Podcasts about modrost

Modrost, ki pravi, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas, se vse bolj potrjuje v časih, ko ima vse več staršev težave z vzgojo, vse več otrok pa duševne stiske in težave z nasiljem ali samopoškodovanjem. Da "vas" tega ne bo več le opazovala, pač pa skušala staršem priskočiti na pomoč, so se odločili v Celju.Organizirali so dogodek "Starševstvo - moje poslanstvo", na katerem so o izzivih sodobnega življenja, med katere spada tudi vzgoja otrok, spregovorili nekdanja vrhunska športnica ter psihologinja Sara Isaković, pedagog Urban Urbanc ter glasbenik in teolog Rok Trkaj.

Ko človeško življenje dogoreva kot sveča, prehaja od snovi k poslanstvu: vosek se spreminja v svetlobo. Dogorevanje se kaže v staranju telesa: vosek je minljiv. Poslanstvo se kaže v tem, kar je človek naredil, preživel in pretrpel, in to prehaja v večno resnico: žarenje je neminljivo. Življenjska moč postane življenjski smisel, je o logoterapiji v poznejšem življenjskem obdobju zapisala Elisabeth Lukas. V tokratni oddaji Modrost v očeh pa nam je več o logoterapiji v starosti povedala logoterapevtka Alenka Lin Vrbančič Simonič.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o dobrodejnih učinkih ročnega ustvarjanja. Naša gostja je bila Tjaša Bavcon, soavtorica knjige Moč tekstila, pri kateri je poskrbela za podobo knjige, besedilo pa je delo Jasmine Ferček. Naša gostja je z nami delila spoznanja o pozitivnih učinkih ročnega ustvarjanja, ki se še okrepi, če ustvarjamo v družbi. Zaupala nam je tudi, kakšna je bila njena pot srečevanja z ročnim ustvarjanjem.

Trgovec je bil pošten, a je zato izgubil bogastvo. Toda pravljica ima za glavnega junaka vedno srečen konec. Ta pravljica je iz znane zbirke Tisoč in ena noč, ki je zbirka ljudskih pravljic, povedk, mitov, basni in realističnih zgodb z Bližnjega vzhoda in Indije, V tej zbirki so tudi zelo znane pravljice: Ali Baba in štirideset razbojnikov, Aladin in njegova čudežna svetilka. Prisluhni torej arabski pravljici Sanje Vir te pravljice: Tisoč in ena noč II, arabske pripovedke. Prevedel in priredil Andrej Rape, Ilustriral C. D. Marville. Založba Karantanija, 1994. Objavljeno v: Modrost pravljične školjke, izbor in spremno didaktično gradivo dr. Dragica Haramija, Mladinska knjiga Založba d.o.o., Ljubljana, 2015, bere Nataša Holy

V Cicerovem de Legibus najdemo misel, ki je postala latinski pregovor: »Sapientia me eum, quicumque sum, effecit« (Modrost me je naredila takšnega, kakršen sem.) Kdo ali kaj je modrost, ki nas oblikuje in dela takšne kot smo? Iskanje modrosti je skupno vsem kulturam antičnega Vzhoda. Gre za iskanje »umetnosti«, kako je dobro živeti, kako v življenju uspeti, pa hkrati razmišljanje o svetu, o srečanju z njim in za izdelavo neke etike o vsem tem, pretkane z religioznimi prvinami. Tako modrost v uvodu razloži Vladimir Truhlar v Duhovnem leksikonu. Danes bi se ustavil ob modrosti, kako živeti in odkrivati življenjsko modrost. Tega smo velikokrat deležni preko preizkušanih in starejših ljudi. Z birmanci v pripravi na birmo in ko razmišljamo o darovih Svetega Duha, še posebej o daru modrosti si velikokrat ogledamo film The Ultimate gift. V slovenščino je prevod, po mojem mnenju z neposrečenim prevodom Poslednje darilo. Film je posnet po knjigi ameriškega motivacijskega govorca Jima Stovalla, ki je prevedena tudi v slovenščino z naslovom Največji dar in to mislim, da bi tudi bil boljši prevod za naslov filma v naš jezik. Priporočam ogled filma. Ti darovi, darila, ki jih film prikazuje je avtor knjige Jim Stovall opisal: »Dvanajst darov, dvanajst poti do dediščine, neslutene vrednosti: Dar dela, ki nas navdaja z zadovoljstvom in nas osrečuje Dar denarja, ki postavi stvari v življenju na svoje mesto Dar prijateljstva, ki predstavlja edino resnično bogastvo Dar učenja, ki nas more kot strast spremljati skozi življenje Dar problemov, ki jih moramo dojeti kot življenjski izziv Dar družine, ki se izraža skozi pripadnost najbližjim Dar smeha, ki je najboljše zdravilo za ranjeno dušo Dar sanj, ki je v resnici dopolnjujoča se veriga življenjskih ciljev Dar dajanja, ki nas bogati skozi razdajanje drugim Dar hvaležnosti, ki nam nudi zadovoljstvo ob že danih stvareh Dar enega dne, ki nas navaja polno živeti vsak dan posebej Dar ljubezni, ki se ohranja le, če si ga obilno delimo z drugimi.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo se posvetili družabništvu za starejše. Kako lahko družabništvo obogati vsakdan starejših, obenem pa razbremeni njihove svojce, nam bo povedala družabnica Ana Višnikar. Ob bolezni obeh staršev je spoznala, kako zelo dragocena so skupna druženja, ob tem pa postala pozornejša in ugotovila, da v njeni okolici skoraj ni starejše osebe, ki ne bi bila na nek način osamljena, kar jo je spodbudilo k osnovanju Družabnika. V oddaji o tem, kako potekajo druženja, kaj vse skupaj počnejo in kako se tkejo odnosi med njo, starejšimi in tudi njihovimi svojci. V drugem delu oddaje pa ste lahko slišali tudi predstavitev aktualne številke revije Vzajemnost, ki jo je predstavila odgovorna urednica revije Jožica Dorniž.

