Podcasts about najpomembnej

Blaž Strle je izkušen tehnološki vodja, ki zelo dobra razume in pozna disruptivne tehnologije, trende in inovacije in je Predsednik Uprave BE-terna Skupine, vodilnega evropskega ponudnika informacijskih rešitev. Svojo pot je začel kot poslovni svetovalec in vztrajno napredoval po lestvici, kjer je vodil ekipe v Adacti, postal izvršni direktor Adacta Dynamics,  nato postal COO BE-terna Skupine in na koncu stopil v vlogo Predsednika Uprave. Njegova pot znotraj podjetja je dokaz, kaj je mogoče s predanostjo in vztrajnostjo. Blaževa zgodba, ki prihaja iz Slovenije, dokazuje, da s trdim delom uspeh ne pozna meja. Ima diplomo iz računalništva in MBA, ki ga je pridobil na prestižni šoli v Španiji, IE Business School. Blaž Strle med tremi dejavniki uspeha družbe BE-terna izpostavlja znanje, inovativnost in usmerjenost v uspeh svojih strank. Največjo poslovno lekcijo pa opisuje tako: »Najpomembnejša je ekipa, vse ostalo je drugotnega pomena.« Postaviti prave ljudi na pravo mesto in vzpostaviti dobro okolje je največ, kar lahko vodja naredi. Kot vodja ne verjame v stereotipe in en »Leadership style«. Pristopa ne moreš ukalupiti, podjetje se razvija, situacije so različne, različni so ljudje…, učiš se in prilagajaš. Včasih ne smeš dati več kot le ključe, drugič cilje, tretjič »korenček«, naslednjič »palico«, včasih je ventil treba priviti, drugič sprostiti. Vse s ciljem, da bomo jutri boljši, kot smo danes. Blaž je prepričan, da mora biti dober vodja v prvi vrsti »dober človek«, ki zna prisluhniti, biti dostopen, voditi z zgledom in navduševati. Za odličnost vodenja je pomembno dati v ospredje podjetje in zaposlene, povedati, kar misliš, verjeti v to, kar govoriš, in stati za svojimi dejanji. Prvi del se preslika v zaupanje, drugi pa v navduševanje. Je zahteven, saj od sebe in od sodelavcev pričakuje nadpovprečnost in učinkovitost. Najljubši citat: The problem is not the problem, the problem is your attitude about the problem. Najljubša knjiga: Good to GreatNajljubša serija: M*A*S*HHobiji: potovanja, jadranje, šport, dirkanjeNajljubša hrana: sushiNajljubši podjetnik: Warren BuffettNajljubša aplikacija: InstagramZaključni nauki za naše poslušalce:·      Sreča je bolj odvisna od nas samih, kot od okolice. Kroti žival v sebi in boš srečen.·      Bodi takšen kot želiš. da bi bili drugi do tebe.·      Male spremembe delajo velike razlike.

Kje smo, če stojimo na robu in streljamo kozle? Najbrž smo se povzpeli nad Tolmin, na Kozlov rob. Tam so lani poleti začeli z obnovo grajskih ostalin. Ruševine na vzpetini so ostaline nekoč najpomembnejšega gradu na Tolminskem. Kozlov rob, ki mu domačini pravijo kar Grad, nosi izjemen kulturnozgodovinski pomen, poleg tega pa je priljubljena rekreacijska točka v Tolminski kotlini. Če bi radi združili nekaj gibanja s spoznavanjem zgodovine, stopite na pot, ki odstira obdobja Tolminskega od 12. stoletja naprej. Konec avgusta bo tam otvoritvena slovesnost. Gradbena dela za obnovo Kozlovega roba so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema - Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče - na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Med prvo svetovno vojno je bila med ruševine gradu postavljena ključna opazovalna točka za obrambo t. im. tolminskega mostišča. Od 90. let prejšnjega stoletja so se ostanki gradu sanirali in uredili v razgledno točko, s katere je čudovit razgled na Tolminsko kotlino in okoliške vrhove. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

Modrost, ki pravi, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas, se vse bolj potrjuje v časih, ko ima vse več staršev težave z vzgojo, vse več otrok pa duševne stiske in težave z nasiljem ali samopoškodovanjem. Da "vas" tega ne bo več le opazovala, pač pa skušala staršem priskočiti na pomoč, so se odločili v Celju.Organizirali so dogodek "Starševstvo - moje poslanstvo", na katerem so o izzivih sodobnega življenja, med katere spada tudi vzgoja otrok, spregovorili nekdanja vrhunska športnica ter psihologinja Sara Isaković, pedagog Urban Urbanc ter glasbenik in teolog Rok Trkaj.

Katarino Morano, filmsko režiserko, zadnja leta spremljamo predvsem kot dramaturginjo in pisateljico dramskih besedil, kot so na primer Sedem dni, Usedline, Kako je padlo drevo, Zakaj sva se ločila?. Vse je na odrih režiral Žiga Divjak, s katerim skupaj ustvarjata in sta dobila že več priznanj. Katarina Morano je dobitnica Borštnikovih nagrad: za dramaturgijo predstave Gejm in za izvirno besedilo predstave Usedline; za to besedilo je prejela tudi nagrado Slavka Gruma na Tednu slovenske drame pred tremi leti. To sezono si je v Mestnem gledališču ljubljanskem mogoče ogledati predstavo Zakaj sva se ločila? Katarine Morano in Žige Divjaka, v kateri nastopata Jana Zupančič in Matej Puc. Da bi o tej predstavi, pa tudi o prihodnjih projektih izvedeli kaj več, je Tadeja Krečič Katarino Morano povabila pred mikrofon oddaje Oder.

Nacionalno preverjanje znanja, ki se začne prihodnji ponedeljek, letos prinaša več novosti. Najpomembnejšo med njimi bodo občutili devetošolci, saj rezultati NPZ-jev letos prvič štejejo kot eno izmed meril pri vpisu na srednjo šolo, kadar je ta omejen. S tem naj bi omilili inflacijo odličnih ocen v osnovni šoli, a se že pojavljajo pomisleki, predvsem v zvezi z enim samim rokom za pisanje in smiselnostjo preverjanja znanja iz tretjega predmeta, saj ob morebitni omejitvi vpisa štejejo le rezultati NPZ-jev iz materinščine in matematike. O vseh posebnostih, morebitnem pritisku, ki ga čutijo mladi ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo in o vpisnih postopkih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Anja Vidmar, svetovalna delavka na Gimnaziji Ledina; Jernej Šoštar, ravnatelj OŠ Kašelj; dr. Janez Vogrinc, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

18. marca je minilo natančno pol stoletja od izida Pahorjeve in Rebulove knjige Edvard Kocbek – pričevalec našega časa. Najpomembnejši del te knjige je pogovor z Edvardom Kocbekom, kjer je kot eden izmed voditeljev odpora proti okupatorju, razkrinkal medvojni partijski teror in povojni množični umor neoboroženih domobrancev. Ob tem je Igor Omerza izdal knjigo Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba, ki smo jo tokrat predstavili.

Pomembno vlogo pri začetkih izobraževanja slepih na Slovenskem so imele redovnice. Najpomembnejša med njimi je gotovo usmiljenka sestra Klara, z rodnim imenom Franica Vrhunc. Njeno življenje in delo ter položaj slepih in slabovidnih v prvi polovici 19. stoletja, nam je predstavila Urška Lah. V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa smo oddajo zaokrožili s soneti izpod peresa Janeza Mlačnika.

V oddaji Svet kulture boste najprej izvedeli več o razstavi Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki se nocoj odpira v avstrijski galeriji Belvedere. Gre za prikaz najpomembnejših likovnih del slovenskega realizma in impresionizma. Pogovarjali smo se tudi z Igorjem Samoborjem, ki je na oder Štihove dvorane Cankarjevega doma ponovno postavil legendarno gledališko predstavo Igralec iz leta 1995.

V ospredju sta evropski prestolnici kulture Nova Gorica z Gorico in Chemnitz. Opozorili bomo tudi na razstavo 12 let tandema Ulay–Marina Abramović in na osemdesetletnico Društva slovenskih skladateljev.

Najpomembnejše je imeti dobro srce. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisala: Zdenka Kokotec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Najpomembnejša kriptovaluta Bitcoin je danes prvič v svoji zgodovini presegla magično mejo 100 tisoč ameriških dolarjev. Vrednost Bitcoina je letos zrasla že za 140 odstotkov, najbolj po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah pred dobrim mesecem. Cirila Štuber se je o ozadju in razlogih za pospešeno rast na kripto trgu pogovarjala z Urško Jereb.

Tudi danes se bomo odpravili proti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, ga opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste le opis nalog in postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi tudi tako, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je prav pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje upoštevano pri oceni. »Seveda,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej so pomembni. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pozornost do vsakega človeka pa ni pomembna samo v zdravstvu. Marsikatero delo bi lahko imelo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba vložiti veliko truda v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake k graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso nikoli pozabili.

Tudi današnji dan se bomo odpravili naproti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, nen azadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali pa občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo z odgovornostjo in skrbnostjo, lahko preraste zgolj opis nalog, in postane zares poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi kateri, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je prav pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, tega ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje štelo za oceno testa. »Absolutno,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej je pomemben. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav bi bil to samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko prejelo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebej težko je takšno naklonjenost vzdrževati do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba veliko truda vložiti v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso pozabili.

Najpomembnejši dogodek tega tedna je zagotovo začetek novega šolskega leta. V našem letošnjem primeru 2. september prinaša spremembe, novo upanje, pa tudi skrbi v Sloveniji, kjer radi dvomimo sami vase. Vnovič smo se spraševali zakaj eden izmed ključnih poklicev v vsaki civilizirani družbi, torej učiteljski, sploh v javnem osnovnem in srednjem šolstvu ni dovolj spoštovan, ni dovolj plačan in ni deležen dovolj pomoči pristojnih ustanov. Blejski strateški forum, nekakšno izložbeno okno slovenske diplomacije je sovpadal s prevzemom slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu združenih narodov. Tam je največ prahu, predvsem domačega, dvignilo vabilo nekdanji podpredsednici izraelske vlade Cipi Livni. V Nemčiji pa so na deželnih volitvah v Turingiji največ glasov, več kot tretjino, dobili skrajno desni populisti alternative za Nemčijo, na Saškem pa so le za dober odstotek zaostali za konservativnimi krščanskimi demokrati. Vsi rdeči alarmi zvonijo tudi v volkswagnu in TEŠ-u.

Ciril Bergles se je rodil julija 1934 v Repčah pri Ljubljani, umrl je leta 2013. Diplomiral je iz slovenistike in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti; na srednjih šolah je delal kot profesor in ravnatelj. Veliko je prevajal, zelo pomembna je Antologija špansko-ameriške poezije, ki jo je uredil. Najpomembnejša v njegovem življenju pa je bila poezija, ki jo je ne le pisal, temveč je o njej zavzeto in strastno tudi premišljal. Slišali boste, kako je o poeziji in svojem lastnem ustvarjanju razmišljal leta 1998.

Slovenski nogometaši po remiju z Anglijo do zgodovinske osmine finala evropskega prvenstva.Ministrica Katič bo poročilo notranje revizije nakupa stavbe na Litijski posredovala tožilstvu in policiji.Matični odbor o razpisu posvetovalnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.Dr. Beović vabi k oddaji podpisa za zaščito zdravstvenih delavcev pred nasiljem.Po ocenah humanitarnih organizacij revščina grozi skoraj 300.000 ljudem v Sloveniji.Nizozemski premier v odstopu Rutte bo na vrhu Nata oktobra nasledil Stoltenberga.Ustanovitelj WikiLeaksa Assange priznal krivdo za sodelovanje v zaroti za širjenje zaupnih informacij in se vrnil v rojstno Avstralijo.Najpomembnejši je tisti del počitnic, ki ga kot družina preživljamo skupaj.Vreme: Jutri se bo delno zjasnilo, predvsem v hribih bodo popoldne še posamezne plohe ali nevihte.Šport: Slovenski košarkarji v pripravah na olimpijske kvalifikacije premagali Litvo, v petek se jim bo pridružil še Dončić.

