministrom se bomo pogovarjali o pravkar potrjenem orjaškem proračunu za prihodnje leto in povprašali podjetnike, ali delijo ministrovo mnenje, da bodo z njim ohranili dobro kondicijo gospodarstva za obdobje po energetski krizi. Preverili bomo razloge za naraščanje števila beguncev v Sredozemlju in za nove napetosti na Kosovu. Na koncu pa, seveda, tudi o poslih in politiki na svetovnem nogometnem prvenstvu. Kritični pregled tedna ta petek s Tomažem Celestino.

Podkast Večer v živo z Dejanom Jaričem: "Pomembna je usklajenost misli, besed in dejanj" S holističnim zdravnikom, Dejanom Jaričem, smo se pogovarjali o tem, zakaj je pomembno, da k zdravju pristopamo celostno in kaj to pomeni. Dejan Jarič nam je zaupal, da zdravje izhaja iz usklajenosti uma in srca in kako tako usklajenost vzpostavimo. Preverili smo modrost, ki pravi, da je zdrav duh v zdravem telesu. Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli: · kaj pomeni celostni pristop k zdravju, · kako na naše zdravje deluje usklajenost misli, besed in dejanj, · kako misli vplivajo na naše zdravje, · kakšno vlogo ima pri tem naš nezavedni um, · kako lahko spreminjamo nezavedni um, · zakaj je pomembno, da znamo sprejeti svoje sence in rane · in še več navdihujočega razmišljanja o življenju. Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.

"Možgani so čarovnija in kot čarovniški trik sam po sebi," prav dr. Alice Pailhes, ki se ukvarja s področjem psihologije čarodejstva in magije. Kako nam lahko prerez obeh področji, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega, ponudi imeniten vpogled v človekovo odločanje, vedenje, spomin in skrb za duševno blaginjo? Preverili bomo v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Mojca Delač.

O celoviti podobi osebnosti smo se pogovarjali s strokovnjakinjo zanjo, Leo Pisani. Povedala je, zakaj je pomembno, da nam je mar, kako skrbimo za svojo celovito podobo. Preverili smo rek, ali drži, da obleka naredi človeka, in kaj oblačila, barve, kroji in vonji sporočajo o nas. Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli: · kaj pomeni celovita podoba osebnosti, · kako se izgrajuje, · kako konkretno izgleda poklic svetovalke za celovito podobo osebnosti, · kaj obleka sporoča o nas, · zakaj je prav, da skrbimo za svojo celovito urejenost, · ali obstajajo neprimerna oblačila, · kateri kosi oblačil so energijsko najmanj primerni, · kaj pomeni – več vem, manj potrebujem · in še veliko zanimivih informacij o celoviti podobi osebnosti. Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.

Mariborski župan Saša Arsenovič je zaradi incidenta z mladoletnikom | nekaj mesecev pred koncem mandata ostal brez koalicijske večine, marsikdo pa zahteva njegovo politično slovo. Ali je že sprejel dokončno odločitev in kako si predstavlja županovanje v naelektrenem predvolilno obarvanem času, bje odgovoril v podaljšani oddaji, ko je bil na voljo tudi za vaša vprašanja. Preverili pa smo tudi, ali je uresničil predvolilne obljube in še marsikaj drugega.

Preverili smo katere so letošnje glavne investicije Pogrebnega podjetja Maribor in katere so aktualnosti v mariborskem komunalnem podjetju Nigrad. Predstavljamo tudi javni razpis mariborske občine za pomoč podjetjem za dodelitev sredstev za nakup nove opreme.

V zadnji aprilski turistični oddaji bomo predstavili nov spletni zemljevid znane poti med vinogradi Vinotour. Preverili bomo, kaj v letošnji sezoni pripravljajo na Negovskem gradu in se ob koncu oddaje sprehodili še po tako imenovanem mariborskem Bronxu.

Kripto župan Matjaž Rakovec poleg županske službe snuje tudi kriptostrategije. Je dvakratni prejemnik naziva Naj finančnik leta, sicer nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav. Na zadnjih lokalnih volitvah je postal župan Kranja, kjer se je rodila prva kriptomenjalnica Bitstamp ter postavil prvi spomenik blockchainu. Zdaj Rakovec razmišlja tudi o izdaji nezamenljivih žetonov (NFT). Preverili smo, kako upravlja premoženje, koliko je zaslužil in koliko izgubil z naložbami v kriptovalute in zakaj zdaj razmišlja o investiranju na delniške trge?

V Poslovnem mikrofonu smo govorili o nedavnem obisku ministra za gospodarstvo v Mariboru, ki se je sešel s tukajšnjimi predstavniki gospodarstva. Preverili smo tudi, kaj bo mariborski Poslovni coni Pobrežje prinesla nova dovozna cesta, ki jo bodo zgradili še letos. Ob tem pa smo z vami delili še uspešno poslovno zgodbo, v kateri smo spoznali, kako iz letalskih delov nastaja pohištvo.

Drugi poudarki iz oddaje: -Preverili smo, kaj se 12 let po zaprtju kemične tovarne Kemiplas dogaja na območju Dekanov. -Obiskali smo Rotovški trg v Mariboru, kjer so danes začeli rušiti znameniti Rotovž. -Na Ponikvi v občini Šentjur so že vzcvetele redke cvetlice velikonočnice.