Ko so Judje v 5. stoletju pred Kristusom prišli iz babilonske sužnosti, so se počutili očiščeni razvad moralnih stranpoti in napolnjeni s svobodo. Vedeli pa so, da bo ta svoboda prinesla radost in veselje, če jo bodo napolnili z božjo besedo. Pisatelj pete Mojzesove knjige želi znova povedati, kaj zahteva Mojzesova postava, in poudariti, da je dana Božjemu ljudstvu v veselje in modrost. Zato izpolnjevanje božjih zapovedi, ki izvirajo iz poslušanja božje besede, ni nekaj težkega, nekaj nemogočega, tudi ne nekaj grenkega, ampak vzradosti človeško srce. Gre za življenjsko vodilo, ki je ostanek Izraelskega ljudstva pripeljalo nazaj v svobodo, nazaj v ljubljeni Jeruzalem, ki ga bodo znova pozidali ter po jeruzalemskih gričih nasadili vinsko trto. Božja beseda bo njihovemu ljudstvu podarjala modrost in moč. Zato najprej pisatelj te knjige, najbrž duhovnik Ezdra, hrabri svoje ljudstvo, naj bo veselo in naj radostno sprejme Božjo Besedo, ki bo odslej postava srca. To pomeni, da bo šlo za zakon, ki ga ne bo zahtevala ne država ne tempeljska duhovščina, pač pa Bog sam, saj bo odslej njegova Beseda v njihovem srcu. Pogoj, da bi Beseda samega Boga vstopila v njihovo srce, pa je, da se Izrael nauči poslušati. Od tod prerokov klic: Poslušaj, Izrael! Spomnimo se, da je prerok Elija znal prisluškovati Bogu, ki mu je govoril v »rahlem šumljanju vetriča«. Tudi drugi preroki so nenehno iskali možnost, da bi slišali pravo Božjo besedo. V človeku je namreč pogosto težnja, da bi svoje želje, pa tudi slabosti in sebične vzgibe, predstavil kot Božji navdih. Toda preroki so se ob pomoči Božje besede, ki je bila v njih, se pravi Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja, odrekli zaverovanosti vase in govorili iskreno, pa če je bilo to komu prav ali ne. Zato so se tudi pustili presenetiti božji besedi in so sami presenečali tako kralje kot navadno ljudstvo. Tudi Kristus preseneča svoje rojake, ko trdi, da izpolnjevanje Postave ni le upoštevanje predpisov, ampak prav svoboda srca, ki pa izvira iz ljubeče božje besede. Zato vedo globoki krščanski misleci povedati, da Kristus ni prišel reševat predpisov in načel, ampak človeka; da ne rešuje ustanov, ampak božje kraljestvo Ljubezni, kraljestvo božje besede v srcu.

Piše Jela Krečič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Zbirka Jaz in moj svet: Skice za avtoportret dr. Jožefa Muhoviča, slovenskega slikarja, grafika, likovnega teoretika in doktorja filozofije, je konglomerat zapisov oziroma večdelni esej, kot ga je označil avtor. »Težava takih esejev je,« piše na začetku, »da si človek o sebi zlahka misli preveč. Ali pa premalo.« Avtor v njem odgovarja na osnovno vprašanje, ki si ga zastavi v uvodu, in sicer »Kakšen sem?« Vprašanje, ki o človeku, kakršen je Jožef Muhovič, seveda odpira mnoga nadaljnja vprašanja, ki pa se jih sogovornik – forma in pripoved bralcu namreč venomer dajeta občutek pogovora, dialoga s pripovedujočim teoretikom in umetnikom – nikoli ne ustraši. V šestih poglavjih prebiramo avtorjeve raznolike avtorefleksivne zapise, nastale v letih 2015 do 2023. Prvo poglavje z naslovom Mojega pol stoletja v vzvratnem ogledalu je zapis Muhovičevega zadnjega predavanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ko je po skoraj pol stoletja ob upokojitvi zapustil institucijo. Zaradi velikega zanimanja javnosti je predavanje ponovil dvakrat, drugič v nabito polnem klubu Cankarjevega doma 16. marca 2023. V njem pretresa glavna področja svoje profesionalne poti: študij, službovanje, likovno teorijo, svoje slikarske prakse in pedagoški poklic. Drugo poglavje, Prepadi navzgor, je svež in iskriv intervju, ki ga je za revijo Zvon leta 2021 z Jožefom Muhovičem napravil slavist Jože Kurinčič. V njem se dotakneta razmerja med umetnikom praktikom in umetnikom teoretikom, predvsem pa razmišljata o povezavah sodobne likovne umetnosti s krščanstvom in Cerkvijo. O svoji umetnosti in mestu sodobne umetnosti na splošno Muhovič poglobljeno razmišlja v tretjem poglavju knjige z naslovom Slikar v postmoderni – na primer jaz, ki je (aktualiziran) zapis nastopnega predavanja ob izvolitvi za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 2017. V četrtem poglavju – Leksikon – beremo del Muhovičevega intervjuja z umetnostno zgodovinarko Vesno Krmelj, v katerem spoznamo ozadje njegovega več kot dvajsetetnega pisanja Leksikona likovne teorije, skoraj 900-strani obsežnega monumentalnega dela, ki mu na svetovni ravni težko najdemo vzporednico. Peto poglavje z naslovom Pogovori s sodobniki je zapis Muhovičevega intervjuja s publicistko in novinarko Kristino Jurkovič, ki je nastal junija 2023 za revijo Sodobnost. Ponekod odgovori obnavljajo že artikulirane misli iz prejšnjih poglavij, a je intervju dopolnjen s premisleki, ki se tičejo najsodobnejših vprašanj slovenske kulturne politike in Muhovičevih govorov v vlogi predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Zadnje, šesto poglavje z naslovom Zapisi iz skicirk so notice, ki jih je avtor zapisoval ob slikarskem ustvarjanju in so nekakšen povzetek (in občasno ponovljena ubeseditev) razmišljanj, ki nam jih avtor pripoveduje. Knjiga Jaz in moj svet je svojevrsten spomenik ne zgolj slikarju in teoretiku Jožefu Muhoviču in njegovemu dolgoletnemu in izjemno plodovitemu delu, ampak predvsem spomenik likovni umetnosti na splošno. Muhovič pravzaprav skozi celotne Skice za avtoportret, kot jih imenuje v podnaslovu, vabi sodobnega bralca k razmišljanju o resničnem pomenu likovnega dela v današnjem vizualno nasičenem svetu, za katerega se zdi, da je v njem svobodo ustvarjanja umetniških del prehitela prisila socialnega odmeva in komercialne uspešnosti. Poplava vizualnega nadomešča realnost, ki jo ustvarja z množico podatkov, pravi Muhovič, in je tudi venomer popolnoma ponovljiva. V svetu likovne umetnosti (npr. v slikarstvu, ki ga imenuje kar »arhaični medij«) pa je razlika med originalom in kopijo nepremostljiva. Umetnikova osebnost, duhovna in telesna, je v likovnem delu tista, ki lahko v človeku proizvede psihosomatske, torej resnično celostne estetske izkušnje, in hkrati s svojo komunikacijo, v kateri ne veljajo navadna pravila, ves čas vabi k pogledu prek predsodkov, navad in šablon, k pogledu onkraj. Ne nadomešča realnosti, ampak s svojo realno prisotnostjo vabi k drugačni, globlji potopitvi. Slikar je tista oseba, ki je poklicana za to, da očem pokaže tisto, kar jim je skrito. Muhovič kot gledalec, konzument umetnosti in kot umetnik sam je večni iskalec. Iskalec pretiravanja v tistem, kar svet zanemarja, iskalec nepomembne, nestabilne, bežne in zato za človeka »nevidne« stvarnosti, ki jo umetnik uspe vtisniti v slikarsko snov in na tak način počaka na našo popolno pozornost. Modrost prihodnosti avtor zato razume kot: upreti se skušnjavi prevlade pomena nad prezenco, zdržati pritisk neposrednega in arhetipskega v naših življenjih in ne izgubiti glave v plejadi nihilističnih prerokovanj prihodnosti – čeprav je skušnjav veliko, kót za pokončno držo pa je en sam. Knjiga je iskreno vabilo prav k temu.