Danes je še zadnjič v tem šolskem letu zazvonil šolski zvonec. Učenci in dijaki so prejeli končna spričevala, šolske knjige in zvezke pa za več kot dva meseca pospravili v omare. Začenjajo se najdaljše počitnice v letu. »Najpomembnejše je, da z znanjem rastejo srčnost, človečnost in odprt pogled na svet. Vse to so lastnosti, ki jih potrebujemo, da lahko svet spreminjamo na bolje,« je v poslanici ob koncu šolskega leta zapisal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska končuje operacijo v Rafi, ne pa tudi vojne v Gazi, in hkrati pogleduje proti Libanonu. - Evropska unija bo prvi denar iz zamrznjenega ruskega premoženja Ukrajini morda nakazala v prihodnjem tednu. - Tridnevno žalovanje za žrtvami strelskih pohodov v ruski republiki Dagestan.

Pred vrati je volilna nedelja, ko bomo državljanke in državljani izbirali evropske poslance in ob tem glasovali še na treh referendumih. V sredini Radijski tribuni smo predstavili vse najpomembnejše informacije o poteku glasovanja.

Darja Lovšin je avtorica že pete knjige s področja diabetične kuhinje. Poznamo jo kot urednico revij tako za srčne kot onkološke bolnike, njen tretji projekt pa je urejanje revije Dita, ki izhaja v sklopu delovanja Zavoda Diabetes, ki ga je tudi ustanovila. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, kar ji je dalo širino, in rada piše. Vsakdanje jedi so primerne tudi ob presnovnih težavah, oziroma ko moramo paziti na krvni sladkor, pravi. Idej, ki skoraj dnevno vznikajo, kaj smemo jesti in česa ne, je grozno veliko, mnoge samo begajo, iskreno doda.

V epizodi 137 je bil moj gost dr. Mark Pleško, ki je postal doktor fizike jedra in osnovnih delcev pri 25 letih. Je ustanovitelj in direktor družbe Cosylab, ki je zraslo v mednarodno podjetje z več kot 250 zaposlenimi in je vodilno na svetu v svoji niši krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike ter za protonsko terapijo za zdravljenje raka. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Objektivnost znanosti Iskanje objektivne resnice Zakaj študij fizike? Tehnoloških dosežkov in vpliv na družbo Najpomembnejši dosežek v dobi človeka Od atoma do kvantnega računalnika Kaj je jedrski pospeševalnik? Veliki pok Implikacija fizike v naš vsakdan Proces odločanja v podjetju Cosylab Zdravljenje raka z radioterapijo Protonska terapija za zdravljenje raka Teorije zarote in zdravilo za raka Elita, politika in vpliv na družbo Stoicizem, altruizem in vodenje družbe Zmanjšanje razlik med bogatimi in revnimi

Predor Karavanke je naš najdaljši cesti predor, edini enocevni, kar zelo zmanjšuje prometno varnost, hkrati pa edini, ki si ga delita dve državi. Preboj druge cevi avtocestnega predora je tako pomemben mejnik, gradbena dela, ki so jih začeli pred tremi leti in pol, naj bi v celoti končali do konca leta, za promet pa naj bi drugo cev odprli leto pozneje. Pretočnost prometa se bo s tem precej povečala, kar je pomembno ob podatku, da gre skozi predor skoraj 14 tisoč vozil na dan. O poteku del, težavah in pričakovanjih v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.

Tudi na današnji dan se bomo odpravili naproti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda spet zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste le opis nalog in zares postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi kakšno, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Eden izmed učencev je dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje štelo pri oceni testa. »Seveda,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej so pomembni. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko imelo bolj človeški obraz, če bi namenili več skrbi našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba vložiti veliko truda v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso več pozabili.

Ledvice iz telesa izločijo do 2.000 mililitrov strupenih snovi in tekočine dnevno. Od dobrega delovanja ledvic je odvisna vsaka celica, vsak organ; celoten organizem. Velja pa tudi obratno. In prav v tem se skriva odgovor na vprašanje, zakaj takrat, ko beseda teče o boleznih ledvic, hkrati govorimo o diabetesu, povišanem krvnem tlaku in debelosti. »Bolezni ledvic so v največji meri rezultat nezdravega življenjskega sloga,« poudarja gost Ultrazvoka nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami TUKAJ Svetovni dan ledvic TUKAJ        

Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.Zapiski: Zakon o medijih: Novosti in prvi odzivi

Ob zadnji zdravniški stavki smo v našo skromno redakcijo prejeli več ogorčenih klicev, češ, da se zdravniki ne držijo Hipokratove prisege in da so nasploh zviti in kruhoborski kujoni. Kot vedno smo se postavili na stran zatiranega, se pravi na stran zdravnikov in bomo neuki javnosti razjasnili nekaj pojmov glede Hipokratove prisege. Zadeva je namreč ta, da so zdravniki genetsko nagnjeni k spreminjanju priseg. Strokovnjaki trdijo, da se prisege zdravništva morajo spreminjati, ker se spreminja, oziroma napreduje tudi medicinska znanost. Recimo; če bi Hipokrat poznal antibiotike, ne bi zapisal: "… da ne bom rezal ljudi, ki trpe za kamni, marveč jih bom prepuščal delavnim možem, ki jim je ta stvar poklicno opravilo."Hočemo povedati, da se je še za časa antike Hipokratova prisega večkrat spreminjala, v naslednjih stoletjih pa sploh in ko grška misel ni bila več v skladu s sodobno medicino, je prisego nadomestila t. i. "Ženevska deklaracija" iz leta 1948. Kjer so bile notri lepe misli tipa: "Najpomembnejša mi bo skrb za zdravje in življenje mojega pacienta!" Ampak ker so tudi ta načela postala počasi zastarela, so "Ženevsko deklaracijo" večkrat spreminjali, dodajali amandmaje, metali ven alineje o svetosti življenja in podobno. Tako smo se v tem kratkem uvodu naučili, da je z zdravniškimi prisegami velik križ in javnost, ki stavkajočim zdravnikom očita kršenje prisege in zavez, bi se lahko bolje podučila. A ker poskušamo biti v nastali situaciji kolikor je le mogoče proaktivni – saj moramo v konfliktu med vlado, bolniki in zdravniki konstruktivno iskati rešitev tudi mediji – smo zbrali nekaj predlogov, ki bi zdravniško prisego naredili bolj prilagodljivo, saj je togost njenih stališč pogosto jedro spora. V našo redakcijo je prišlo, kot rečeno, kar nekaj klicev besnih bolnikov, ki so na že tako ali tako nesprejemljive čakalne dobe dobili dodatno porcijo čakanja; zbrali smo nekaj najbolj živopisnih pridevnikov ter besedilo nove zdravniške prisege zgradili okoli njih. Hkrati pa smo za osnovo vzeli že znane prisege, ker, kot vemo, bi se zdravniki ob vsem znanju, ki jim je v spomin natlačeno med študijem, težko naučili nove štirivrstičnice. Kar nekaj klicev smo dobili, ko besni bolniki zmerjajo zdravnike, da so otročji. Tako smo sestavili naslednjo prisego: "Danes, ko postajam zdravnik, dajem častno zdravniško besedo: Da se bom pridno učil in delal, spoštoval starše in učitelje, da bom zvest in iskren tovariš, ki drži svojo obljubo." Potem smo dobili precej mnenj poslušalcev, ki za stavko obtožujejo zdravniško sindikalno organizacijo Fides. Očitajo ji, da je militantna, vodena po sistemu subordinacije in da zdravnike žrtvuje kot vojake na bojnem polju. Menimo, da bi za to priložnost bila primerna naslednja prisega: "Jaz – ime in priimek – se svečano obvezujem, da bom verno služil svojemu sindikatu, da bom branil svoj zdravniški ceh, da bom varoval bratstvo in enotnost našega poklica in da bom vestno izvrševal ukaze predstojnikov in primarijev. Vedno bom pripravljen boriti se za višje plače in ne bo mi žal, tudi če v tem boju izgubim tri dni dopusta." Nekaj klicev razočaranih bolnikov se je nanašalo na dejstvo, da zdravniki grozijo z odhodom v tujino, če njihove stavkovne zahteve ne bodo izpolnjene. Tako smo na hitro in brez večje redakcije pripravili zdravniško prisego, ki se je naj ranocelnik nauči na letu iz Frankfurta do New Yorka. "Prisežem zvestobo zastavi Združenih držav Amerike in republiki, za katero stoji, enemu narodu pod Bogom, nedeljivemu, s svobodo in pravičnostjo za vse. Predvsem pa prisegam neobstoječemu zdravstvenemu zavarovanju." Večinsko mnenje poslušalcev, ki so nas poiskali in se pritožili zaradi neskladja med zdravniško stavko in Hipokratovo prisego, pa je bilo, da so zdravniki izgubili stik z realnostjo. Nekateri zlonamerni so celo namigovali, da si zdravniki med dolgimi dežurstvi prepogosto postrežejo iz omarice s pomirjevali … Tako smo za osnovo zadnje prisege vzeli zavezo, ki jo svojemu rajskemu otoku izrečejo prebivalci Jamajke. Podari nam modrost od zgoraj. Pravica, Resnica bodita naši za vedno, Jamajka, dežela, ki jo imamo radi. Kjer bolniki sicer obstajajo, a ne težijo.

Letošnjo nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti prejme direktor fotografije Rado Likon. Direktor fotografije je bil pri več kot 70 filmih – celovečercih, kratkih filmih, dokumentarcih in na televiziji. Je cenjen pedagog, sodeluje pa tudi pri restavriranju in digitizaciji slovenskih filmov ter s tem pomembno prispeva k ohranjanju slovenske filmske dediščine. Z Radom Likonom se je o njegovi ustvarjalni poti, ki jo je začel na praški šoli za film, fotografijo in televizijo FAMU, pogovarjal Urban Tarman.

Slovenija ima od danes status opazovalke v Varnostnem svetu Združenih narodov, preden bo z začetkom prihodnjega leta za dve leti postala nestalna članica. Status opazovalke med drugim pomeni, da se bodo slovenski predstavniki lahko udeleževali zasedanj Varnostnega sveta. Druge teme: - Na slovaških parlamentarnih volitvah slavje nekdanjega premierja Fica. - Združene države so se pet pred 12-to izognile ohromitvi dela vlade. - Slovenski odbojkarji na olimpijskih kvalifikacijah v Tokiu po Tuniziji premagali tudi Turčijo.

Slovenija ima od danes status opazovalke v Varnostnem svetu Združenih narodov, preden bo prihodnje leto za dve leti postala nestalna članica. Zunanja ministrica Tanja Fajon pravi, da v varnostni svet vstopajo v zelo težkem obdobju, saj vladajo v svetu številni konflikti. Kljub temu je prepričana, da je Slovenija pripravljena na nalogo in da bodo delo opravili dobro. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Gorski Karabah prispela mednarodna misija s humanitarno nalogo. Na območju sicer le še nekaj tisoč etničnih Armencev - Na Poljskem množični protest proti politiki vladne stranke Zakon in pravičnost. - Ob mednarodnem dnevu starejših opozorila pred kršenjem njihovih pravic.