V oddaji Poslovni mikrofon smo tokrat govorili o kompozitnih materialih iz odpadnih snovi, ki so jih razvili v Razvojnem centru orodjarstva Slovenije in ki se že uporabljajo tudi v industriji. Preverili smo, kako se izvaja projekt eDigiStars, ki se ukvarja z usposabljanjem starejših za krepitev digitalnih podjetniških sposobnosti.

Vstopamo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi se odvijali zgolj na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj bomo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po otvoritvenem spektaklu. Preverili bomo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. O domačih – že bolj ali manj predvolilnih - bitk bomo izpostavili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske položnice in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec. Kdo je sledil olimpijski tradiciji in sklenil premirje? Preverjamo na frontah domače politike, vlade in sindikatov, koronavirusa ter ukrajinsko-ruske meje. Vstopili smo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi potekali le na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj smo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po odprtju. Preverili smo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. Od domačih že bolj ali manj predvolilnih bitk smo poudarili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske zneske na položnicah in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec.

Je to jedna za najväčších vesmírnych záhad. Vieme, že viditeľná hmota tvorí len zhruba 4 percentá kozmu a tmavej hmoty je oveľa viac. Lenže tú nielenže nevidíme, my ani poriadne nevieme, čo by ju mohlo tvoriť. Teraz sa zdá, že pomôcť vysvetliť by nám ju mohol jeden desaťročia starý nápad Stephena Hawkinga a kľúčom by boli čierne diery. Tento týždeň sa v podacste Zoom vyberieme do vesmíru a budeme hľadať tmavú hmotu, zistíme, či nejaký zaručené recept naozaj pomáha na alkoholovú opicu a dozvieme sa, prečo je mak taký užitočný. Krátke správy z vedy Stredoveké kone využívané v bitkách bývali menšie, než si myslíme. Aj keď sú často zobrazované ako veľké zvieratá, z nášho pohľadu bývali veľké asi ako poníky: mávali čosi pod jeden a pol metra. Ukázala to analýza kostrových pozostatkov z rokov 300 až 1650 z viac ako 170 archeologických nálezísk. Umelá inteligencia by nám mohla pomôcť predvídať odolnosť baktérií na antibiotiká. Problémom ale tiež je odhadnúť, ktoré lieky by na takéto mikróby ešte zabrali. Vedci teraz navrhli systém, ktorý pomôže lekárom povedať, či majú nasadiť širokospektrálne lieky, alebo majú do činenia s rezistentnou baktériou. Rozsiahle suchá spôsobujú teplejšie vlny horúčav, no sú menej smrtiace. Nový výskum naznačuje, že počas vĺn horúčav vysychá zem, čo následne napomáha ďalšiemu zvyšovaniu teploty. Vysušená pôda však vedie aj k poklesu vlhkosti vzduchu, takže horúčavy sú pre ľudí zároveň štatisticky menej smrteľné. Očkovanie proti chrípke či proti osýpkam by čiastočne mohlo pomôcť aj pri boji s koronavírusovou pandémiou. Nový výskum naznačuje, že mnohé vakcíny majú celkový povzbudzujúci efekt na imunitný systém a i keď sú určené proti inému ochoreniu, dokážu pomôcť naštartovať imunitu: platí to aj vtedy, ak by vakcína určená na iné ochorenie chránila proti covidu len na päť percent. – Všetky podcasty denníka SME si môžete vypočuť na jednom mieste na podcasty.sme.sk. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcasty@sme.sk – Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty – Podporte vznik podcastu Zoom a kúpte si digitálne predplatné SME.sk na sme.sk/podcast – Odoberajte aj denný newsletter SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/suhrnsme – Ďakujeme, že počúvate podcast Zoom.

V tokratni oddaji Gremo v kino se posvečamo 18. izdaji mednarodnega festivala animiranega filma, Animateki, ki se po lanski spletni izdaji na veliko veselje vseh ljubiteljev in ljubiteljic animiranih filmov spet odvija tudi v živo. Preverili smo, kateri filmi tekmujejo za nagrade letošnjega festivala, si ogledali celovečerna animirana filma Josep in Moja najljubša vojna in se posvetili tudi posebnemu programu Njena zgodba, namenjenemu feminističnim filmom in filmom avtoric. Seveda pa ne manjkata niti oceni dveh najbolj "vročih" filmov ta hip z rednega kinematografskega sporeda: Hiša Gucci in Spencer; v enem nastopa Lady Gaga, drugi pa pripoveduje o Lady Di.

Nova koronavirusna različica omikron vzbuja skrb strokovnjakov. Države zato zaostrujejo ukrepe, nekatere celo zapirajo meje. O tem, kako nalezljiva je ta različica, ali njene mutacije res zaobidejo imunost in o ukrepih naše države smo govorili v Radijski tribuni. Preverili smo tudi zadnje epidemiološke podatke – se spodbuden trend že odraža na manj hospitalizacijah covidnih bolnikov? Oddajo je pripravila Vesna Martinec.

V Poslovnem mikrofonu smo gostili novega direktorja Javnega holdinga Maribor Andreja Rihterja. Govoril je o svoji viziji razvoja holdinga in o načrtih. Preverili smo tudi, koliko podjetnikov je pridobilo občinsko denarno spodbudo za samostojno podjetniško pot in nakup opreme.