Modrost, na katero je naslonjena molitev in zgodba, ki jo je v škatlo dala Manca, je: “Prijatelji pridejo in grejo, družina pa ostane.”

V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Danes je na vrsti zelo zabavna pravljica. V vsaki zbirki ljudskih pripovedk naletimo na nerodnega možaka, malce preprosto osebo, ki počne same neumnosti, česarkoli se loti, se mu ponesreči. Pri nas je to npr. poldrugi Martin, Madžari pa si pripovedujejo zgodbico o poldrugem Miški. Če morda še ne poznaš teh besed: poldrugi pomeni eden in pol, oklešček je odsekana veja, napušč pa je del strehe, ki sega čez zunanjo steno hiše. Modrost pravljične školjke, izbor in spremno didaktično gradivo dr. Dragica Haramija, Mladinska knjiga Založba d.o.o., Ljubljana, 2015, bere Nataša Holy

Bližina nedelje Božje besede je narekovala izbor besedil iz Svetega pisma, knjige, ki je oddaji dala tudi ime. Modrost za življenje bomo črpali iz Pridigarja, Siraha, Pregovorov in preroka Izaija, v katerih najdemo tudi naslednje misli: »Modrost poviša svoje sinove. Veselo srce jasní obraz. Delo pravičnosti bo mir, sad pravičnosti bo varnost.«

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

V oktobrski oddaji Modrost v očeh sta bila naša gosta Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in prof. dr. Branka Javornik, ki pri društvu vodi sekcijo Vitalna dolgoživost. Predstavila sta društvo in njihove glavne aktivnosti. Posebno pozornost pa smo namenili temu, kar lahko za vitalnost v starosti storimo sami, kjer pomembno vlogo igra naš življenjski slog.

V oktobrski oddaji Modrost v očeh sta bila naša gosta Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in prof. dr. Branka Javornik, ki pri društvu vodi sekcijo Vitalna dolgoživost. Predstavila sta društvo in njihove glavne aktivnosti. Posebno pozornost pa smo namenili temu, kar lahko za vitalnost v starosti storimo sami, kjer pomembno vlogo igra naš življenjski slog.

Žalost je že mnoge ugonobila, od nje ni nobene koristi. Tako pravi svetopisemski modrec. Žalosti se znebi, preden dan ugasne, a spomin ohrani na trenutke jasne – to pa svetuje Simon Jenko. Najbrž sta oba imela dovolj izkušenj. Tudi sami jih imamo. Ne samo glede žalosti in tarnanja in njune druge plati; še o marsičem. Izkušnje, koliko in kaj je vredno komu zaupati. Teh smo se lahko nabrali že v otroških letih in bili tudi sami na preizkušnji, ali bomo izdali kako zapriseženo skrivnost, ko nas je jezik neizmerno srbel in se je hitro izkazalo, koliko je veljala ona »častna pionirska«. Izkušnje glede odlašanja in odlaganja. Bom jutri. Jutri pa zagotovo. Tistega jutri pa od nikoder. Izkušnje o bolezni in zdravljenju, o delavnosti in lenarjenju, resnicoljubnosti in pretvarjanju. O dobičku in izgubi. Navsezadnje še o teoriji in praksi. Zdaj spet prisegamo na izkušenjsko učenje tudi na šolskem področju. V mojem davnem šolanju je poskuse iz fizike in kemije opravljal samo učitelj. Še opazovali smo jih le iz klopi. Danes je že vsaka učilnica mali laboratorij z dejavnimi učenci. Izkušnje v zvezi s povezovanjem in samozadostnostjo. Da sloga jači in nesloga tlači in kar je še podobnih modrosti, so vse usmerjene k prijaznemu sobivanju. Odnosom vedno sledijo posledice. Pomembno je, kakšne. Pravilo Kadar odrasli govore, otroci naj molče je veljalo cela stoletja. Obrnjeno k oliki je koristno še danes. Toda strogo zaprta otroška usta v družbi odraslih so zavirala otrokovo komunikativnost. Ko si v šoli moral kaj izdaviti iz sebe, se ti je tresel glas. Izkušnje so nam v delež. Rečenica, da gre osel le enkrat na led, je stara, a jo je Oton iz Vinice dopolnil s spoznanjem, da »drugič bo plesal po njem«. Na napakah se učimo je dokaj umesten nauk. Če nam porazi niso v izziv, utegnejo biti v škodo, saj se nekam vmes ugnezdi otopelost. Ni pa z dna prav lahko vzleteti. Še ptič se lahkotneje požene z veje kot s tal. Ali pripomorejo izkušnje tudi do modrosti? Lahko, če si prizadevamo zanjo. Modrost in vzgojo zaničujejo bedaki, meni stari Pridigar. Najbrž ni bil brez izkušenj. Lastne so največ vredne, a tudi tujim je vredno prisluhniti.