Piše: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Erudit, pisatelj, umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec in pesnik dr. Miklavž Komelj je v pesniški zbirki Med ustvaril zanimivo sliko območja vmesnosti, v katerem se družba še bolj razdeli. Te vmesnosti so mišljene kot razmisleki, tudi pomisleki, izraženi v štirinajstih pesmih. Naslovni predlog med zato ustvarja lok, s katerim pesnik ustvarja dialog med obema skrajnostma. Obenem pa je ta mèd lahko tudi méd – hrana, pogon – in je po večini zgoščen oziroma gost. Pri tem upoštevamo tudi oblikovno plat knjige, v kateri so tudi avtorjeva likovna dela. Igra z besedami je jasna in prepričljiva. Prispodobe kažejo tudi tisto, česar kdo mogoče ne želi videti ali sploh ne vidi. Vendar – mora. Najpomembnejše, tehtno in ključno v celotni zbirki je na ta način nenehno prevpraševanje, ki ves čas vznemirja in pušča veliko mest enkrat praznih, spet drugič na novo zasedenih. Čeprav na zavihku knjige piše, da gre za poezijo, ki je nastala iz zelo napetega zgodovinskega obdobja, se dvigne nad ta čas in jo je mogoče brati iz različnih vidikov. Mislim, da pesnik ne problematizira samo natančno določenega obdobja, ampak je bilo obdobje pandemije samo sprožilec celotnega, izjemno razmišljujočega cikla. Ta pa je zdaj nadčasoven. Če zbirko Med primerjam s Komeljevo predlani izdano Gorečo knjigo, lahko mirno rečem, da ji spet ne manjka intenzivnosti in tudi ne neposrednosti in prefinjenega dialoga z bralstvom. Soočanje z resničnim svetom in okoliščinami nastanka pesmi pa je v obravnavani zbirki veliko bolj drzno, celo nekoliko izzivalno in vznemirljivo. Čeprav zbirka govori tudi o pandemiji covida-19, Komelj poudarjs, da se taka apokalipsa dogaja ves čas. Pesniška zbirka smelo nasprotuje poročanju medijev, načrtovani paniki in vsem tistim, ki radi strašijo in ustvarjajo zmedo. Pa vendar ne gre za angažiranost. Dodelanost izraza, natančnost v odmerkih besed in izbrani citati ter njihovi ustvarjalci namreč mehčajo kritičnost. Zbirka Med si torej upa govoriti; pogosto sicer pogrešani iskrenost in nepredvidljivost sta v današnji umetnosti še kako pogrešani. Včasih je britev, ki zareže z besedami in prav zato pretrese – če parafraziram umetnika – nujna in manj škodljiva kot kaj drugega. V ogledalu ostaja dvom: »In kaj, če je svoboda / v tem, kar ne velja / za svobodo?« Pretresanje definicij in verjetje v zvestobo samemu sebi odpirata pomembno vprašanje o posploševanju in prehitrem zadovoljstvu z večinskim mnenjem: »Tvoja misel je čista, / če je tvoj duh res tvoj.« Zavezanost k zvestobi je kot rdeča nit, ki v zadnji pesmi Meja doseže poanto: »Resnična govorica je tista, ki vzdrži, da je njena resnica, kjer govorice ni. Brez razvozlavanja vozlov, brez iskanja poti domov. Tragedija je spev kozlov, ne spev bogov.« Pesmi v zbirki Med preveva veliko razmislekov o odločitvah in usmeritvah, ki ne nazadnje niso nikoli preproste. S premišljenim jezikom in izpeljavo pesniških sredstev Miklavž Komelj ustvarja miselne tokove in nam ponuja poglede, ki jih kot kritične opazovalke in opazovalci moramo najti. Ponujanje različnih literarnih svetov nam kaže dela in imena, ki jih verjetno premalokrat osvetlimo in se poglabljamo. Pomembna pa je tudi vmesnost, nekakšna zamrznitev: »Pot je nepremična. / Popolna statičnost.« Prav to je ključ, da lahko v posebni medenosti občutij uzremo še kaj drugega.

Klicna koda tokrat vrti ameriško številko. Dopisnik Andrej Stopar o tem, da so ameriške manjšine letos izgubile kriterij pozitivne diskriminacije pri vpisu na univerze, vrhovno sodišče je razveljavilo Bidnov odpis študentskih dolgov za najrevnejše in presodilo, da je diskriminacija LGBT, če se ne strinjaš z njihovim sporočilom, ustavna. Donald Trump pa prepričljivo vodi v tekmi za republikansko predsedniško nominacijo.

Pred nedavnim sem govoril s prostovoljcem, ki se čez nekaj dni skupaj s skupino mladih nadobudnih zanesenjakov odpravlja na večtedensko misijonsko-humanitarno odpravo v Ukrajino. Ne le da bodo za ta projekt žrtvovali precejšen del svojega poletja, odpravljajo se v državo, ki jo je mogoče brez pomislekov opisati kot najnevarnejši in najbolj preizkušani del stare celine. Ko sem poslušal o načrtih, ki jih imajo; o sredstvih, ki so jih v zadnjem letu zbrali v ta namen; o temeljitih pripravah in strahovih njihovih družin; sem se vprašal, kaj žene te ljudi v žrelo trpljenja. Radi bi delali dobro sem slišal v pogovoru. Delati dobro. Naš narod je obdarjen s številnimi zgledi dobrote, tukaj mislim na gasilce, pa humanitarne delavce, prostovoljce v kulturnih društvih, animatorje, ki v različnih organizacijah pripravljajo poletne programe in varstvo za otroke in še koga. A kdor dela dobro, se lahko tudi utrudi. Še več, lahko se naveliča ali obupa. Dobro znane so zgodbe različnih prostovoljnih društev, v katerih kraljujejo prepiri ali celo žalostni primeri posameznikov, ki so delo v humanitarnih organizacijah razumeli kot delo zase. Delati dobro. Delati dobro ni najpomembnejše. Najpomembnejše je biti dober. Če človek v svojem srcu nosi dobroto, njegove roke ne morejo biti pri miru. Preprosto ni mogoče, da bi bilo drugače. Kdor je dober, se ne bo nikoli utrudil, naveličal ali obupal v delu za dobro. Ideal, ki človeku zagotavlja srečo, je usklajenost njegove notranjosti in njegovega delovanja. To usklajenost bi lahko opisali tudi s prispodobo drevesa. Ni se še zgodilo, da bi na jablani rasle hruške. Jablana je jablana od svoje najtanjše koreninice pa do zadnjega listka na veji in zato tudi rodi sočna in za našo kulinariko nepogrešljiva jabolka. A od jabolk se vrnimo k zanesenjakom, ki se odpravljajo v Ukrajino. Ko sem svojega sogovornika vprašal, zakaj si želi skupaj s svojo skupino tako korenito delati dobro, sem dobil odgovor, da zato, ker je sam videl, doživel in bil deležen dobrote. Ob svoji družini in prijateljih je kot tistega, ki mu je pokazal ideal dobrote, opisal Jezusa Kristusa, ki se ga je v njegovi stiski dotaknil in spremenil njegovo življenje. To pričevanje pa je odličen odgovor na vprašanje, kako postati dober. Vsak od nas je poklican, da pričuje s svojim življenjem. Življenjska pričevanja so tista, ki se dotaknejo srca in ga spremenijo. Zase lahko rečem, da sem bil na poti življenja obdarjen s številnimi pričevanji ljubezni, dobrote, upanja in vere. Na podlagi lastne izkušnje lahko rečem, da so tovrstna pričevanja tista, ki ljudem, posebej mladim, pomagajo odkriti smisel, namen in pomen življenja. Spoštovane poslušalke in poslušalci v tem poletnem jutru vam želim, da bi bili deležni Dobrote, da bi vas Dobrota spreminjala in da bi z Dobroto tudi vi spreminjali druge. Pa lep in uspešen dan!

Piše Matej Bogataj, bere Igor Velše. Peter Božič sodi med pionirje moderne pisave, z Lojzetom Kovačičem in Andrejem Hiengom so pisali o lastnem življenju v od vojne razrušeni deželi, o ideoloških imperativih povojne obnove in, predvsem Božič, o marginalcih, ki se z ne vedno pokončno in uporno držo prebirajo skozi življenje. Med njimi je bil Hieng najbolj izobražen in seznanjen z dogajanjem v svetu, njegovo spogledovanje s sočasno evropsko prozo je nedvomno, Kovačič je najbolj občutil tujstvo in se predajal dosledni in neprizanesljivi introspekciji ter gradil na detajlih, ki se vračajo, Božič pa je bil – vsaj v dramatiki, recimo v igrah o Krišu, ki je enkrat vedomec in drugič komisar, ali v Španski kraljici – najbližje dramatiki absurda, to pa odmeva tudi v njegovi prozi. Božičevi romani že z naslovi problematizirajo in opozarjajo na to družbeno obrobje; Na robu zemlje ali Jaz sem ubil Anito se dogajata med klateži in pijanci. Predvsem v njegovih kasnejših romanih, recimo v Zdaj, ko je nova oblast, so družbene funkcije pogosto poljubne, v dogajanju okoli psihiatrične ustanove posamezniki zlahka prehajajo iz notranjosti ustanove, torej iz vrst zaposlenih, med hospitalizirane, in tisti, ki naj bi skrbeli za red, se pogosto znajdejo na drugi strani zakona. Vse to opozarja, da so vloge v družbi zamenljive, da posamezniki vstopajo v vloge in da je celotna družba pravzaprav igra, tudi kadar ima to za posameznike resne posledice. Najpomembnejši Božičev roman je nedvomno Očeta Vincenca smrt, v katerem popisuje vračanje pripadnikov različnih nacionalnosti domov po koncu druge svetovne vojne, nizke moralne standarde med družbeno devastiranimi prisilnimi delavci. izgnanimi v rajh, predvsem pa težko in negotovo ozračje, ki jih spremlja skozi v vojni prizadeta in opustošena mesta in pokrajine. Roman ima morda težo pričevanja, saj je bil Božič v okolici Dresdna v času tako imenovane obločne toplote, ko sta se v mestu zaradi zavezniškega bombardiranja talila jeklo in beton. Kot vojni ujetnik je to doživel tudi Kurt Vonnegut in popisal v romanu Klavnica pet, le da se Vonnegutov zmedeni ameriški vojak Billy iztakne iz časa in doživi shizoidni preskok, v katerem se znajde v živalskem vrtu Nezemljanov z najlepšo na planetu, Božičevi opisi pa so realistični, težki, napisani v zatikajočem se jeziku, ki dobro zadene negotovost takratnega časa, dezorientiranost, strahove in otopelost razseljencev v rajhu iz njegove bližnje in daljne okolice. Božič je pisal tudi o lumpenproletarcih v lokalih. Šumiju, največjemu med malimi bifeji, in pesniku Vojinu Kovaču Chubbyju je posvečen roman Chubby was here, ki je dobil naslov po legendarnem napisu v lokalu na višini, ki jo je dosegel samo omenjeni. Ta napis predstavlja pripovedovalcu zadnjo oporo v realnosti, vse ostalo se ruši in relativizira. Le opomnik, da je Chubby nekoga čakal, pa ga ni bilo, in ga je z muralom obvestil, da je bil tam, ga rešuje pred padcem v brezno niča in eksistencialistične groze. Ko oblasti sploh ni je gradivo za roman, ki ni doživelo končne avtorske redakcije. Dogaja se v času lokala z imenom Mesing, ki se danes imenuje Opera bar, torej v začetku petdesetih let, čeprav je pripovedna perspektiva z začetkov devetdesetih. Božiču, ki se izmika, da je brez osebne izkaznice in ga zato občasno zaprejo, dovolijo delati maturo, potem ko so ga prej vrgli iz mariborske gimnazije, Gregor Strniša je ravno prišel iz kamnoloma, na kar je bil obojen zaradi bratovega emigriranja po vojni. V lokalu, kjer streže in na puf daje Anita iz enega Božičevih romanov, se zbira vesela družba – Taras Kermauner in Dominik Smole, tam Božič in Strniša pijeta, modrujeta in moralizirata, vmes gledata in še bolj opravljata druge goste in zaideta tudi v legendarni Rio, kamor hodi Lojze Kovačič, vendar sta do tistih, ki jim je z objavo uspelo, zadržana. Enkrat vmes se odločita, da bosta obračunala s Kermaunerjem in njegovo držo, da ga bosta preizkusila, in Božič pade v Mali graben in bi utonil, če ne bi bil Strniša toliko večji, da ga je izvlekel. Ko oblasti sploh ni kaže petdeseta kot živahno in razgibano obdobje, podobno kot so se menjavale revije, so se menjali tudi prostori druženja. Ljubljana tistega časa ni premogla veliko možnosti, njeno kulturno življenje je potekalo v lokalih, zato so se vsi poznali, udbaši in prekaljeni pivci in intelektualci, sploh vsi. Pisanje tudi tokrat zvesto sledi Božičevemu miselnemu toku, razkriva aporije tistega časa in pred nami naniza pisano druščino, med katerimi so tudi moderni klasiki in kakšen zoprnik, od Josipa Vidmarja do Ivana Mraka, Marjana Rožanca in gledališke, filmske in likovne scene. Gre za dragoceno, živahno in z globokim uvidom ter anarhoidnim poprhom napisan portret mesta, za krokije iz pivskega in kulturnega življenja, med katerima takrat ni bilo bistvene razlike. Gre skoraj za Božičeve ljubljanske razglednice, v katerih vidimo, da je bila oblast glasna, ampak nekako slepa in rahlo neumna; naslov pa je priskrbelo spoznanje, da je mogoče živeti brez identitete, tudi brez osebne izkaznice, da je mogoče živeti polno mimo predpisanih vlog. To pisanje je pomemben dokument časa, kaže tudi Božičevo posmehljivost do centrov moči in ponuja precej živahnih skic in portretov sopivcev in spolnih profesionalk, po katerih so neustavljivo hrepeneli.

Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.

Letošnji cikel oddaj Nedeljski klepet zaokrožujemo s pogovorom s Tatjano Fink, vodjo hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o tem, kako gleda na življenje po večletnem spremljanju umirajočih, kaj je bistveno za to, da umremo brez strahu, o pomenu žalovanja, ki ga žal vedno bolj izrinjamo iz našega življenja pa tudi o prostovoljcih, ki delujejo v okviru hiše.

Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu se vrstijo pozivi k zmanjšanju stigme in diskriminacije obolelih. Okužba z virusom HIV, ki povzroča AIDS, je danes namreč obvladljiva kronična okužba, ki okuženi osebi ob doživljenjski terapiji omogoča kvalitetno življenje, zdravila pa preprečujejo širjenje okužbe. A kljub temu je na prvem mestu preventiva, opozarja stroka.

Kakšno vizijo Kitajske in sveta si zamišlja kitajski predsednik Ši Džinping, zdaj ko si je zagotovil absolutno oblast, ter kakšno alternativo Kitajska, kot ključna izzivalka ZDA na globalnem geopolitičnem parketu, pravzaprav ponuja? Najpomembnejši kitajski politični dogodek zadnjega obdobja, 20. kongres komunistične partije, je postregel z nedvoumnimi znaki, da je kitajski predsednik in generalni sekretar partije Ši Džinping v zadnjih letih uspel temeljito utrditi svoj položaj na čelu Kitajske. Kot prvi po Mao Cetungu si je zdaj zagotovil, da bo na čelu države ostal več kot dva mandata, morda mnogo več, in uspešno se je obdal le s svojimi zvestimi podporniki. Toliko je bilo moč nedvoumno razbrati. Če je tekma za oblast in ključne odločitve v zahodnih državah pestra mešanica razpravljanja, pregovarjanja, dogovarjanja, kreganja, in tudi zmerjanja, ki se odvija tako javno po parlamentih, na javnih nastopih in družbenih omrežjih kot seveda tudi v zakulisju, se na Kitajskem vse zgodi le v zakulisju. Javnost, domača in svetovna pa lahko potem iz zelo drobnih indicev razbira, kaj se je dejansko zgodilo in kaj to pomeni za naprej. Kajti nedvomno je, da bo Kitajska ključno krojila prihodnost sveta in da bo dejanski potek njene vse bolj ostre tekme z Združenimi državami Amerike za kar največji strateški vpliv in gospodarsko težo v veliki meri določal geopolitične koordinate 21. stoletja, če ne kar usode sveta. Kakšno smer torej ubira Ši zdaj, ko je njegov vpliv doma absoluten, in kakšno vizijo družbe in sveta pravzaprav ponuja Kitajska danes, kot ključna izzivalka in potencialna alternativa ameriškemu videnju, je pojasnila sinologinja, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doc. dr. Maja Veselič.

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži? Delo na domu, kadar narava dela seveda to sploh dopušča, je mnogim najljubša zapuščina epidemijskih časov. Kljub temu, da tako dela bistveno več ljudi, pa je pravno-formalno ureditev takega načina dela med delodajalcem in zaposlenim v praksi še vedno neenotno urejena. Kaj vse mora biti zapisano v pogodbi, kakšen nadzor sme imeti delodajalec in kako odziven mora biti delojemalec, kako je s stroški in kako s prevzemanjem odgovornosti, če pride do poškodb, smo med drugim vprašali direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katjo Rihar Bajuk.

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži? "Počasi bo tudi njih treba nehati ščititi, češ da ne znajo in ne zmorejo in jasno povedati, da tega včasih nočejo", je na vprašanje, kako si razlagati, da ravnatelji v vsaj dveh primerih niso prijavili spolnega nadlegovanja na svoji šoli, povedala Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo. "Ker je to za njih naporno, ker se je treba izpostaviti in da obstajajo med nami ljudje, ki naj bi delali z ljudmi za njihovo dobro, a se niso pripravljeni osebno izpostaviti do te mere, da bi jim bilo rahlo neprijetno. Raje pustijo žrtve v položaju, v katerem trpijo spolno nasilje in zlorabo še naprej, kar je nesprejemljivo. V nevladnih organizacijah se s takimi zgodbami srečujemo zelo pogosto pravzaprav večkrat kot pa s primeri, ko sistem dobro zaščiti otroka ali odraslo žrtev." Katja Zabukovec Kerin Aktualna afera z izpovedmi o spolnem nasilju v kulturniških krogih je znova opomnila, da je spolno nasilje obsežno in se dogaja v vseh družbenih sferah in starostnih skupinah, žrtve in priče pa največkrat o tem molčijo. Kako prekiniti molk in ustaviti zelo visoko toleranco do spolnega nasilja v naši družbi, so minuli teden govorili v oddaji Studio ob 17h. Sogovorniki Tite Mayer so brez zadržkov opozarjali tako na odgovornost kot tudi na družbeni kontekst, v katerem so zelo raznolike oblike spolnega nasilja in predatorstva družbene sprejemljive, dopustne, celo pričakovane. Kako se temu upreti in kako lahko vsakdo k temu pripomore? Gostje: Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo;Neža Miklič iz Generalne policijske uprave;Iva Babič, gledališka igralka V oddaji Studio ob 17h sta sodelovala tudi Nika Kovač, predsednica Inštituta 8. marec, kjer že nekaj mesecev spodbujajo k delitvi pričevanj o spolnem nasilju v akciji "Nisem prijavila" in pa Janez Cerar, duhovnik, ki je sam doživel spolno zlorabo, o njej spregovoril in se, kljub močnemu uporu in sankcijam institucije, neumorno bori za vse žrtve spolnih zlorab v cerkvi. Njegovo zgodbo ste lahko slišali tako v oddaji Nedeljski gost kot tudi v dveh oddajah Vroči mikrofon z naslovom Krik žrtev.

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži? Nikola Kovačević je beograjski pravnik, ki pomaga beguncem, pa tudi drugim ljudem, ki so bili žrtve mučenja ali policijskega nasilja. Že kot mladi pravnik je na ustavnem sodišču dokazal, da je v enem od srbskih zaporov prišlo do mučenja. V zadnjem obdobju v Srbijo prihaja veliko beguncev iz Burundija, saj je Burundi v zameno za režim brez vizuma umaknil priznanje Kosova. "Govoril sem na primer z bratranci prejšnjega podpredsednika Burundija. Šli so naprej proti Evropi. Razložili so mi, da so Tutsiji bili bogata manjšina, ki so jo belgijski kolonialisti privilegirali. Imeli so zemljo, hiše, živino, oblast, policijo in vojsko. Dolgo so zatirali Hutujce. Potem pa se je to spremenilo in zdaj so Hutujci glavni. Prišlo je do tega, čemur Tutsiji pravijo zgodovinski revizionizem, Hutujci pa poprava zgodovinskih krivic. S tem, kar se dogaja v Burundiju, lahko brez težav potegnemo vzporednice z našim post konfliktnim prostorom nekdanje Jugoslavije. Kdo je koga in kdaj."

17 dni so se gasilci na Krasu borili z največjim požarom v zgodovini Slovenije. Najpomembnejše odločitve je v ključnih trenutkih sprejemal Simon Vendramin, vodja intervencije, ki je ob sebi imel še nepogrešljivo ekipo sodelavcev. Zdaj, ko se je stanje na Krasu umirilo, je Karin Zorn Čebokli prvega moža intervencije povabila na pogovor.

Tudi na današnji dan se bomo odpravili opravljanju svojega poslanstva naproti. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje imata besedi poslanstvo in poklic soroden pomen. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali pa bolj občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste opis nalog in zares postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali na katero izmed njih morda ne bo znala odgovoriti. Ustavilo se ji je pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav z njo še nikoli ni spregovorila niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje upoštevano pri oceni testa. »Absolutno,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsak posebej je pomemben. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko dobilo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan vidimo. Vendar v pristne odnose ni treba vlagati veliko truda, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso nikoli več pozabili.

Mnogo lahko imaš, toda najpomembnejše, kar potrebuješ je ljubezen in veselje v tvojem srcu.

Najpomembnejše stvari v življenju so zastonjske, morajo biti zastonj.

O delu, delavcih in delavskih pravicah se v času okoli prvega maja, morda res govori več kot sicer. A večinoma gre za vznesene in simbolike polne nagovore in deklarativne izjave. Vendar kakovostnih in celovitih rešitev ni moč najti na hitro, ob tabornem ognju in preslanem golažu. Korpusi znanja in raziskav, delo strokovnjakov so podlaga za pogajalce in odločevalce, ki lahko nato sprejmejo dolgoročno vzdržne rešitve, ki bodo morda čez čas prepoznane kot civilizacijski dosežek. Ali delavski razred kot smo ga pojmovali nekoč sploh še obstaja? Ali posledično še lahko govorimo o razrednem boju? Kako nestandardne, nove oblike dela spreminjajo trg dela? Ali delavci, namesto z brezobličnim globalnim kapitalom, tekmujejo med seboj? Kako se delovno pravna zakonodaja prilagaja novim izzivom kot je denimo platformno delo? Je v novi realnosti osvoboditev od dela še bolj oddaljena kot poprej?

V tokratni 5. epizodi je gostja Dr. Neja Zupan (NLP Trener, TFH Trener, CSO Terapevt, specialistka naravnega zdravljenja, svetovalka in doktorica znanosti), ki ima že več kot 20 let prakse na področju svetovanja iz naravnega zdravljenja. Je avtorica večih knjig (Z dotikom do zdravja, Prebudi najboljše v sebi ….) in programov (npr. Postani mojster svojega zdravja), lastnica licenc Reiki, Z dotikom do zdravja in certifikatov s področja bioresonance, kitajske medicine in ajurvede. Neja je spregovorila o svojih izkušnjah s pacienti, ki so prišli po pomoč zaradi stranskih učinkov po c€pivih in razložila, kako vplivajo na nas fizično in energijsko. VSEBINA: Kako iz ločevanja preiti v zavest enosti? (5. minuta) Kaj se zgodi z našim telesom, ko prejme tuje snovi kot so npr. c€piva? (9. minuta) Kaj se zgodi na energijskem nivoju po prejemu novega c€piva proti C0vidu? Na ta planet prihajamo iz različnih delov vesolja po IZKUŠNJO. Kdor se je "c€pil", rabi to izkušnjo, da zgradi stik s svojim izvorom, se nauči ločevat, kdo on je in kdo on ni. (23. minuta) Najpomembnejša 4 vprašanja. (24. minuta) Pri "c€pivu" proti C0vidu ni dovolj razstrupljanje, ampak gre za duhovno rast (25. minuta) Zemlja je velika učilnica. (26. minuta) Stopnja reakcije na c€pivo je odvisna o petih nivojev zdravja. (28. minuta) Kje lahko najdete več informacij o Neji? https://bisernica.si/ https://ivitalis.net/ https://nejazupan.com/ Facebook stran Bisernica Consulting - Vse darove imate v sebi Telefon: +386 40 37 09 30 Email: neja.zupan@bisernica.si --- Send in a voice message: https://anchor.fm/zvest-sebi/message

Mojca Fatur: "Najpomembnejša sta vera in zaupanje" Mojca Fatur je umetnica, igralka in pravljičarka. Pred kratkim nas je osupnila in navdahnila s svojo samoozdravitvijo. Je glasnica zavedanja, da smo ljudje izjemna bitja, ki nosimo izjemno moč. V podkastu sva se pogovarjali, kako to moč prebuditi, jo osvoboditi ter z njeno pomočjo zaživeti polno, izpolnjeno, intenzivno. Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli: - kako je potekala njena samoozdravitev, - katero je bilo ključno vodilo njene samoozdravitve, - kako se je naučila prisluhniti svojemu telesu, - kako je proces samozdravljenja oblikoval njen odnos na življenje in njen partnerski odnos, - kaj jo navdihuje in še veliko navdihujočih razmišljanj o življenju.