V Poslovnem mikrofonu smo govorili o pripravah na bližajočo se smučarsko sezono na Mariborskem Pohorju. Preverili smo, kakšne učinke prinašajo opravljene energetske prenove tukajšnjih javnih stavb in kaj lahko pričakujemo od novih, ki jih načrtuje občina. V rubriki podjetna pozitiva pa gostimo fotografinjo Natalijo Jelušič Babić. Pripravil Aljaž Mejal.

Medtem ko Evropa hiti v razogljičenje, Slovenija ostaja še brez sprejete nacionalne strategije za izstop iz premoga. Kaj si od prestrukturiranja obeta gospodarstvo in druge institucije, ki se bodo morale povsem prilagoditi novim razmeram? Kako ustvariti pet tisoč novih delovnih mest, kolikor naj bi jih zaradi zapiranja premogovnika potrebovali v Velenju. Tudi pretekli slovenski primeri prestrukturiranja kažejo, da je to lahko uspešno ali po drugi strani, da vodi v propad. Preverili so jih dopisniki Nina Brus, Karmen Štrancar Rajevec in Jože Žura. Kaj nas čaka tokrat, pa z gosti v studiu preverja voditeljica Metka Pirc. Gostje: - Andrej Čuš, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo na Minstrstvu za infrastruturo, - Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, - Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko – Šaleške regije.

Nocoj se obeta premiera opere Kapuleti in Montegi Vincenza Bellinija, ki bo v ljubljanski Operi uprizorjena prvič v njeni zgodovini. Prav tako v Ljubljani, v Cukrarni, bo drevi potekal pogovor Slavoja Žižka z Yanisom Varoufakisom; vstopnice za težko pričakovan pogovor so hitro pošle, tudi za ogled na spletu vlada veliko zanimanje. Preverili pa smo tudi utrip na včeraj odprtem Frankfurtskem knjižnem sejmu. [foto: SNG Opera in balet Ljubljana, Capuleti in Montegi, (c) Darja Štravs Tisu]

Od pondelka sa prvých päť našich okresov zafarbí do čiernej farby covid automatu. Obmedzenia sa tak dotknú aj očkovaných - zakázané sú večierky, svadobné oslavy a mení sa aj fungovane reštaurácii. Je možné, že sa do čierna sfarbí celé Slovensko? O aktuálne situácii sa rozprávame s matematikom z Veda pomáha Richardom Kollárom. Podľa neho sa s covidom stretne do 2 mesiacov takmer každý. „Všetci občania Slovenska sa v najbližších dvoch mesiacoch stretnú s koronavírusom. Dostanú sa k nim vírusové častice, každý ich vdýchne. Tí, ktorí majú silnú imunitnú reakciu po očkovaní alebo prekonaní si to ani nevšimnú,” hovorí v podcaste. V druhej časti podcastu sa pozrieme na kupčenie s bakalárskymi či magisterskými prácami. Nadácia Zastavme korupciu fenomén podrobila analýze a hovorí, že takto nečestne môže na našich vysokých školách absolvovať 15 percent študentov. A práce za peniaze im majú dokonca písať zamestnanci vysokých škôl!  Obchodovanie so záverečnými prácami nadácia preverovalo formou mystery shoppingu, teda vydávali sa za študentov so záujmom o kúpu vysokoškolskej práce. Preverili tak dvadsiatku webových ponúk. S akými výsledkami? Predstaví ich Martin Suchý z Nadácie Zastavme korupciu. Moderuje Denisa Hopková. Spolupracoval Jaroslav Barborák.

Od pondelka sa prvých päť našich okresov zafarbí do čiernej farby covid automatu. Obmedzenia sa tak dotknú aj očkovaných - zakázané sú večierky, svadobné oslavy a mení sa aj fungovane reštaurácii. Je možné, že sa do čierna sfarbí celé Slovensko? O aktuálne situácii sa rozprávame s matematikom z Veda pomáha Richardom Kollárom. Podľa neho sa s covidom stretne do 2 mesiacov takmer každý. „Všetci občania Slovenska sa v najbližších dvoch mesiacoch stretnú s koronavírusom. Dostanú sa k nim vírusové častice, každý ich vdýchne. Tí, ktorí majú silnú imunitnú reakciu po očkovaní alebo prekonaní si to ani nevšimnú,” hovorí v podcaste. V druhej časti podcastu sa pozrieme na kupčenie s bakalárskymi či magisterskými prácami. Nadácia Zastavme korupciu fenomén podrobila analýze a hovorí, že takto nečestne môže na našich vysokých školách absolvovať 15 percent študentov. A práce za peniaze im majú dokonca písať zamestnanci vysokých škôl!  Obchodovanie so záverečnými prácami nadácia preverovalo formou mystery shoppingu, teda vydávali sa za študentov so záujmom o kúpu vysokoškolskej práce. Preverili tak dvadsiatku webových ponúk. S akými výsledkami? Predstaví ich Martin Suchý z Nadácie Zastavme korupciu. Moderuje Denisa Hopková. Spolupracoval Jaroslav Barborák.

V tokratni oddaji bomo govorili strokovnih ekskurzijah na Goričkem in na AGRFT- ju. Preverili bomo kako je potekal Projektni teden »Otrok poglej naokrog« in terenski del projekta Pirati plastike. Tokrat bomo pokukali še v črno luknjo. Pridružila se nam bo Lara Svenšek, ki se je udeležila delavnice v okviru festivala Oko Besede, pogovarjali pa se bomo s prejemnikoma Krkine nagrade dijakoma Tamaro Kolerič in Domnom Bogdanom. Jakob bo predstavil kako se mladi borimo za podnebno pravičnost.