V odjekih ukrajinske vojne pozabljamo, da so bile ravnice evropskega vzhoda prizorišče mnogih bitk, v katerih so izginjale cele generacije. Danes se še najdejo posamezniki, ki so se udeležili velike vojne, ki se je v Ukrajini in pozneje tudi v Rusiji razplamtela poleti 1942. Mnogi trdijo, da so prav ostaline tistih časov tudi vzrok za sedanji vojaški konflikt. Borci iz štiridesetih let prejšnjega stoletja pa niso svoje vojaške zgodbe končali na vzhodu, ampak jih je po vrnitvi čakala vojna tudi doma. Marko Radmilovič v oddaji Sledi časa posluša zgodbo sto eno leto starega Leopolda Tavčarja.

Naši predniki so marsikdaj počeli neumne reči in marsikatero plačali z glavo. Ampak iz teh napak so se učili njihovi potomci in potomci potomcev. In zato zdaj mi vemo, kaj je prav in kaj ne. No, mogoče ne čisto, bodo pa zagotovo vedeli naši potomci! Prisluhni. Modrost pravljične školjke, izbor in spremno didaktično gradivo dr. Dragica Haramija, Mladinska knjiga Založba d.o.o., Ljubljana, 2015, bere Nataša Holy

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo predstavili skupino za ovdovele, ki se srečuje v Ignacijevem domu v Ljubljani. Duhovni spremljevalec skupine je p. Mio Kekić, ki je bil tudi gost tokratne oddaje in predstavil delovanje skupine.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo predstavili skupino za ovdovele, ki se srečuje v Ignacijevem domu v Ljubljani. Duhovni spremljevalec skupine je p. Mio Kekić, ki je bil tudi gost tokratne oddaje in predstavil delovanje skupine.

Podprite naše delo s prijavo v člansko skupino na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na: Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Mariov instagram: @mario_sambolec Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje. Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv? Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni … »Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.« Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«Prazničnost ni nekaj naročenega»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.« Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«

Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje. Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv? Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni … »Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.« Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«Prazničnost ni nekaj naročenega»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.« Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«

Današnji gost Marko Pogačnik, unescov umetnik za mir, je danes z nami delil kakšna je vizija nove človeške kulture. Kam bo šlo človeštvo, bo sploh možno, da bo na zemlji enkrat mir, brez vojn. Ženski vidik Gaje dopolnjuje njeno moško počelo. To je duh Zemlje. Pojavlja se v odnosu do danega kulturnega izročila ali v odnosu do vodilne podobe sveta. Svet ne bo obstal na današnjih temeljih. Kjer je ekonomija pred ekologijo. Nazaj k naravi je tisto, kar bo obstalo. Nekatere duše bodo ostale na zemlji, tiste, ki si bodo dopustile, ostale bodo odšle v drugo sfero. Zares zanimiv pogovor z današnjim gostom, tudi avtorjem knjig med njimi tudi Modrost zemlje in kristusova navzočnost.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo izvedeli več o programih in dejavnostih, ki jih za starejše in ranljive skupine (gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, osebe z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, osebe z demenco) pripravljajo v Narodni galeriji. Naši gostji sta bili Kaja Cajhen iz oddelka za izobraževanje in animacijo in vodja oddelka Živa Rogelj. Navdihujoča in navdušujoča oddaja, ki poudarja pomen umetnosti in ustvarjalnosti.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo izvedeli več o programih in dejavnostih, ki jih za starejše in ranljive skupine (gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, osebe z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, osebe z demenco) pripravljajo v Narodni galeriji. Naši gostji sta bili Kaja Cajhen iz oddelka za izobraževanje in animacijo in vodja oddelka Živa Rogelj. Navdihujoča in navdušujoča oddaja, ki poudarja pomen umetnosti in ustvarjalnosti.

Zeliščarnica, kot jo poznamo se poslavlja, saj je v dobrih 4 letih prerasla svoje okvire. Za konec bo Sanja Lončar spomnila, da so zelišča le eden od petih stebrov zdravja in da na zadnji, peti steber pogosto pozabimo. Že prihodnji teden bo v tem času na sporedu rubrika Modrost narave, v kateri bomo s pomočjo različnih sogovornikov spoznavali, da lahko narava tistim, ki imajo do nje spoštljiv odnos ponudi še veliko več.

Svetlobo in zrna modrosti smo tokrat zajemali iz Svetega pisma. Nasvete za življenje smo poiskali v knjigi knjig in prebrali nekaj odlomkov iz knjige Modrosti, iz knjige Pregovorov iz Pridigarja in iz knjige preroka Siraha. Pustite se nagovoriti večnim resnicam saj so: “Poti modrosti (so) prijetne, vse njene steze so mirne.”