Tokrat smo si zadali izziv: v koliko minutah lahko za vas pripravimo pregled najpomembnejših Pod črto zgodb in sprememb na bolje iz leta 2021? Vabljeni k poslušanju!

12. vikend sezone 2022. Vikendica, ker je NBA prostor, kamor za vikend radi pobegnete. Majhen eksperiment, da vidim, če tudi recapi najdejo prostor v zvočni obliki. Najpomembnejši poudarki z najzanimivejših tekem. Kapo dol Morantu za eno najboljših blokad moje navijaške kariere. Po več kot dveh (dolgih) letih se je na NBA igrišča vrnil Klay Thompson, ena najbolj priljubljenih figur sveta košarke. Legenda pravi, da njegov povratek oznanja vrnitev svetovne situacije v normalnost. Največji poudarek pa danes na tekmi vikenda, ko so Mavsi po še enem Dončićevem rekordu zlomili zmagovalni niz Bikov iz Chichaga.Ne pozabite deliti, oceniti ali komentirat podkasta, fejst pomaga. Noro vesel sem, če se pri svojem ponudniku naročite ali pa ga priporočite prijateljem. Hvala!Spletna stran: podcastveto.comZadnji prispevek: Deseterica prihodnosti: 5 - 1Za več NBA takeawayev: TwitterFacebook, Instagram

Erotikon – film, ki ima, četudi je nem, svoj zvok, pridušen, jasen ali kričeč, včasih pa je čisto tiho. Tako je to klasiko iz leta 1929, v kateri je zaigrala slovenska filmska zvezda Ita Rina, opisal skladatelj in pianist Andrej Goričar. Prav za Erotikon je napisal partituro, ki jo bo nocoj v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob filmski projekciji premierno izvedel godalni kvartet v spremljavi saksofona, klarineta in klavirja. Med nostalgijo in futurizmom pa se znajdejo uporabni predmeti, ki jim Jana Zornik vdahne svojstveno vsebino. Ko v tem času stopimo v galerijo Velenje, je nekaj drugače kot običajno – postavljen je celo rastlinjak. Hkrati se na razstavi Fantazijsko funkcionalna / Funkcionalno fantazijska skozi različne načine prisotnosti in odsotnosti pojavlja telo – posredno tudi tako, da umetnica vključi obiskovalca. Povabi ga, da se potopi v njeno zavest in prek njenega doživljanja sebe dojame tudi lastno subjektiviteto. Našo pot bomo sklenili čez mejo v prostorih tržaške Rižarne. Rižarna je bila edino nacifašistično taborišče s krematorijsko pečjo na italijanskih tleh. Leta 1965 je dobila status nacionalnega spomenika. Ampak, kdaj in kako je prišlo do njene sedanje podobe? Na to odgovarja razstava o delu njenega ideatorja, arhitekta Romana Boica. Foto: Arhiv slovenske kinoteke

Najpomembnejše je imeti dobro srce.tttttt Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisala: Zdenka Kokotec. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Samoorganiziranje posameznikov v podjetja v skupni lasti, ki so demokratično soupravljana in v katerih ne gre samo za dobiček, ampak širše dobro vseh zaposlenih ali celo lokalne skupnosti: to je ideja, do katere je marsikdo skeptičen, spet drugi pa kažejo na množico povsem uspešnih primerov in tovrstno socialno usmerjeno zadružništvo vidijo kot pot v drugačen kapitalizem, kjer podjetja svojih proizvodenj ne bi kar tako selila v tujino, ne bi onesnaževala svojega okolja in kjer bi se dobički bolj enakomerno porazdeljevali. No, v tokratnih Sledeh časa se ne bomo posvečali temu, kakšni zadružni modeli bi lahko delovali v današnjem času, ampak se bomo obrnili k bogati zgodovini zadružništva v Sloveniji, ki se je rodilo pred skoraj 150 leti, na koncu 19. ter v prvi tretjini 20. stoletja pa je doživelo resnično neverjeten razcvet, tako da je bilo mogoče takšno ali drugačno zadrugo najti tako rekoč v vsaki vasi. O tem, zakaj je v tem prelomnem času nastopa kapitalizma na Slovenskem prav zadruga postala prevladujoča organizacijska oblika v našem gospodarstvu, kakšne vrste zadrug so bile značilne za ta prostor, na kakšen način so bile organizirane, kako so nanje vplivali politični boji tistega časa in kakšen pomen so imele za revno kmečko in obrtniško prebivalstvo pa tudi za splošen družbeni in gospodarski razvoj, bomo govorili z dolgoletnim sodelavcem Zadružne zveze Slovenije, pravnikom dr. Francijem Avscem in dvema zgodovinarjema, dr. Gregorjem Antoličičem z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU ter dr. Marto Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Okoljski minister Andrej Vizjak, ki je v prvi Janševi vladi vodil gospodarski resor, ne zanika stika s poslovnežem Bojanom Petanom leta 2007, trdi pa, da je posnetek njunega pogovora iztrgan iz konteksta in da si njegov odstop najbolj želijo družbe, ki se ukvarjajo z odvozom odpadne embalaže. Iz drobcev posnetega pogovora je razbrati, da je minister Vizjak Petana prepričeval, naj ne poveča lastniškega deleža v družbi Terme Čatež, v zameno za to pa mu je obljubljal poslušnost nadzornega sveta. To pomeni, da je trgoval z glasovi nadzornikov in s tem posegal v upravljanje družbe v državni lasti. Komisija za preprečevanje korupcije zaradi 14 let starega primera ne more uvesti postopka, se pa po navedbah medijev s primerom že ukvarja tožilstvo. Ostali poudarki oddaje: - Teš 6, ki proizvede tretjino slovenske električne energije, je zaradi tehnične napake še vedno zaustavljen. - Največje svetovne onesnaževalke pred skorajšnjim začetkom podnebnega vrha še niso predstavile načrtov za zmanjšanje izpustov. - Najpomembnejši knjižni dogodek na svetu je v Frankfurtu po lanski virtualni različici letos odprl vrata.

V Jezusovem življenju izstopa njegova ljubezen do otrok. Sicer imamo skoraj vsi ljudje radi otroke, pri Jezusu pa v današnjem evangeliju izstopa še ena stvar. Znajde se na svoji zadnji poti v Jeruzalem. Tja gre, da bo trpel in umrl na križu, in se tega tudi zaveda. To je tudi povedal svojim učencem, ki pa tega niso razumeli. Teža grehov sveta je na njegovih ramah. V taki osebni stiski bi večina ljudi postala potrta in si ne bi vzela časa za otroke. Jezus pa je prav v tem težkem trenutku želel imeti okoli sebe otroke. Jemlje jih v naročje, jih blagoslavlja in se z njimi celo igra. Tistim, ki so staršem branili, da bi nosili otroke k Jezusu, sam takole pravi: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim.« (Mr 10,14) Tudi na zunaj pokaže, kako jih ima rad. Otroke nam celo daje za zgled: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« (Mr 10,15). V odnosu do otrok se odraža Jezusov način delovanja. Ko je sam v stiski in se zaveda bližine svoje smrti, se ne smili samemu sebi in se ne zapre v svojo bolečino, ampak se obrne k sočloveku, k otrokom, jih blagoslavlja ter jemlje v naročje. Iz srečanja z otroki izhaja druga Jezusova značilnost: pozoren je na ljudi na obrobju, na najbolj ranljive – na otroke. Bengalski pesnik Tagore je zapisal: »Rojstvo vsakega otroka je znamenje, da Bog še ni obupal nad človekom.« Kdo ve, kako velika vrata bodo odprle te male ročice? Presunljiv je zapis o otroški dlani: »Ko ti otrok ponudi svojo malo dlan in jo položiš v svojo dlan, se ti lahko zgodi, da boš prijel za ročico, ki je umazana od sladoleda ali čokolade, da bo pod palcem žvečilka, na mezincu pa že napol odlepljen obliž. Najpomembnejše je, da primeš za dlan, v kateri je zapisana prihodnost. Na teh dlaneh bo lahko nekoč počivalo Sveto pismo ali orožje. Prsti bodo igrali na orgle v cerkvi ali vrteli kolo sreče pri hazardni igri, ljubeče stregli ubogemu in onemoglemu človeku ali pa grabili po iglah za mamila. Ko držiš tako majhno dlan v svoji, le-ta predstavlja človeka v 'zmanjšani obliki', osebnost, ki se bo še razvila, a jo moramo že zdaj spoštovati kot samostojno, za katere nenehno rast je odgovoren vsakdo izmed nas.« (Zgodbe za srečo v družini, 27.) In zgled takega ravnanja je Kristus, ki je, kljub nasprotovanju okolice, vabil k sebi otroke, jih objemal in blagoslavljal.

Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?

Na olimpijskih igrah v Tokiu poteka peti tekmovalni dan. Po izjemno uspešnem včerajšnjem dnevu je pozornost slovenskih športnih navdušencev to dopoldne namenjena predvsem judoistki Tini Trstenjak in kajakašici Evi Terčelj, ki bi lahko Sloveniji priborili novo medaljo. Medtem je med gostinci in turističnimi delavci ter organizatorji dogodkov še vedno veliko nezadovoljstva, ker morajo po novem sami preverjati pogoj PCT pri gostih in obiskovalcih. Opozarjajo tudi na številne nejasnosti. - Aplikacija NIJZ za preverjanje pogoja PCT-ja naj bi sicer vendarle začela delovati to dopoldne. - V Nemčiji zaradi širjenja okužb s koronavirusom znova uvajajo ukrepe za omejitev množičnih prireditev. Cepljeni prebivalci pa od vlade zahtevajo več svobode. - Najpomembnejša novost načrtovane spremembe socialne zakonodaje je, da bo lahko po novem zavod brezposelno osebo po šestih mesecih poslal na razgovor za delovno mesto, kjer je zahtevana tudi do dve stopnji nižja izobrazba. 2JK 288tČELNA

Krajinski park Kolpa je leta 1998 ustanovila Občina Črnomelj in se je takrat spopadal s poglavitno težavo, da občina razen ustanovitvenega akta in manjših ukrepov ni zmogla veliko več. Leta 2006 je ta krajinski park prevzela v zavarovanje in upravljanje država. Vlada je takrat sprejela ustanovitveni akt o krajinskem parku in akt o ustanovitvi zavoda, ki je kmalu zatem začel delati. Najpomembnejši del parka je reka Kolpa, ki ni znana le po čolnarjenju in kopanju, ampak je to tudi biotsko zelo bogata reka, saj v njej živi 38 vrst rib, od katerih jih je 9 vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih vrst na ravni EU, 2 vrsti rib pa živita samo v reki Kolpi in nikjer drugje. Posebnost parka so suhi travniki, kraške vrtače, belokranjski steljniki in gozdovi. Polovica parka sodi v območje Nature 2000. Obiskovalci najdejo v parku 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov in pa edini strogi naravni rezervat v Republiki Sloveniji. Vse te točke pa povezuje mreža pohodnih poti in te bomo spoznali v Nedeljski reportaži. Njen avtor je Milan Trobič.

Večkrat javno predstavljen program slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije bo premier Janez Janša danes razgrnil še v Evropskem parlamentu. A okrevanje stare celine po epidemiji, njena strateška avtonomnost ter denimo razprava o širitvi Unije na Zahodni Balkan se bodo po napovedih morale umakniti razpravi o nekaterih odprtih vprašanjih. Premier prihaja v Strasbourg v pregretem političnem ozračju, k ohlajanju katerega zagotovo niso prispevali Janševi spori z organi Evropskega parlamenta oziroma vidnejšimi posamezniki v njem. Preostale teme oddaje: - Negotova epidemična jesen: svetovalna skupina za covid ne bo predlagala dodatnih sproščanj. - Najpomembnejši filmski festival na svetu znova 'iz oči v oči': v Cannesu bodo danes razgrnili rdečo preprogo. - Zvečer na Wembleyju prvi polfinalni boj letošnjega Eura: Italijani se bodo pomerili s Španci.