V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.

Kakšno je politično ozračje v Nemčiji nekaj tednov pred volitvami in kakšno je stanje na poplavno najbolj prizadetih območjih? Preverili smo tudi odzive na napovedano odpravo brezplačnih testiranj na novi koronavirus in kakšno jezdaj nemško stališče glede vračanja nezakonitih migrantov nazaj v Afganistan.

Preverili smo vzdušje na Raziskovalnem taboru Rogla, kamor se nekateri mladi vračajo leto za letom. V katere skupine so razdeljeni, kaj počnejo in koliko spijo, izvemo od gostov v Gymnasiumu.

V turistični oddaji smo slišali, da so na Turistični zvezi Slovenije pred začetkom poletne sezone predstavili bonton dopustniškega obnašanja in opozorili na mobilno aplikacijo Slovenski turistični vodnik. Preverili smo tudi, kako so mesece epidemije preživeli koroški turistični ponudniki in kaj pričakujejo to poletje. Tokrat pa smo še zadnjič spoznavali krožno slovensko planinsko transverzalo.

Po enajstih dneh silovitega obstreljevanja so se, vsaj začasno, končali spopadi med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi, kaj je prinesel prvi sestanek med zunanjima ministroma Rusije in Združenih držav Amerike Lavrovom in Blinknom. Jima je uspelo zmanjšati velike napetosti med državama? Preverili pa bomo tudi izkupiček srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana, ki so se pred dnevi zbrali na Brdu.

V Poslovnem mikrofonu smo predstavili najnovejše podatke o aprilski brezposelnosti na mariborskem koncu. Preverili smo, kaj prinaša letošnja mednarodna konferenca Podim v Mariboru, najvplivnejši tehnološki dogodek za zagonska podjetja v tem delu Evrope. Nekaj časa pa smo namenili za pozitivno poslovno zgodbo, in sicer za predstavitev postopka nizkotemperaturnega sušenja živil, ki se ga je lotilo družinsko podjetje z Zgornje Polskave.

Od začetka pandemije so se znanstveniki posvetili že tako rekoč vsem mogočim vidikom, ki bi lahko kaj prispevali k zmanjševanju visokega zdravstvenega davka virusa Sars-cov2. Cepiva proti covidu-19 smo dobili v rekordnem času zgolj enega leta, a nove variacije virusa že nakazujejo, da so cepiva le del uspešnega odgovora na aktualno pandemijo. Resnično dobrodošlo bi bilo seveda učinkovito zdravilo. A tudi razvoj zdravil običajno traja zelo dolgo. Da bi ta zamudni postopek čim bolj skrajšali, se je mednarodna skupina znanstvenikov osredotočila na učinkovine, ki so že prestale vsaj delno klinično testiranje. Preverili so približno 6000 substanc in z novimi metodami močno pospešili iskanje najbolj obetavnih kandidatov. Iskali so snovi, ki bi preprečile virusu, da se v celici razmnožuje. Ciljali so predvsem na glavno proteazo virusa, ki ima v procesu nastanka novih virusov ključno vlogo. Če bi jo lahko onemogočili, bi s tem onemogočili tudi virus. Kandidate so iskali z metodo rentgenske difrakcije, ki je potekala na sinhrotronu Desy v Hamburgu. Ta je običajno zelo zaseden, a zaradi prvega vala pandemije, ki je ustavil tudi številne znanstvene raziskave, so bili pogoji idealni za množično testiranje potencialnih učinkovin. Najbolj obetavne snovi so preverili še v laboratorijih. Tako so prišli do 11 substanc, ki se zdijo izredno primerne za učinkovito oviranje virusa. Ena med njimi je celo že v 3. fazi kliničnih preverjanj prav za covid-19. Po povsem drugi poti jo je kot obetavno že zaznala druga skupina znanstvenikov. A kot poudarja Dušan Turk, je na tej točki še nemogoče vedeti, ali bo snov, ki je delovala v celični kulturi, dejansko ustrezno delovala na ljudeh. Klinične raziskave so zato odločilne. So pa s to raziskavo razvoj zdravil temeljito pospešili. "Naša raziskava je na nek način, kot se temu reče, groundbreaking, ker smo uspeli narediti presejalne teste z uporabnimi molekulami ne zgolj s fragmenti in jih zdaj niti ni treba med seboj povezati, ampak smo že tako lahko skočili v fazo optimizacije, da ne rečem celo klinične uporabe," je med drugim v pogovoru izpostavil prof. dr. Dušan Turk. V začetku aprila letos, torej dobro leto po začetku raziskav, so svoje izsledke objavili v prestižni reviji Science. V mednarodni raziskavi so sodelovali tudi Katarina Karničar, Aleksandra Usenik, Jure Loboda in Dušan Turk z Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan«. Prof. dr. Dušan Turk je bil gost oddaje Podobe znanja. Foto: IJS