Svetlobo in zrna modrosti smo tokrat zajemali iz Svetega pisma. Nasvete za življenje smo poiskali v knjigi knjig in prebrali nekaj odlomkov iz knjige Modrosti, iz knjige Pregovorov iz Pridigarja in iz knjige preroka Siraha. Pustite se nagovoriti večnim resnicam saj so: “Poti modrosti (so) prijetne, vse njene steze so mirne.”

Dr. Aksinji Kermauner je bilo pisateljevanje praktično položeno v zibelko; hčerka Alenke Goljevšček in Tarasa Kermaunerja je bila že v zgodnjem otroštvu prepričana, da bo postala pisateljica in danes je njeno življenje zares zaznamovano s pisateljevanjem. Literaturo pa pogosto preplete tudi s tiflopedagogiko – tako je tudi avtorica večih tipank; s pomočjo slikanic pa skuša odstirati tudi nekatere druge lastnosti otrok s posebnimi potrebami. Čeprav je literarno pot začela s poezijo se zdaj posveča prozi; je pa tudi avtorica dramskih tekstov. Naslovi nekaterih njenih knjig so Kakšne barve je tema?, Modrost starodavnega anka, Tema ni en črn plašč, Dnevnik Hiacinte Novak, Snežna roža, Berenikini kodri, Žiga špaget gre v širni svet, ... Kot učiteljica je 25 let delala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, zadnja leta pa tiflopedagoško znanje delila s študenti na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Dr. Aksinji Kermauner je bilo pisateljevanje praktično položeno v zibelko; hčerka Alenke Goljevšček in Tarasa Kermaunerja je bila že v zgodnjem otroštvu prepričana, da bo postala pisateljica in danes je njeno življenje zares zaznamovano s pisateljevanjem. Literaturo pa pogosto preplete tudi s tiflopedagogiko – tako je tudi avtorica večih tipank; s pomočjo slikanic pa skuša odstirati tudi nekatere druge lastnosti otrok s posebnimi potrebami. Čeprav je literarno pot začela s poezijo se zdaj posveča prozi; je pa tudi avtorica dramskih tekstov. Naslovi nekaterih njenih knjig so Kakšne barve je tema?, Modrost starodavnega anka, Tema ni en črn plašč, Dnevnik Hiacinte Novak, Snežna roža, Berenikini kodri, Žiga špaget gre v širni svet, ... Kot učiteljica je 25 let delala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino, zadnja leta pa tiflopedagoško znanje delila s študenti na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Oktobrska oddaja Modrost v očeh je bila posvečena branju in poslušanju zvočnih knjig. V prvem delu oddaje ste tako slišali pogovor z Lado Zei, ki že pet let vodi delavnice glasnega branja za starejše v Vodnikovi domačiji v Ljubljani in sicer pod geslom Beri glasno, spremeni svet. V drugem delu oddaje pa ste slišali pogovor z Aljažem Koprivnikarjem, umetniškim vodjem festivala Fabula, v okviru katerega so osnovali Fabula fotelj, ki - trenutno v domu za starejše Fužine – ponuja poslušanje zvočnih knjig.

Oktobrska oddaja Modrost v očeh je bila posvečena branju in poslušanju zvočnih knjig. V prvem delu oddaje ste tako slišali pogovor z Lado Zei, ki že pet let vodi delavnice glasnega branja za starejše v Vodnikovi domačiji v Ljubljani in sicer pod geslom Beri glasno, spremeni svet. V drugem delu oddaje pa ste slišali pogovor z Aljažem Koprivnikarjem, umetniškim vodjem festivala Fabula, v okviru katerega so osnovali Fabula fotelj, ki - trenutno v domu za starejše Fužine – ponuja poslušanje zvočnih knjig.

Ena najopaznejših osebnosti Svetega pisma, Stare zaveze, je sveti Abraham. O njegovem življenju, on in njegova družina so pravzaprav del prvega svetopisemskega ljudstva, premišljuje teolog dr. Matjaž Celarc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Izpostavljamo tudi njegovo delovanje in družbeni prispevek, ki ga je dal kot začetnik vere, ki se je razvijala in oblikovala v zgodovini. Za poseben zgled pa sta njegovo popolno zaupanje in vera, s katero je sledil Gospodu.

Staram se. Se mi zdi. Znanci, ki jih srečujem enkrat na vsake kvatre, mi govorijo, da sem se spremenil. Tisti najbolj predrzni in tisti, ki se sami sebi zdijo duhoviti, pa mi kar naravnost povejo, da sem grd in debel! Prijatelji mi pravijo, da postajam zrel. Kar takole, na prvi pogled ali prvo uho, zveni čisto v redu, celo pohvalno, vendar … Človek je lahko zrel za marsikaj: Zrel za odstrel … Zrel za odpis … Zrel za kakšno »ustanovo«… Ne nazadnje je zrelost zadnji stadij pred gnitjem. Kar pravzaprav pomeni, da mi prijatelji govorijo: »Stari, tole je tvoja zadnja šansa. Daj, kar še imaš! Pokaži, kaj še znaš! Zdaj ali nikoli, jutri je lahko že prepozno!« Žena pravi, da se umirjam. Ampak ona je naivna in nima pojma, kaj se dogaja z mano! To, kar ona imenuje umirjenost, so samo utrujenost, lenoba in naveličanost. Res se mi ne da več vznemirjati in razburjati se za vsako malenkost. Če iz vsake muhe narediš slona, v življenju prav kmalu zmanjka prostora za pomembne reči. Sploh, če se še sam rediš kot slon. Potem v tvojem življenju zmanjka prostora tudi zate! In zakaj? Zaradi muh enodnevnic. Ko ugotoviš, da si se tudi ti več kot pol življenja zaganjal kot muha v šipo in dosegel zgolj to, kar doseže muha, ki se zaganja v šipo: razbito glavo, namreč … ko ugotoviš, da si v primerjavi z zgodovino še manj kot muha enodnevnica, v primerjavi z večnostjo, pa še to ne … ko glava končno prisluhne telesu, ki je že kdaj reklo: Ah, daj no! ... dosežeš raven, ki ji priročniki za samopomoč in duhovno rast rečejo »modrost«! In ko to pomisliš dvakrat zapored ali pa celo izrečeš na glas – prasneš v smeh! Modrost, lepo vas prosim!