Za današnji dan bi lahko rekli, da Božje kraljestvo prihaja med nas zelo nevsiljivo, nežno, nebogljeno – z rojstvom. Tega se danes namreč spominjamo tudi za največjega med preroki, za prehodni člen med Staro in Novo zavezo, to je tistega, čigar rojstvo je bilo napovedano po preroku Malahiju petsto let pred Kristusom in na katerega veličino je pokazal sam Jezus, ko je o njem rekel: "Med rojenimi od žena ni vstal večji od Janeza Krstnika". Ta naš Janez ni bil kar nekdo. Že samo dejstvo o njegovem rojstvu staršem, ki so bili že v poznih zrelih letih, priča o Božjem posegu in o obljubi, da: "Bogu namreč ni nič nemogoče" (Lk 1,37). Ime Janez, ki ga je prejel po angelovem naročilu Zahariju, namreč pomeni Bog je milostljiv. Njegovo rojstvo je med številnimi vzbudilo veliko zanimanja, ko so se spraševali "Kaj neki bo iz tega otroka? Zakaj Gospodova roka je bila z njim" (Lk 1,66). Zanj bi lahko dejali, da je prav tako kakor Kristusova mati Marija živel svoje življenje povsem usmerjeno na Kristusa. To nam pove, kako velik je bil ta mož in kakšen zgled predstavlja vsem ljudem sodobnega časa. Janez je bil Jezusov predhodnik, glas, ki je bil poslan, da naznani učlovečeno Besedo. Spominjati se Janezovega rojstva v resnici pomeni praznovati Kristusa, dopolnitelja obljub vseh prerokov. Če pogledamo še na prerokov življenjski slog opazimo, da je bil docela drugačen od današnjega hitenja, bil je tako močan, da se je glas o Janezu razširil do te mere, da so se številni spraševali, ali ni morda on Mesija? On, ki jé kobilice in je oblečen v kameljo dlako, vsekakor ne more biti Mesija, bi lahko slišali v ozadju govoreče, a ravno preprost spokorni mož lahko v popolni predanosti zanika pridano mu mesijanstvo: "Jaz nisem Mesija" (Jn 1,20). Danes imamo veliko prerokov, ki bi radi bili podobni Janezu, a se kažejo kot tisti, ki odrešujejo, so samo privlačni za naše oči in so otipljivi, niso pa svobodni od sebe, so vendar popolno nasprotje tega, kar nam želi pokazati naš današnji slavljenec. Zavedati pa se moramo, da smo vsi poklicani k temu pričevanju sodobni družbi, nekateri prek duhovniškega poklica, ki ga lahko vršimo vdano le po Božji milosti, spet drugi v družinskem življenju. Najpomembnejše, kar sem pri poklicanosti sam začutil, je, da se moram včasih odpovedati svoji volji in sprejeti tisto, kar Gospod po Svetem Duhu želi vršiti skozi moje življenje, kakor je to storil Janez Krstnik, ko je zase dejal, da se mora manjšati, Kristus pa mora rasti (Jn 3,30). Naj nas pri hoji za Gospodom spremljata njegov zgled in pogum pri predanosti Resnici ter iskanju Življenja z veliko začetnico. Blagoslovljen dan vam želim.

Moje osebno mnenje je, da so omega-3 maščobne kisline, eno izmed najpomembnejših hranil, katerega lahko vnašamo v naša telesa. Predvsem v trenutni situaciji, ko se demonizirajo nasičene maščobe in močno promovira uporaba rastlinskih olj v naši prehrani. V vlogu boste izvedeli vse, kar trenutno vem o omega-3 maščobnih kislinah, indeksu, razmerju, malo nekaj o nasičenih maščobnih kislinah in zakaj sploh potrebujemo omega-3, ter kakšno je optimalno razmerje. Na hitro pogledamo tudi moje rezultate krvne analize, ki so dokaj presenetljivi, vse ostalo pa seveda temelji na kakovostnih raziskavah. Patreon stran, kjer me lahko podpreš: https://www.patreon.com/anzejert Hvala ti za ogled, če ti je vsebina všeč prosim všečkaj video in klikni ikono zvončka, da boš naročen/a, na moj kanal in boš tako prejel/a takojšnje opozorilo, ko bom naložil nov video. S tem mi ogromno pomagaš pri rasti mojega kanala in izboljšanju vsebine.ČASOVNICA: 00:00 - 01:32 - UVOD 01:33 - 02:04 - Moji krvni rezultati 02:04 - 03:04 - Rezmerje med omega-3 in omega-6. Optimalno razmerje in smernice. 03:05 - 04:06 - Kje se po mojem problem začne? 04:14 - Kaj so omega-3 in omega-6? 05:44 - Tri glavne oblike omeg-3. 07:38 - 08:53 - Omega-3 index in kaj kažejo študije? 08:59 - 10:04 - Problem ALA pri VEGANIH! 10:05 - 12:14 - Rezmerje med omega-3 in -6 in DEBELOST? 12:14 - 12:47 - Rezmerje med omega-3 in -6 in DIABETES? 12:48 - 13:36 - Rezmerje med omega-3 in -6 in LEPTINSKA REZISTENCA? 12:37 - 14:17 - Rezmerje med omega-3 in -6 in METABOLNO ZDRAVJE? 14:18 - 14:36 - Rezmerje med omega-3 in -6 in RAKAVA OBOLENJA? 14:37 - 14:55 - Rezmerje med omega-3 in -6 in ASTMA? 14:55 - 15:22 - Rezmerje med omega-3 in -6 in ALZHAJMERJEVA? 15:23 - Rezmerje med omega-3 in -6 in ZDRAVJE? 15:37 - 16:42 - Omega-6 v takih količinah, ni EVOLUCIJSKO skladen z nami! 16:43 - 22:07 - Problam menajve NASIČENIH MOŠČOB z rastlinskimi olji? 22:21 - 23:01 - Kako najlažje izboljšamo razmerje? 23:02 - 24:07 - Razmerje med omega-3 in -6 in KARDIOVASKULARNO ZDRAVJE. 24:30 - 25:17 - OKSIDACIJA ribjega olja NE pokvari kvalitete! 25:18 - 26:32 - Omega-3 vs. Prozac in DEPRESIJA. Viri: Nasičene maščobe: https://www.youtube.com/watch?v=7gZt9DQqtZI Oksidacija ribjega olja: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/22136711/ Omega-3 in Depresija: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18247193/

Vedno več je dobrih in slabih infromacij glede prehrane in vpliva na naše zdravje, ki jih tudi sam težko filtriram, zato razumem vse, ki so v negotovosti glede te tematike.Stvar sem poiskušal približati na najbol prijazen način, kot je bil mogoč, upoštevajte pa prosim, da so to zelo posplošene smernice, ki so seveda MOJE MNENJE.Za vsa vprašanja sem seveda na voljo v komentarju, mailu, ali kjer koli drugje.Patreon stran, kjer me lahko podpreš: https://www.patreon.com/anzejertHvala ti za ogled, če ti je vsebina všeč prosim všečkaj video in klikni ikono zvončka, da boš naročen/a, na moj kanal in boš tako prejel/a takojšnje opozorilo, ko bom naložil nov video. S tem mi ogromno pomagaš pri rasti mojega kanala in izboljšanju vsebine.ČASOVNICA: 00:00 - 00:58 - UVOD 00:59 - 01:36 - DISKLEJMER! 01:37 - 04:07 - Zakaj KALORIJA JE KALORIJA, AMPAK V BISTVU NI!? 04:08 - 10:29 - Kvaliteta hranil. 10:30 - 15:00 - Razporeditev makrohranil in RDA standard. 15:01 - Tajming hranil za podporo treninga. 16:45 - Tajming hranil pred spancem. 18:38 - Anabolno okno in okno priložnosti?! 20:28 - 21:23 - Tajming prvega obroka. 21:24 - 21:52 - Opravičilo. 21:53 - 23:21 - SPANEC v prispodobi sendviča.23:22 - 24:48 - Moje mnenje glede pomembnosti vsakega od elementov. 24:49 - 26:28 - Pridobivanje telesne mase. 26:29 - 28:19 - Izguba telesne mase. 28:20 - Zaključek

Izraelsko-palestinski mirovni proces se nadaljuje z novimi hudimi vojaškimi spopadi. Spet poročajo o desetinah smrtnih žrtev, med njimi tudi več otrok, ter o »zaskrbljenosti« preostalega sveta, ki strani poziva k k ustavitvi spopadov. Smo na robu nove vojne na Bližnjem vzhodu? Vojne prihodnosti – a tudi že sedanjosti – so vojne za osnovne dobrine, kot je voda. V razgretem svetu bo voda odločilna za preživetje skupnosti in držav.

V katoliški cerkvi tako pri nas kot v celotnem zahodnem svetu primanjkuje duhovnih poklicev. Po drugi strani imata na primer evangeličanska cerkev, pa tudi srbska pravoslavna in islamska skupnost v Sloveniji, dovolj duhovnikov za duhovno oskrbo svojih vernic in vernikov. To primerjavo pa je treba pojasniti tudi v luči dejstva, da se po podatkih katoliške cerkve na Slovenskem nekaj čez 70 odstotkov prebivalcev Slovenije izreka za katoličane. O razmerah na področju duhovnih poklicev v oddaji Sledi večnosti govorijo rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani Peter Kokotec, škofom evangeličanske cerkve mag. Leon Novak in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić.

O kriptovalutah, kriptožetonih, kriptovročici sem se pogovarjala z Matejem Tomažinom, nekdanjim borznikom, ki je prestopil v kripto svet. Epizodo priporočam tudi skeptikom. Tokratni podcast je uvod v kripto svet. Ta povzroča pri ljudeh različne odzive – nekateri pravijo, da gre za nateg in kockanje, drugi, da je to naša prihodnost. Takšni so bili tudi vaši odzivi v moji Instragram zgodbi, ki sem jo objavila ob napovedi te kripto epizode.   Za vse, ki pravite, da vas kripto ne zanima, da je to kockanje, prevara, sramota in še kaj, vas vabim, da vseeno prisluhnete epizodi, ker boste slišali drugačen način razmišljanja, ki lahko še dodatno potrdi vaša prepričanja ali pa morda celo spodbudi k nadaljnjemu raziskovanju. V uvodni kripto epizodi se pogovarjam z Matejem Tomažinom, nekdanjim borznikom, ki je prestopil v kripto svet. Matej je na kapitalske trge vstopil pred 25 leti še kot študent, bil je upravljavec premoženja in kasneje tudi prokurist pri borzno-posredniški hiši Ilirka. Leta 2006 je na Hrvaškem ustanovil družbo za upravljanje premoženja Alfa Invest in jo leta 2009 prodal NFD. Kasneje postal član in potem še predsednik uprave KD Skladi (danes so to Generali Investments). Matej je po borzni karieri skočil v svet podjetništva, soustanovil nekaj podjetij in bil tudi angelski investitor v več zagonskih podjetij. Ukvarjal se je tudi z virtualno resničnostjo. Leta 2017 se pridružil ekipi kriptopodjetja Iconomi, ki je bilo prvo slovensko podjetje, ki je leta 2016 izvedlo ICO oziroma prvo izdaja kriptožetonov. Zbrali so 10,6 milijonov dolarjev za projekt platforme za upravljanje kriptoimetij oziroma kriptoskladov. Tam je zdaj direktor.  _____________________________________________________ OPOZORILO V tej kripto epizodi so omenjene konkretne naložbe, ki ne predstavljajo naložbenega nasveta. Razmere na kripto trgu so zelo razgrete in v takšnem okolju je potrebna dodatna previdnost. Tečaji dobesedno letijo v nebo oziroma »to the moon« in donosnosti presegajo v zelo kratkih obdobjih več tisoč odstotkov. Balon se kot že videno v kriptu napihuje. Izpolnjeni so namreč trije pogoji: 1.       nekaj je na tem in tehnologija se razvija, 2.       pretekla donosnost se vidi kot garancija za prihodnjo donosnost, 3.       vsi znajo povedati, da gre za izjemno naložbeno priložnost in vsi želijo zaslužiti s kriptom. Toda, balon bo počil. Tako kot je že nekajkrat. Pomembnejše vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo s kriptom na srednji in dolgi rok. Za razumevanje potenciala različnih kripto projektov si je predvsem potrebno vzeti čas, jih spoznati in šele na to razmisliti o investiranju. Najpomembnejše pri investiranju pa je, da na koncu mirno spite.   _____________________________________________________ BREZPLAČEN LAJV DOGODEK 18. maj ob 17.00 Money-Log oziroma dialog o aktualnih dogajanjih na kapitalskih trgih v živo z Damianom Merlakom, Andražem Grahkom in Tonijem Jukičem. Naročite se na e-pismo na www.biznispace.com, da boste prejeli povezavo do dogodka.   Dopolnjujemo ....