Številni bi radi vlagali na borzo, kupovali delnice, kotirajoče sklade (ETF) in drugo, pa ne vedo, preko katerega borznega posrednika se najbolj splača to početi. Preverili smo, na kaj moramo biti pozorni, ko ga izbiramo, pa tudi, kako služijo na naš račun. Nadaljujemo s serijo investicijskih podcastov Money-How. Prejšnji teden smo obdelali vzajemne sklade, v tem podcastu pa smo se lotili spletnih brokerjev oziroma trgovalnih platform. Ponudbe je precej, zato so številni vlagatelji v dilemi, katerega ponudnika izbrati. Zavedati se je treba, da je cilj trgovalnih platform en sam – aktivirati vlagatelje na tisoč in en način, da trgujejo, s tem povečujejo volumen in posledično povečuje broker tudi svoj profit. In zadnja leta prihodki in dobički online borkerjev letijo v nebo. Tudi brezprovizijske platforme mastno služijo, predvsem na neznanju svojih strank. Izkušeni trgovalci zato svarijo, da so sodobne trgovalne platforme lahko za manj izkušene prava klavnica. Večina namreč izgubi ves svoj vložek že v parih mesecih. Vse novotarije, ki smo jim priča danes pa so pravzaprav orodje za pospeševanje prodaje in aktivacijo segmenta manj izobraženih in manj premožnih vlagateljev. Cel kup je tudi skritih stroškov, ki jih večina sploh niti ne zazna niti ne ve, da so bili obračunani. Skratka, potrebno je biti še kako previden. Pogovarjali smo se z nekdanjim borznikom, ki je bil tudi zadolžen za sestavljanje cenikov borznega posrednika... O trgovalnih platformah oziroma brokerjih se bom pogovarjala s Tonijem Jukičem, ki ima bogato kariero delovanja v borznoposredniških družbah oziroma bankah, ki ponujajo trgovanje. Bil je član uprave borznoposredniške družbe Poteza, potem je bil 10 let zaposlen na danski Saxo Bank, kjer je med drugim bil tudi zadolžen za vodenje poslovanja banke na področju Srednje in Vzhodne Evrope. V podcastu boste slišali... - Intro o trgovalnih platformah- Toni Jukič – včasih največji špekulant na borzi, danes pa ….- Zakaj se borzniki po karieri vrnejo k naravi- Disrupcija panoge borznega posredovanja in izgube- Je po 12 letih bikovskega trenda še prostor za rast- Trgovanje  - kolikokrat na leto, na mesec- Povprečna starost vlagateljev (in kako starši odpirajo račune svojim mladoletnim otrokom)- Kdaj nas upad tečajev najbolj zaboli in zadolževanje za nakup naložb- Ko ne veš, da si kupil izveden finančni inštrument (CFD)- Social trading- Na kaj si moramo odgovoriti, ko izbiramo prvo platformo za trgovanje? (in kaj se zgodi z mojim denarjem, če gre broker v stečaj…)- Partnerska podjetja (introducing brokers)  - da ali ne- Odpiranje računa- Ceniki, stroški in vrtoglavica- Stroškovna smiselnost investiranja manjših zneskov in frakcijsko trgovanje- Tržno ali limitirano- Priporočila analitikov – kupi, drži, prodaj- Domači brokerji vs tuji- Katerega torej izbrati (napovednik)

V Poslovnem mikrofonu boste, izvedeli, kako poteka delo v Javnem holdingu Maribor, kjer je od februarja zaposlenih 83 ljudi. Preverili smo, kako je s postopkom oprostitev najemnin za poslovne prostore v lasti mariborske občine, prinašamo pa tudi pozitivno zgodbo – tokrat o podjetju Lunos, ki spada med najhitreje rastoča podjetja pri nas in je bilo tudi letos med finalisti tekmovanja za najboljšega delodajalca Zlata nit.

Epidemiološka slika pri nas in v naši soseščini se poslabšuje – v Radijski tribuni smo razkrili, ali in kakšno zaostrovanje ukrepov nas čaka. Preverili smo tudi pripravljenost domov za starejše na tretji val epidemije. Pojavljajo se namreč primeri okužb stanovalcev, cepljenih z dvema odmerkoma, vedno več pa je tudi ljudi, ki so se okužili dvakrat. Govorili smo še o kadrovski stiski, čakalnih vrstah in vsakdanu stanovalcev po jesenskem tragičnem valu. Pripravil Dejan Rat

V poslovni oddaji govorimo o o mariborskem komunalnem podjetju Snaga, ki je lani poslovalo pozitivno. Preverili smo, kakšne načrte ima za letos. V pozitivni poslovni zgodbi pa o avstrijskem podjetju Eversum Technologies, ki v Mariboru začenja proizvodnjo električnih turističnih vlakcev in manjših električnih avtobusov. Pripravil Aljaž Mejal.

V turistični oddaji boste slišali, da delavci v gostinstvu in turizmu pozivajo k sproščanju ukrepov, ki jim bo omogočilo vrnitev na delo. Preverili smo, kako je na pomlad pripravljena Dravska kolesarska pot, ob koncu oddaje pa bomo potovali po zahodni obali Združenih držav Amerike in se ob tem še glasbeno izobraževali.