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.

Skozi okno se zaziram v gozd, ki ga je na našem koncu v izobilju. V pokošene in urejene travnike, livade, ki dajejo občutek, da ljudje tukaj damo na to, kar je naše. Da se spev kosilnic, ko zapojejo, zdi kot ptičje petje, ker oznanjajo, da bo še košnja, da so še kmetije, ki ne bodo dopustili, da bi vse skupaj propadlo. Zelo lepo se mi zdi, ko vidim mlajši rod na traktorjih, na mehanizaciji, ki so jo prej uporabljali njihovi očetje. Tako mora biti in tako je prav. Hvala Bogu za te naše kmetije, ki neutrudno in zastonj nesejo naše slovensko izročilo naprej.

V tokratni oddaji Modrost v očeh je bil naš gost Miha Kranjc, direktor zavoda Aktivna starost. V oddaji je predstavil projekt Prijatelji srca, s katerim poskušajo starejšim s pomočjo prostovoljcev obogatiti vsakdan. Predstavljen je bil tudi pilotski projekt bivanja na kmetiji, ki prinaša dobrodošlo novost v življenja starejših ter medgeneracijsko počitniško varstvo za otroke, ki ga pripravljajo v domu za starejše v Črnučah in Trnovem in na izviren način povezujejo različne generacije.

V tokratni oddaji Modrost v očeh je bil naš gost Miha Kranjc, direktor zavoda Aktivna starost. V oddaji je predstavil projekt Prijatelji srca, s katerim poskušajo starejšim s pomočjo prostovoljcev obogatiti vsakdan. Predstavljen je bil tudi pilotski projekt bivanja na kmetiji, ki prinaša dobrodošlo novost v življenja starejših ter medgeneracijsko počitniško varstvo za otroke, ki ga pripravljajo v domu za starejše v Črnučah in Trnovem in na izviren način povezujejo različne generacije.

Letos mineva 130 let od rojstva učiteljice, publicistke Angele Vode. Študijski center za narodno spravo je ob tem 23. marca 2022 organiziral predavanje Alenke Puhar. Predavanje je osredotočeno na Angelina pozna leta, ki so bila predstavljena na podlagi doslej neznanega gradiva, predvsem korespondence z nečakom Janezom Spindlerjem.

Letos mineva 130 let od rojstva učiteljice, publicistke Angele Vode. Študijski center za narodno spravo je ob tem 23. marca 2022 organiziral predavanje Alenke Puhar. Predavanje je osredotočeno na Angelina pozna leta, ki so bila predstavljena na podlagi doslej neznanega gradiva, predvsem korespondence z nečakom Janezom Spindlerjem.

Žalost je že marsikoga ugonobila, od nje ni nobene koristi. Tako pravi svetopisemski modrec. Žalosti se znebi, preden dan ugasne, a spomin ohrani na trenutke jasne – to pa svetuje Simon Jenko. Najbrž sta oba imela dovolj izkušenj. Tudi sami jih imamo. Ne samo glede žalosti in tarnanja in njune druge plati; še o marsičem. Izkušnje, koliko in kaj je vredno komu zaupati. Teh smo si lahko nabrali že v otroških letih in bili tudi sami na preizkušnji, ali bomo izdali kakšno zapriseženo skrivnost, ko nas je jezik neizmerno srbel. Takrat se je hitro izkazalo, koliko je veljala »častna pionirska«. Izkušnje glede odlašanja in odlaganja. Bom jutri. Jutri pa zagotovo. Tistega jutri pa od nikoder. Izkušnje o bolezni in zdravljenju, o delavnosti in lenarjenju, resnicoljubnosti in pretvarjanju. O dobičku in izgubi. Navsezadnje še o teoriji in praksi. Zdaj spet prisegamo na izkušenjsko učenje tudi na šolskem področju. V mojem davnem šolanju je poskuse iz fizike in kemije opravljal samo učitelj. Še opazovali smo jih le iz klopi. Danes je že vsaka učilnica majhen laboratorij z dejavnimi učenci. Izkušnje v zvezi s povezovanjem in samozadostnostjo. Da sloga krepi in nesloga tlači in kar je še podobnih modrosti, vse to je usmerjeno k prijaznemu sobivanju. Odnosi imajo vedno posledice. Pomembno je, kakšne. Pravilo Kadar odrasli govore, otroci naj molče je veljalo dolga stoletja. Ko gre za oliko, je koristno še danes. Toda strogo zaprta otroška usta v družbi odraslih so zavirala otrokovo komunikativnost. Ko si v šoli moral kaj izdaviti iz sebe, se ti je tresel glas. Pridobivamo si izkušnje. Rek, da gre osel le enkrat na led, je star, a ga je Oton iz Vinice dopolnil s spoznanjem, da »drugič bo plesal po njem«. Na napakah se učimo je precej umesten nauk. Če nam porazi niso izziv, utegnejo biti v škodo, saj se nekam vmes ugnezdi otopelost. Ni pa z dna prav lahko vzleteti. Še ptič se lahkotneje požene z veje kot s tal. Ali pripomorejo izkušnje tudi do modrosti? Lahko, če si prizadevamo zanjo. Modrost in vzgojo zaničujejo bedaki, meni stari Pridigar. Najbrž ni bil brez izkušenj. Lastne so največ vredne, a tudi tuje je vredno slišati.