O delnem postenju in učinkih te prehranske strategije sem govoril že velikokrat, nisem pa se osredotočil na "stranski učinek" do katerega pride pri večini posameznikov.In to je izboljšanje fokusa. Predvsem v dopoldanskem času.Zakaj do tega prihaja, kako lahko to izkoristimo in mogoče še izboljšamo, pa izveš ob ogledu videa.Priporočam tudi, da obiščeš omenjen profil od Kaje in podeliš malo ljubezni s kakšnim lajkom ali followom. Se splača. Instagram od Kaje: https://www.instagram.com/im_just_kaia/?hl=enPatreon stran, kjer me lahko podpreš: https://www.patreon.com/anzejertČASOVNICA 00:00 - 01:28 - Nova pridobitev v mojem studiu in UVOD. 01:29 - 02:04 - O čem bomo govorili? 02:05 - 03:13 - Kaj so ketoni? 03:13 - 06:18 - Fiziološki in Psihološki odzivi na 48 urno postenje (ŠTUDIJA). 06:19 - 08:31 - Vpliv postenja na predvsem živčni sistem (PREGLED RAZISKAV). 08:32 - 10:06 - Razlogi za izboljšanje FOKUSA (stres, razdraženost, acetil holin). 10:07 - 11:11 - Acetil holin. Najpomembnejša komponenta fokusa? 11:12 - 11:41 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #1 - Spanec. 11:42 - 12:54 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #2 - Dolžina postenja. 12:55 - 14:18 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #3 - Cirkadiani in ultradiani ritmi. 14:19 - 14:39 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #4 - Dopoldanski čas. 14:40 - 15:14 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #5 - Povišanje adrenalina (dvorezen meč!). 15:15 - 15:55 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #6 - Čisto zBiohackana rutina. 15:56 - Zaključek.Playlista z vsemi videi o postenju: https://www.youtube.com/playlist?list=PLIFZcQ_qQ5fP1vWOmueedUTKy5YaAncu_

Nekaj časa nazaj sem dobil prošnjo enega izmed gledalcev mojih vsebin, če bi se lahko malo globje spustil v problematiko hiatalne hernije in mu odgovoril na vprašanje, če sploh lahko trenira. Oziroma na kak način.Patreon stran, kjer me lahko podpreš: https://www.patreon.com/anzejert​​Hvala ti za ogled, če ti je vsebina všeč prosim všečkaj video in klikni ikono zvončka, da boš naročen/a, na moj kanal in boš tako prejel/a takojšnje opozorilo, ko bom naložil nov video. S tem mi ogromno pomagaš pri rasti mojega kanala in izboljšanju vsebine.ČASOVNICA: 00:00 - 01:26 - Uvod 01:27 - 04:14 - Kaj HIATALNA HERNIJA sploh je, katere oblike poznamo in katera oblika je najhujša? 04:15 - 04:45 - SIMPTOMI? 04:46 - 05:40 - VZROKI in dejavniki za povečanje TVEGANJA? 05:41 - 07:24 - ZDAVLJENJE? 07:25 - 07:50 - OPOZORILO!!! 07:51 - 08:55 - Kako lahko stanje nadziramo? 08:56 - 10:40 - Individualizacija in na kaj je potrebno paziti. 10:41 - 12:12 - Najpomembnejša stvar in s čim moramo začeti?! 12:13 - 13:42 - Trening VZDRŽLJIVOSTI? 13:43 - 14:44 - Vadba za MOČ? 14:45 - 15:02 - Koordinacija in propriorecepcija? 15:03 - 16:13 - Trening VZDRŽLJIVOSTI V MOČI? 16:14 - 16:43 - Prehrana - Vpliv na kislino? 16:44 - 19:05 - Ohranjanje MIŠIČNE MASE?! 19:05 - 19:33 - Glikogen? 19:34 - 20:50 - GLAVNE TRI točke, ki si jih morate zapomniti? 20:51 - Zaključek. Linki do omenjenega kanala: https://www.youtube.com/watch?v=_oGFWidJqoA https://www.youtube.com/watch?v=0f0jxYw2h7A

Pogosto dobim vprašanja glede sinteze vitamina D v malo manj sončnih krajih, ali bolj v zimskem delu leta. Predvsem, če se sploh splača nastavljati soncu, ali raje vitamin D dodajamo, kot prehranski dodatek.V študiji so pregledovali, kako močan vpliv je imelo na sintezo vitamina D sonce pozimi, na določeni populaciji iz Anglije.Na koncu pa se spustim še v vse pozitivne učinke nastavljanja soncu, poleg vitamina D.Link do vloga o vitaminu D na slovenski populaciji: https://www.youtube.com/watch?v=2ZRa5AWKAIMPatreon stran, kjer me lahko podpreš: https://www.patreon.com/anzejert Hvala ti za ogled, če ti je vsebina všeč prosim všečkaj video in klikni ikono zvončka, da boš naročen/a, na moj kanal in boš tako prejel/a takojšnje opozorilo, ko bom naložil nov video. S tem mi ogromno pomagaš pri rasti mojega kanala in izboljšanju vsebine.ČASOVNICA: 00:00 - 01:07 - Uvod. 01:08 - 02:17 - Nekaj o raziskavi na slovenski populaciji in POMEMBNI parametri količine vitamina D. 02:18 - 03:46 - Povzetek zaključka študije in testirancev. 03:47 - 04:07 - Kaj se lahko naučimo iz rezultatov? #1 04:08 - 04:44 - Kaj se lahko naučimo iz rezultatov? #2 04:44 - 04:52 - Kaj se lahko naučimo iz rezultatov? #3 04:53 - 05:17 - Kaj se lahko naučimo iz rezultatov? #4 05:18 - 06:12 - Najpomembnejša stvar, ko govorimo o suplementaciji vitamina D. 06:13 - 07:40 - Učinek sončne svetlobe #1 - Rakava obolenja 07:41 - 08:18 - Učinek sončne svetlobe #2 - Zaščita pred rakavimi obolenji. 08:19 - 08:36 - Učinek sončne svetlobe #3 - Pojavnost diabetesa tipa 2. 08:37 - 08:59 - Učinek sončne svetlobe #4 - Hipertenzija. 09:00 - 09:11 - Učinek sončne svetlobe #5 - Revmatioidni artritis. 09:12 - 09:19 - Učinek sončne svetlobe #6 - Avtoimuna obolenja. 09:20 - 09:49 - Učinek sončne svetlobe #7 - CIRKADIANI RITEM! 09:50 - 10:01 - Poti, ki jih sončna svetloba aktivira DIREKTNO! 10:02 - 11:02 - Povzetek. 11:03 - POPUST NA MOJO E-KNJIGO + predavanja zastonj.

V vlogu se spustim v podroben pregled, po mojem mnenju zelo kvalitetne študije, narejene na 81 ženskah.Lahko dodajanje melatonina na dnveni ravni POVEČA MIŠIČNO MASO IN ZMANJŠA MAŠČOBNO MASO in ali JE ŠTETJE KALORIJ SPLOH ŠE POMEMBNO?Če te zanima si poglej celoten video.ČASOVNICA: 00:00 - 01:26 - O čem bom govoril in zakaj naj bi bil spanec pomembnejši od kalorij (po mojem mnenju). 01:27 - 02:50 - Kaj je MELATONIN? 02:51 - 06:21 - Kako je bila študija sestavljena in kaj vse so preverjali? 06:22 - 09:27 - Rezultati in zaključki študije. 09:28 - 12:51 - Ali je MELATOININ ČUDEŽNI DODATEK za izgubo telesne maščobe? 12:52 - ZaključekRelevantne povezave, do omenjenih člankov: Optimizacija globokega spanca: https://zdrava-prehrana.si/blog/popolni-spanec/ Jutranja rutina: https://zdrava-prehrana.si/blog/najboljsa-jutranja-rutina/ Vse omenjene/citirane študije v videu, lahko najdete v moji Patreon skupini. Hvala ti za ogled, če ti je vsebina všeč prosim všečkaj video in klikni ikono zvončka, da boš naročen/a, na moj kanal in boš tako prejel/a takojšnje opozorilo, ko bom naložil nov video. S tem mi ogromno pomagaš pri rasti mojega kanala in izboljšanju vsebine. Patreon stran, kjer me lahko podpreš: https://www.patreon.com/anzejert

Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/znanostdobregapocutja   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @nenad.feelgood Matjažev instagram: @matjaz.feelgood Mariov instagram: @mario.feelgood Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Blaž Strle, direktor družbe BE-terna Adriatic, je svojo profesionalno pot začel v Laboratoriju za umetno inteligenco na FRI, kjer je raziskoval področje umetne inteligence in strojnega učenja. Podjetju BE-terna se je pridružil pred sedmimi leti kot vodja oddelka za upravljanje odnosov s strankami (CRM), v letu 2018 je prevzel vlogo direktorja Adriatic regije (Slovenija, Hrvaška in Srbija), pred nekaj meseci pa je postal tudi član uprave BE-terna skupine. V času njegovega vodenja je Adriatic regija dosegala začrtano 10% YOY rast prihodkov ter več kot pričakovano 10% YOY rast dobička. Visoko rast dobička je bila dosežena ob večjem vlaganju v zaposlene ter razvoj in sicer s povečanjem prodaje lastnih rešitev z višjo dodano vrednostjo in optimizacijo internih procesov. Strle med tremi dejavniki uspeha družbe BE-terna izpostavlja znanje, inovativnost in usmerjenost v uspeh svojih strank, največjo poslovno lekcijo pa opisuje tako: »Najpomembnejša je ekipa, vse ostalo je drugotnega pomena.« Postaviti prave ljudi na pravo mesto in vzpostaviti dobro okolje je največ, kar lahko vodja naredi. Kot vodja ne verjame v stereotipe in en »Leadership style«. Pristopa ne moreš ukalupiti, podjetje se razvija, situacije so različne, različni so ljudje…, učiš se in prilagajaš. Včasih ne smeš dati več kot le ključe, drugič cilje, tretjič »korenček«, naslednjič »palico«, včasih je ventil treba priviti, drugič sprostiti. Vse s ciljem, da bomo jutri boljši, kot smo danes. Strle je prepričan, da mora biti dober vodja v prvi vrsti »dober človek«, ki zna prisluhniti, biti dostopen, voditi z zgledom in navduševati. Za odličnost vodenja je pomembno dati v ospredje podjetje in zaposlene, povedati, kar misliš, verjeti v to, kar govoriš, in stati za svojimi dejanji. Prvi del se preslika v zaupanje, drugi pa v navduševanje. Je zahteven, saj od sebe in od sodelavcev pričakuje nadpovprečnost in učinkovitost. Spletna stran podjetja: https://www.be-terna.com/sl Naj quote: The problem is not the problem. The problem is your attitude about the problem. Naj knjiga: Good to Great: Why Some Companies Make the Leap and Others Don't Naj serija: M*A*S*H Hobiji: Jadranje, dirkanje Najljubša hrana: Pašta Najljubši podjetnik: nikogar ne poznam dovolj dobro, morda Jobs zaradi svojega perfekcionizma. Na moji karierni poti so me vsi nadrejeni oblikovali, vsak na svoj način. Naj app: mobile.de Nauk: - Lahko si samo to kar si. Ne moreš ločit posla in privatnega življenja oziroma ne moreš ločit vrednot v podjetju in osebnih vrednot. Tako v privatnem življenju kot tudi v podjetju zavestno ali s svojimi dejanji »izbereš« ožji krog sodelavcev in prijateljev s katerimi skupaj krojiš usodo.