Za vlagatelje je nujno, da poznajo tudi davčni vidik investiranja. Zanje je februar pomemben mesec, saj je do 28. februarja potrebno oddati napoved za odmero dohodnine za v preteklem letu ustvarjene obresti, kapitalske dobičke, dividende in tako dalje. Vprašanj na to temo je veliko, zato v tem davčnem podcastu predstavljamo praktične primere. Podcast je pripravljen na način, da je primeren  tako za novince kot tudi bolj izkušene investicijske mačke. V prvem delu davčnega podcasta se osredotočamo na dividende in kapitalske dobičke, ki jih ustvarimo s prodajo delnic, vzajemnih skladov, ETF, izvedenih finančnih instrumentov, omenimo tudi davčne posebnosti pri trgovanju s kriptovalutami. Preverili smo tudi, kaj finančna uprava ve o našem trgovanju preko tujih borznih posrednikov. Dodajamo tudi zanimivosti v zvezi s selitvijo v davčno bolj prijazne države, kot je denimo Hrvaška. V drugem delu davčnega podcasta, pa bomo obdelali davke v povezavi z nepremičninami.  Vse kar mora vedeti vlagatelj o davkih, se v tokratnem »davčnem« podkastu pogovarjam z Juretom Mercino, ki je partner v družbi za davčno in podjetniško svetovanje LeitnerLeitner. Vmes pa nam z davčnimi pikantnostmi postreže tudi Stojan Glavač iz Finančne uprave RS. Odgovarjamo na spodnja vprašanja:    Kdo mora oddati napoved za odmero dohodnine in kdo ne? V katerih primerih smo oproščeni plačila davka? Kakšna bo stopnja obdavčitve in od česa je ta odvisna? Konkretno, prodala sem nekaj delnic, ki sem jih držala več let (recimo Tesli) in manj kot leto (recimo Zoom). Trgovalne račune, ki jih imamo v tujini ni treba prijaviti Fursu. Kaj Furs ve o naših transakcijah v tujini? Kaj če ponesreči pozabimo prijaviti del kapitalskih dobičkov? Na kaj moramo biti pozorni z davčnega vidika, ko izbiramo brokerja? Kakšne so davčne implikacije, če želimo prenesti svoj portfelj na drugega brokerja? Kateri stroški nam znižujejo davčno osnovo? Kako je s pobotanjem dobička in izgube? Kaj so špekulativne izgube? In kdaj nam Furs ne prizna izgube? Obdavčitev ETF in vzajemnih skladov. Kaj moramo vedeti? Kako je z distribucijskimi ETF? Dvojna obdavčitev - na katere države moramo biti še posebej pozorni, že v fazi investiranja? Kdaj nam Furs ne prizna v tujini plačanega davka …. Kaj moramo vedeti o obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov? Kaj moramo vedeti o obdavčitvi kriptovalut? Kdaj postane Furs pozoren na naše prilive na TRR? Kako moramo pojasnjevati izvor premoženja in kaj se zgodi, ko tega ne znamo? Kdaj opravljamo dejavnost trgovanja in kdaj ne? Kako so obdavčeni zaslužki iz P2P - posojanje med posamezniki? Koliko davka plačam, če posodim denar prijatelju in mi ta vrne obresti? Zakaj številni z večjimi portfelji razmišljajo o selitvi na Hrvaško?

Pozor, tekma! Vabljeni na tekmovanje v teku. Preverili bomo kdo pride hitreje na konec njive. Pomerila se bosta zajec in jež.► Odkrijte kraljestvo svojih pravljic na lepepravljice.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Pozor, tekma! Vabljeni na tekmovanje v teku. Preverili bomo kdo pride hitreje na konec njive. Pomerila se bosta zajec in jež.► Odkrijte kraljestvo svojih pravljic na lepepravljice.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Leto 2021 je mednarodno leto sadja in zelenjave. V oddaji Za naše kmetovalce nam je kmetijski minister, Jože Podgoršek, povedal, kako kmetijsko ministrstvo podpira oba sektorja. Obiskali smo nov rastlinjak podjetja Paradajz v Veliki Polani, kjer so prvič začeli obirati paradižnik tudi pozimi. Preverili smo, kako je z neposredno prodajo kmetijskih pridelkov na dolenjskem v času omejitev zaradi koronavirusa. Ob koncu pa spomnimo, kako lastniki gozdov na območjih Natura 2000 lahko pridobijo sredstva iz Gozdnega sklada za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V oddaji Poslovni mikrofon smo izpostavili trenutne aktivnosti in nadaljnje načrte Slovenskega podjetniškega sklada, ki bo zaradi razmer, povezanih s koronavirusom, letos pomagal precej več podjetjem kot sicer. Preverili smo tudi kakšni so načrti Javnega holdinga Maribor, ki povezuje mariborska javna podjetja. V pozitivni poslovni zgodbi pa smo predstavili mariborsko podjetje Pelia Organic, ki je začelo izdelovati naravne piling kreme.

V tednu, ko smo se 3. decembra spomnili 220-letnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, sta bila naša gosta prejemnika Prešernove nagrade pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Pogovarjali smo se tudi s prevajalko Simono Škrabec, prejemnico Lavrinove diplome in Zdenko Badovinac, prejemnico nagrade Igorja Zabela. Preverili smo, kaj so govorili na okrogli mizi o sodelovanju umetnosti v inovacijah za prihodnost in kaj ponuja spletni festival umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX v Mariboru. Vabimo pa tudi na te dni odprto razstavo „Tehnika za šport“ v Tehniškem muzeju v Bistri. Na fotografiji levo Feri Lainšček, desno Marko Mušič (Bobo, RTVSLO)

Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.