Žalost je že mnoge ugonobila, od nje ni nobene koristi. Tako pravi svetopisemski modrec. Žalosti se znebi, preden dan ugasne, a spomin ohrani na trenutke jasne – to pa svetuje Simon Jenko. Najbrž sta oba imela dovolj izkušenj. Tudi sami jih imamo. Ne samo glede žalosti in tarnanja in njune druge plati; še o marsičem. Izkušnje, koliko in kaj je vredno komu zaupati. Teh smo se lahko nabrali že v otroških letih in bili tudi sami na preizkušnji, ali bomo izdali kako zapriseženo skrivnost, ko nas je jezik neizmerno srbel in se je hitro izkazalo, koliko je veljala ona »častna pionirska«. Izkušnje glede odlašanja in odlaganja. Bom jutri. Jutri pa zagotovo. Tistega jutri pa od nikoder. Izkušnje o bolezni in zdravljenju, o delavnosti in lenarjenju, resnicoljubnosti in pretvarjanju. O dobičku in izgubi. Navsezadnje še o teoriji in praksi. Zdaj spet prisegamo na izkušenjsko učenje tudi na šolskem področju. V mojem davnem šolanju je poskuse iz fizike in kemije opravljal samo učitelj. Še opazovali smo jih le iz klopi. Danes je že vsaka učilnica mali laboratorij z dejavnimi učenci. Izkušnje v zvezi s povezovanjem in samozadostnostjo. Da sloga jači in nesloga tlači in kar je še podobnih modrosti, so vse usmerjene k prijaznemu sobivanju. Odnosom vedno sledijo posledice. Pomembno je, kakšne. Pravilo Kadar odrasli govore, otroci naj molče je veljalo cela stoletja. Obrnjeno k oliki je koristno še danes. Toda strogo zaprta otroška usta v družbi odraslih so zavirala otrokovo komunikativnost. Ko si v šoli moral kaj izdaviti iz sebe, se ti je tresel glas. Izkušnje so nam v delež. Rečenica, da gre osel le enkrat na led, je stara, a jo je Oton iz Vinice dopolnil s spoznanjem, da »drugič bo plesal po njem«. Na napakah se učimo je dokaj umesten nauk. Če nam porazi niso v izziv, utegnejo biti v škodo, saj se nekam vmes ugnezdi otopelost. Ni pa z dna prav lahko vzleteti. Še ptič se lahkotneje požene z veje kot s tal. Ali pripomorejo izkušnje tudi do modrosti? Lahko, če si prizadevamo zanjo. Modrost in vzgojo zaničujejo bedaki, meni stari Pridigar. Najbrž ni bil brez izkušenj. Lastne so največ vredne, a tudi tujim je vredno prisluhniti.

Točno devet dni je že od volitev, narejene so bile mnoge analize, napisani številni komentarji, z mnogimi sem se lahko samo strinjala. Stranke reflektirajo kampanjo, tiste, ki so izpadle ali bile vržene iz vladnega sedla, si bodo morale odgovoriti na zahtevna vprašanja. Še posebej to velja za desnosredinske stranke. Težka naloga bo tudi za novo vlado skoraj samih novincev, ki so plesali ob zmagi.

Spoštovani, priznam, da ne bi mogel verjeti v Boga, če ne bi bilo križa. Včasih si ogledam kak budistični tempelj in opazujem podobo Bude s prekrižanimi nogami, sklenjenimi rokami, z zaprtimi očmi in spokojnim nasmeškom na obrazu, zatopljenim v zbrano premišljevanje. Strinjam se, da so odgovori na Budovo razmišljanje o trpljenju zanimivi, pohvalni in koristni. Vznesejo me, da bi tudi sam postal brezskrben nasmejani dobrovoljček in debelinko. A ko zrem vanj, se ne morem sprijazniti z njegovim pogledom, ker je oddaljen in ločen od agonije sveta, obkrožen z dišečimi lotosovimi cvetovi paradiža. Zamika me, da bi prisedel k njemu. Nato preučim Kristusa na križu: osramočen, iznakažen, izmučen, preboden, izkrvavel, strt in mrtev. V realnem svetu stisk, solza, zla, bolečin, krivic in smrti ne bi mogel zaupati Bogu, ki je na agonijo imun, neobčutljiv in izvzet iz dogajanja, ker me ne bi razumel. Če krščanstvu odvzamemo škandalozni križ, postane slabše od ostalih religij. Nedolžnega Božjega Sina je prizadelo najhujše zlo, a je Bog húdo obrnil in izpeljal v največje dobro, v odrešenje sveta. Trpljenje je edinstveno v tem, da ima vedno potencial za večje dobro (Aaron Callahan). Nič ni tako slabega, da ne bi vsebovalo nečesa koristnega. Zakaj v norost križa verujem? Sem kot fantič, ki je pritekel k očiju in mu prinesel pokazat veroučno risbo križa, na kateri je spodaj napisal KRŽ, LJUBIM GA. Oči je vedel, da gre za križ, čeprav je bilo pomanjkljivo napisano. V krščanstvo sem prepričan zato, ker se zdi pomanjkljivo, a ima to, česar druge religije nimajo – norost križa, ki je Božja modrost. Verjeti v trpečega Boga je nonsens, absurd. Credo, quia absurdum. Kot je zapisal Tertulijan: »Božji Sin je bil križan; tega se ne sramujem zato, ker je to sramotno. Božji Sin je umrl na križu; to je vredno verjetja zato, ker je to noro.« Norost križa mi dokazuje, da krščanstvo ni plod modrosti človeške domišljije, kajti če bi šlo za našo pogruntavščino in potegavščino, bi uporabili logiko prikladnejših načinov, samo da bi bilo prepričljivejše. Ko govorim o trpljenju, moram ločiti, kaj je dobro in kaj je dobrota oziroma dobrost, kajti ni nujno, da je deklarativno dobro tudi zares dobro. C. S. Lewis je napisal Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara. V njej se sprašujejo, kakšen je lev Aslan, nakar sledi odgovor, ki ga preurejam: nevaren je, ampak je dober ali pa dober je, ampak je nevaren. Ali bi se glede na izjavo upali srečati se z njim? Sodobni filozof Peter John Kreef ugotavlja, da trditev, da Bog ni dober, ker dopušča trpljenje, zahteva najprej dokaz, da sta trpljenje in Bog nezdružljiva. Šele če bi dokazali, da to drži, bi imeli neomajni dokaz, da Bog, ki trpljenje dopušča, zares ni dober. Ker pa je evidentno, da sta trpljenje in Bog križa združljiva, ne morem za zlo okriviti Boga. Če sem vstopil na napačni vlak, ne pomaga tekanje po hodniku vagona v drugo smer (Dietrich Bonhoeffer).