"Naj bo življenje kot igra brez cilja." V 64. epizodi podcasta Lovim ravnotežje sem odgovorila na nekaj vprašanj, ki so me vodila skozi ključna spoznanja leta 2020.  Največja spoznanja, napredek, izguba, uspeh, poraz, odnosi, naj nasvet, nauk leta 2020. Epizodo zaključim z nekaj mislimi in načrti za leto 2021, prvič razkrivam tudi mojo besedo leta 2021, ki zajema mantro za leto 2021. Vabim te, da se prijaviš na e-novičnik. S prijavo boš dobila popust za nakup e-vsebin v spletni trgovini in dodatne vsebine, ki jih pripravljam le za naročnice novičk. Takoj ob prijavi boš v svoj nabiralnik prejela popust in moje počasne jutranje rutine, s katerimi poskrbim, da v vsak dan vstopim na najboljši način. Naročiš se lahko prek https://ninagaspari.com/newsletter/ V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/shop/ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari SPLETNA STRAN: https://ninagaspari.com/

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Tokrat smo se ustavili ob vprašanjih rodovitnosti vtnih tal, pomembnosti analize zemlje in pravilnega gnojenja, ter tudi obdelave. Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pa je odgovarjala tudi na številna vprašanja poslušalcev.

Ime tedna je Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanske Pediatrične klinike, ki je za izjemen prispevek na področju diabetologije prejel najpomembnejšo nagrado Mednarodnega združenja za otroški in mladostniški diabetes.

Epidemija novega koronavirusa je na stran potisnila mnoge druge težave. Nekateri problemi, čeprav nič manj pereči, so postali manjši in skriti. Med njimi je tudi vedno bolj razraščajoča osamljenost. Eden vodilnih evropskih raziskovalcev osamljenosti nemški psihiater prof. Manfred Spitzer opozarja, da je osamljenost smrtonosnejša od kajenja, debelosti in alkoholizma. »Najpomembnejše, kar smo ugotovili, je, da osamljenost boli, da je nalezljiva in da se pogosto celo konča s smrtjo.« Problematiko osamljenosti smo postavili v središče oddaje Glasovi svetov. Ob prof. dr. Manfredu Spitzerju (Univerzitetna klinika Ulm) sodelujejo še: antropologinja dr. Jerca Legan Cvikl, socialna delavka prof. dr. Jana Mali (Fakulteta za socialno delo Ljubljana), pravnica Rožca Šonc (ZDUS) in antropolog prof. dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka). Foto: uroburos/ pixabay

Vse drugače in veliko bolje vidiš z očni, ki so jokale. Najpomembnejše stvari v življenju - so brezplačne. Vse so podarjene. V naše stvarstvo je vpeta taka skrivnostna ljubezen. To je zgolj nekaj misli Phila Bosmansa, ki jih bo z vami delila voditeljica nočnega programa Lucija Grm, ki vas vabi h klepetu o besedah, o mislih in dejanjih, ki pomirjajo.

Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa so se spremenili oziroma dopolnili predpisi, ki urejajo ukrepe kmetijske politike in njihovo izvajanje. Najpomembnejše spremembe so novi roki, ki so bili zaradi razglašene epidemije podaljšani in sicer se večina teh rokov zaključuje z današnjim dnem, izjema je rok za vložitev zbirne vloge, ki je podaljšan do 15. junija 2020, podaljšani pa so tudi drugi roki v zvezi z zbirnimi vlogami.

Toplovod o spoštovanju, seksu, varnosti, egu in družbi kot celici

Prve oddaje Eppur si muove v tem letu namenjamo našemu okolju. Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu. Znanstveniki v okviru Medvladne skupine za podnebne spremembe so prvo poročilo, ki izpostavlja podnebne spremembe kot problem, s katerim se mora spopasti mednarodna skupnost, objavili že pred tridesetimi leti. Najpomembnejši mednarodni podnebni dogovor, znan kot pariški sporazum, je bil dosežen leta 2015, v njem pa so se države zavezale, da bodo do konca stoletja dvig povprečne globalne temperature omejile na največ dve stopinji Celzija, a ob cilju, da bi dvig temperature omejili še bolj, na stopinjo in pol. A eno so zaveze, drugo pa resničnost. In glede na dosedanja gibanja se bo temperatura do konca stoletja dvignila za več kot tri stopinje. V tretji oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti pod skupnim naslovom »Zeleni januar« bomo govorili o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb.

Petindvajsetega decembra bo minilo 120 let od rojstva skladatelja Matije Tomca. Rodil se je v Kapljišču v Beli krajini. Šolal se je najprej v Novem mestu, nato na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Poleg šole je igral violo in rog, kasneje je tudi orgle. Leta 1920 je po maturi vstopil v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1923; najprej je opravljal delo kaplana v Mokronogu in se nato odločil za študij kompozicije in orgel na Dunaju. Po vrnitvi leta 1930 je bil profesor na Škofijski gimnaziji v Šentvidu, zatem pa na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Po ukinitvi gimnazije je še eno leto ostal v Ljubljani, potem pa je odšel v Domžale. Orgle je poučeval na glasbenem konservatoriju in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagog se je upokojil leta 1948, nato je bil župnik v Domžalah. Tomc je bil predvsem zborovski skladatelj. Njegovo glasbeno delo je zelo raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave od mešanih, moških, ženskih zborov, do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat. Najpomembnejši sta Križev pot (1942) in Stara pravda (1956). Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je o svojem življenju leta 1981 razmišljal takrat 81-letni skladatelj Matija Tomc. Umrl je leta 1986.

Sladkorna bolezen, tudi tista tipa 1, ki zahteva doživljenjsko vsakodnevno injiciranje inzulina, nikakor ni več ovira za normalno življenje in tudi ne za vrhunski šport. Na dirki po Sloveniji zato prav zdaj tekmuje tudi ekipa profesionalnih kolesarjev s to neozdravljivo boleznijo, ki s tem ne dosega le kolesarskih ciljev, pač pa ima še dodatno misijo: opogumiti druge bolnike s to boleznijo. Vsi tekmovalci imajo sladkorno bolezen tipa 1, njihove sanje – postati profesionalni kolesar, so se vsem uresničile.

Zveza paraplegikov Slovenije praznuje 50 let uspešnega delovanja, ki poteka pod sloganom: »Naš korak se vrti že pol stoletja.« V sklopu praznovanja organizirajo številne dogodke, predvsem pa poudarjajo, da so se v petdesetih letih delovanja organizacije zgodile korenite spremembe na področju medicinsko tehničnih pripomočkov in pri odpravljanju arhitekturnih ovir. Najpomembnejše pa je, da se je z razvojem in napredkom pri ljudeh spreminjala tudi miselnost. Če so se pred petdesetimi in več leti invalidi zaradi predsodkov in kompleksa manjvrednosti skrivali doma, so danes enakovredni člani družbe, poudarjajo v Zvezi paraplegikov Slovenije. Kakšne programe in podporo nudi Zveza paraplegikov Slovenije svojim članom in s kakšnimi težavami se srečujejo v vsakdanjem življenju – o tem bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Gosta bosta ustanovni član tetraplegik Jože Globokar in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic.

Urška Pavčnik je znana slovenska blogerka, ustanoviteljica portala Oopsi.si in avtorica dveh knjig. Najpomembnejša pa je seveda njena vloga ljubeče mame. Vloga njenega partnerja je pri ustvarjanju bloga prav tako pomembna. Joni in Urška sta se nekaj let nazaj odločila, da klasična služba med 9. in 17. uro ni nekaj, kar želita početi celo življenje. Pohvale vredno sta svojo težavo tudi učinkovito rešila. Ustanovila sta blog, ki je hitro prevzel mamice cele Slovenije. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

Te dni mineva 80 let od ustanovitve najvišje znanstvene in umetniške ustanove pri nas, Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kakšno je pravzaprav družbeno poslanstvo te častitljive institucije, kako stopa v korak s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ki jih prinaša 21. stoletje, in kako bdi nad slovensko znanostjo in umetnostjo tudi v časih, ko intelektualna odličnost, vedoželjnost in ustvarjalnost v očeh naše javnosti niso več samoumevno prepoznane kot ključne družbene vrednote? – To je nekaj vprašanj, ki smo jih ob obisku SAZU zastavili njenemu predsedniku, dr. Tadeju Bajdu, sicer strokovnjaku za robotiko in članu III. razreda Akademije za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Je pa pogovor mestoma tudi presegel problematiko SAZU v ožjem pomenu. Tako je akademik Bajd med drugim opozoril tudi na sistemske ovire, zaradi katerih slovenski znanstveniki svoja nova spoznanja in rešitve le z največjo težavo ponujajo našim gospodarstvenikom: Najpomembnejši je tukaj dobro delujoč inovacijski sistem, ki pa ga mi sploh nimamo. Če še znamo nekako priti do znanstvenega članka, pa potem, ko naj bi stvar prišla do nekega produkta, ki bi ga proizvajali bodisi v že obstoječih podjetjih bodisi v nekih novih firmah, ki jih mladi doktoranti ustanovijo, no, te stvari nam kratko malo ne gredo od rok. Zaradi tega seveda številni mladi intelektualci tudi odhajajo iz Slovenije. Akademik Bajd ob tem opozarja, da seveda ni nič narobe, če mlad človek za nekaj časa odide v tujino, se tam preizkusi in pridobi nova znanja. To je v sodobnem svetu celo nujno; pomembno pa je, še dodaja predsednik SAZU, da si vse pristojne institucije, tudi Akademija, vendarle zagnano prizadevajo, da bi povečali financiranje mladih, pespektivnih znanstvenikov in tako beg možganov preobrazili v “kroženje možganov”.

Kolesar, ki je kot prvi Slovenec zmagal na 55. dirki Tour de l'Avenir. Najpomembnejša dirka za mlade kolesarje do 23 let velja za mini Tour de France. Za 19 letnega Tadeja Pogačarja je to največji uspeh v karieri in odlična popotnica v svet poklicnega kolesarstva.

Med e-bralniki res izstopata Amazon in Kobo, ampak tudi manjša podjetja ponujajo dobre, ugodnejše alternative. Najpomembnejša lastnost dobrega e-bralnika je osvetlitev zaslona. O e-knjigah pred poletno sezono z Marušo Kerec in Anžetom Tomićem razpravljajo tudi bralci in ustvarjalci spletne knjižnice Biblos.

Prenove spletne strani se mora vsak prej ali slej lotiti. Vaša spletna stran je namreč izredno pomembna stična točka vas z vašimi (u)porabniki. Najpomembnejše je, da je pred postavitvijo same strani jasen njen glavni namen in da nanjo ne gledate zgolj kot na samostojen projekt, temveč kot na del širše marketinške strategije. Prav tako je potrebno imeti v mislih pomembnost učinkovitosti spletne strani in ne samo njen izgled. V enajsti oddaji POINT OUT Weekly boste torej izvedeli boste, kako se sploh lotiti prenove spletne strani, katere faze mora proces zajemati in kateri so ključni dejavniki, ki jih morate upoštevati. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

V oddaji Primorski kraji in ljudje vas vabimo na morsko pot od Pirana do Benetk. V preteklosti je na njej potekal živahen priobalni promet. Najpomembnejši tovor je bila sol. To pot bodo preveslale članice skupine Voga Veneta Piran, kar lahko prevedemo kot veslanje na beneški način oziroma stoje. Na pot se odpravljajo z dvema tradicionalnima beneškima 'caorlinama', saj bodo skupaj z njimi veslale tudi veliko bolj izkušene članice beneškega veslaškega kluba. Na morju ni meja, pravijo, in se ozirajo tudi po tesnejšem sodelovanju z ljubitelji tradicionalnega veslanja ob hrvaški obali. Več pa v zvočnem zapisu, ki ga je pred odhodom veslačic pripravila Lea Širok.