Radijsko tribuno je bila namenjena aktualnim epidemiološkim razmeram. Preverili smo, ali in kako se kažejo učinki strogih ukrepov, ki smo jih uvedli pred desetimi dnevi, kaj se je spremenilo v diagnostiki in kaj pri določanju karantene za stike; kaj vse vemo o virusu, ki je že drugič letos skoraj popolnoma ustavil javno življenje pri nas, in kdaj lahko pričakujemo umiritev razmer. Oddajo je pripravila čudovita Vesna Martinec.

V tokratni oddaji smo najprej odpluli v Trst. Ogledali smo si ekološko razstavo, namenjeno današnji dobi vseprisotne plastike v oceanih. Odprli so jo ob letošnji tradicionalni jadralski regati Barcolana, ki je bila sicer v svoji več kot petdeset letni zgodovini prvič odpovedana. Odpihnil pa je ni novi koronavirus, temveč premočna burja. Preverili smo tudi, kako se v Trstu plastičnih odpadkov lotevajo na inovativen način, s tako imenovanimi morskimi koši. Na srednji pomorski šoli v Portorožu pa smo si med drugim ogledali novo sodobno opremljeno učilnico ladijskega zdravstva. Gre za pomembno pridobitev, poudarjajo na pomorski šoli. Več o vsem pa izveste v oddaji. Foto: Razstava o morju plastike v Trstu (arhiv avtorice razstave Elisabette Milan)

V turistični oddaji smo govorili o tem, da je obvezna 14-dnevna karantena po vrnitvi z dopustovanja na Hrvaškem marsikomu prekrižala načrte. Preverili smo, kakšne so možnosti glede sprememb turističnih paketov in tudi, kako pri agencijah ocenjujejo letošnjo sezono. Seveda smo tudi potovali – slišali ste del potopisnega pogovora o potovanju od Mehike do Los Angelesa.

V kmetijski oddaji smo se dotaknili samooskrbe s hrano, ki je ob pandemiji koronavirusa pokazala na mnoge slabosti. Preverili smo, kdaj smo samooskrbo začeli zmanjševati; dotaknili smo se tudi mlekarskega sektorja, ki ga je sedanja kriza najprej prizadela. Da bi nagovorili potrošnike, so sodelujoči v mlekarski verigi stopili skupaj v posebni akciji pod sloganom SLOVENSKO MLEKO NAS POVEZUJE. Govorili smo še o pridelavi jagod in pozornost namenili svetovnemu dnevu čebel.

Preverili smo, kje se v pomorskem sektorju poznajo posledice pandemije. Pristanišče, ribištvo, potniške ladje: to so ključne besede oddaje Morje in mi.

Preverili smo kakšno je zdaj stanje v podravskem gospodarstvu, saj se v podjetjih že močno poznajo negativne posledice širjenja okužbe s koronavirusom.

V turistični oddaji smo pogledali na pustni Ptuj. Tam se bo v okviru letošnjega Kurentovanja zvrstilo več kot 70 dogodkov, ki bodo pritegnili številne obiskovalce. Preverili smo tudi, kam se med zimskimi počitnicami najraje odpravimo Slovenci; odpotovali pa bomo še na najhladnejšo, najbolj vetrovno in najbolj ledeno celino sveta – na Antarktiko.

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce smo v ospredje postavili afriško prašičjo kugo, ki se kljub sprejetju številnih ukrepov nezadržno širi po Evropi. Preverili smo tudi, ali so v Spodnjem Podravju že začeli reševati težave, na katere opozarjajo kmetje ob poplavljanju Drave. Vse večje pa so tudi težave v govedoreji. Po podatkih strokovnih služb se število govedorejskih kmetij, s tem pa tudi krav molznic in dojilj, v zadnjih letih močno zmanjšuje, zato je nujno najti rešitve, predvsem pa je potrebna sistemska podpora države. V nasprotnem primeru lahko predvsem na pretežno hribovskih območjih pričakujemo opuščanje kmetovanja in zaraščanje zemljišč. V oddaji pa smo govorili še o tem, da je Slovenija naredila velik korak nazaj pri gospodarjenju z lesom.

V oddaji Za naše kmetovalce vas bomo seznanili z novostmi, ki bodo začele veljati ali že veljajo pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Preverili smo, kako učinkovito porabljamo denar iz evropskih skladov za kmetijsko politiko. Informacijske tehnologije so vse pomembnejša opora kmetijstvu, zato se jim posvečamo v drugem delu oddaje, ko bomo spoznali projekt gastronomska regija.

Osrednji del oddaje Za naše kmetovalce smo pred praznikom svetega Martina – seveda – namenili čaščenju vina. Preverili smo, kakšen je letnik v vinorodni deželi Podravje. Slišali ste tudi, da so v občini Semič ob prenovi Muzejske hiše del prostorov namenili vinogradniškemu društvu za izvajanje turistično-promocijskih dejavnosti. Spomnili smo še na dva jubileja: vinska klet Vipava 1894 nadaljuje tradicijo prve vinarske zadruge na Slovenskem, ki je bila ustanovljena pred 125-imi leti, Kmetijska zadruga Gornja Radgona pa praznuje 70-letnico svojega obstoja.

Slovenska obala je po letošnji množični čistilni akciji bistveno bolj čista. Od Ankarana do Pirana je več kot 200 prostovoljcev s priobalnega pasu pobralo okrog 600 kilogramov odpadkov, potapljači pa so jih z dna morskega rezervata v Strunjanu potegnili še dobrih 230 kilogramov. Prvo mesto med odpadki so znova zasedli cigaretni ogorki. Zgolj v dveh urah so jih udeleženci pobrali kar 20.000. Deseta akcija Čista obala je osrednji dogodek letošnjega Tedna sredozemske obale. Ta poteka v vseh štirih obalnih občinah in je segel tudi v obe sosednji državi. V oddaji med drugim poročamo, kako so jubilejno čistilno akcijo nadgradili. Preverili smo, kaj so prednosti in slabosti uporabe morske vode za hlajenje in ogrevanje, ki so jih predstavili v okviru Tedna sredozemske obale. In bili smo v Ankaranu. Na morskem športnem dnevu članov Sončka, Zveze društev za cerebralno paralizo. Foto: Arhiv Čista obala

V Poslovnem mikrofonu smo se tokrat pogovarjali z direktorico Energetske agencije za Podravje Vlasto Krmelj. Preverili smo tudi aktualne projekte agencije, ob tem pa govorili še o prednostih energetske sanacije zgradb za podjetja. Prinašamo tudi ponovitev pozitivne zgodbe, tokrat o mladi podjetnici Teji Gorič, ki staremu pohištvu vliva novo življenje.

Novi Sad je drugo največje mesto v Srbiji in prestolnica pokrajine Vojvodina. Leži ob reki Donavi, med Budimpešto in Beogradom, nad njim stoji mogočna Petrovaradinska trdnjava, ki je bila zgrajena med letoma 1692 in 1780 in jo nekateri imenujejo kar Gibraltar na Donavi. Edinstveno zanimivost trdnjave predstavljajo podzemni hodniki, ki obsegajo kar štiri nadstropja. Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci. V času festivala se namreč močno dvignejo cene v restavracijah in lokalih, zanimivo pa je, da taksisti cen kljub večjemu obisku in prometu cen ne dvigujejo. Maja Stepančič in Uršula Zaletelj sta svoj izlet po Novem Sadu začeli v taksiju in se nato sprehodili po središču mesta. Preverili sta tudi, kako gredo sredi noči v promet lubenice.

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ozrli na 30. razstavo Dobrote slovenskih kmetij – govorili smo o izzivih naših kmetij z vidika večje prepoznavnosti njihove ponudbe. Nizke odkupne cene grozdja, zaraščanje površin in manj subvencij za obnovo vinogradov pa nakazujejo krizo v trsničarstvu; o tem smo se pogovarjali ob obisku Selekcijsko trsničarskega središča v Ivanjkovcih. Preverili smo tudi, kakšen je bil vinski letnik 2018 vinorodne dežele Podravje, ob koncu oddaje pa smo vas popeljali še v največjo vinsko klet v Romuniji. Tamkajšnjemu vinskemu sektorju je zelo pomagala Evropska unija. Leta 2015 je Unija za tržne ukrepe v Romuniji, večinoma za vinski sektor namenila za več kot 42 milijonov evrov.

Izjave neparlamentarnih strank in list, ki ne držijo, izrečene v radijskem soočenju, 15. 5. 2019. Kandidati so odgovarjali na vprašanja o okolju, demografiji in migracijah.

Na prvem radijskem soočenju pred volitvami v Evropski parlament so parlamentarni kandidati predstavljali svoje poglede na aktualna gospodarska vprašanja, pa tudi na socialne teme ob odsotnosti skupne evropske socialne politike. Ob pričakovani previdnosti, ki je botrovala splošnim odgovorom, so nekateri vendarle postregli s podatki in primerjavami. Nekaj teh je bilo napačnih ali takšnih, ki zahtevajo pojasnilo. Preverili so jih kolegi z Majo Derčar.

O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.

Ljubljano je obiskal islandski režiser Benedikt Erlingsson in predstavil svoj drugi celovečerni igrani film Bojevnica, prejemnika vodomca na Liffu in luxa v evropskem parlamentu. V njem okoljska aktivistka Halla sabotira težko industrijo na Islandiji in si prizadeva za posvojitev otroka. Preverili bomo, kaj ponuja jubilejni 30. tržaški filmski festival in kakšni so načrti Slovenskega filmskega centra, sofinancerja domače kinematografije. Recenziramo Marijo Škotsko, Tihotapca in Steklene. Vabljeni k poslušanju!

V tretjem tednu volilne kampanje smo v soočenjih na RTV gostili predsednike in predstavnike zunajparlamentarnih strank, ki se potegujejo za vstop v parlament.

Leta 1958 so po spletu okoliščin uradno zagnali krožno žičnico do poraščenih terenov pod vrhom Krvavca in nastalo je smučišče, na katerem so se mnoge generacije učile prvih zavojev. Zadnji dve leti "naj slovensko smučišče" praznuje 60 letnico. Preverili smo, kako se začetkov spominjajo prvi zaposleni žičničarji, kdo so bili prvi smučarji na Krvavcu, zanimalo pa nas je tudi kakšna je sedanjost ali še bolj pomembno, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti.

Predebatirali smo prvi letošnji poraz aktualnega prvaka v letošnji evroligi. Preverili stanje na Fantasy lestvici in razmišljali o smučarskih skokih. Vmes se je zgodila tudi ABA liga. – Na Pivotiranje se lahko tudi naročite preko iTunes  in RSS.  Mreža Apparatus je na Facebooku. Podprete nas lahko tudi osebno. Kontaktirate nas lahko na pivotiranje(afna)apparatus.si ali na […]