V študijskem letu 2020/21 se je v okviru Univerze v Ljubljani začelo razvijati gibanje Starejšim prijazna univerza po zgledih podobnih gibanj po svetu in sloneč na slovenskih izkušnjah z izobraževanjem starejših. Tako je odprla vrata Modra fakulteta, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Modrost v očeh s sogovornicama dr. Nives Ličen in Božo Bolčina.

V študijskem letu 2020/21 se je v okviru Univerze v Ljubljani začelo razvijati gibanje Starejšim prijazna univerza po zgledih podobnih gibanj po svetu in sloneč na slovenskih izkušnjah z izobraževanjem starejših. Tako je odprla vrata Modra fakulteta, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Modrost v očeh s sogovornicama dr. Nives Ličen in Božo Bolčina.

V decembrski oddaji Modrost v očeh ste slišali pogovor s s. Meto Potočnik, ki nam bo zaupala odkod vzgibi za oblikovanje skupine za duhovno pomoč v Deos centru starejših Medvode ter, kako srečanja potekajo. Svoje doživljanje obiskovanja skupine in košček svojih spominov sta z nami delili tudi dve udeleženki skupine: gospa Breda Stergar ter gospa Monika Kovač, ki je s 104 leti najstarejša obiskovalka skupine.

V decembrski oddaji Modrost v očeh ste slišali pogovor s s. Meto Potočnik, ki nam bo zaupala odkod vzgibi za oblikovanje skupine za duhovno pomoč v Deos centru starejših Medvode ter, kako srečanja potekajo. Svoje doživljanje obiskovanja skupine in košček svojih spominov sta z nami delili tudi dve udeleženki skupine: gospa Breda Stergar ter gospa Monika Kovač, ki je s 104 leti najstarejša obiskovalka skupine.

Spoštovani, priznam, da ne bi mogel verjeti v Boga, če ne bi bilo križa. Včasih si ogledam kak budistični tempelj in opazujem podobo Bude s prekrižanimi nogami, sklenjenimi rokami, z zaprtimi očmi in spokojnim nasmeškom na obrazu, zatopljenim v zbrano premišljevanje. Strinjam se, da so odgovori na Budovo razmišljanje o trpljenju zanimivi, pohvalni in koristni. Vznesejo me, da bi tudi sam postal brezskrben nasmejani dobrovoljček in debelinko. A ko zrem vanj, se ne morem sprijazniti z njegovim pogledom, ker je oddaljen in ločen od agonije sveta, obkrožen z dišečimi lotosovimi cvetovi paradiža. Zamika me, da bi prisedel k njemu. Nato preučim Kristusa na križu: osramočen, iznakažen, izmučen, preboden, izkrvavel, strt in mrtev. V realnem svetu stisk, solza, zla, bolečin, krivic in smrti ne bi mogel zaupati Bogu, ki je na agonijo imun, neobčutljiv in izvzet iz dogajanja, ker me ne bi razumel. Če krščanstvu odvzamemo škandalozni križ, postane slabše od preostalih religij. Nedolžnega Božjega Sina je prizadelo najhujše zlo, a je Bog húdo obrnil in izpeljal v največje dobro, v odrešenje sveta. Trpljenje je edinstveno v tem, da ima vedno potencial za večje dobro (Aaron Callahan). Nič ni tako slabega, da ne bi vsebovalo nečesa koristnega. Zakaj v norost križa verujem? Sem kot fantič, ki je pritekel k očiju in mu prinesel pokazat veroučno risbo križa, na kateri je spodaj napisal KRŽ, LJUBIM GA. Oči je vedel, da gre za križ, čeprav je bilo pomanjkljivo napisano. O krščanstvu sem prepričan zato, ker se zdi pomanjkljivo, a ima to, česar druge religije nimajo – norost križa, ki je Božja modrost. Verjeti v trpečega Boga je nonsens, absurd. Credo, quia absurdum. Kot je zapisal Tertulijan: "Božji Sin je bil križan; tega se ne sramujem zato, ker je to sramotno. Božji Sin je umrl na križu; to je vredno verjetja zato, ker je to noro." Norost križa mi dokazuje, da krščanstvo ni plod modrosti človeške domišljije, kajti če bi šlo za našo pogruntavščino in potegavščino, bi uporabili logiko prikladnejših načinov, samo da bi bilo prepričljivejše. Ko govorim o trpljenju, moram ločiti, kaj je dobro in kaj je dobrota oziroma dobrost, kajti ni nujno, da je deklarativno dobro tudi zares dobro. C. S. Lewis je napisal Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara. V njej se sprašujejo, kakšen je lev Aslan, nakar sledi odgovor, ki ga preurejam: nevaren je, ampak je dober ali pa dober je, ampak je nevaren. Ali bi se glede na izjavo upali srečati z njim? Sodobni filozof Peter John Kreef ugotavlja, da trditev, da Bog ni dober, ker dopušča trpljenje, zahteva najprej dokaz, da sta trpljenje in Bog nezdružljiva. Šele če bi dokazali, da to drži, bi imeli neomajni dokaz, da Bog, ki trpljenje dopušča, zares ni dober. Ker pa je evidentno, da sta trpljenje in Bog križa združljiva, ne morem za zlo okriviti Boga. Če sem vstopil na napačen vlak, ne pomaga tekanje po hodniku vagona v drugo smer (Dietrich Bonhoeffer).

Na prvi dan božične osemdnevnice v Matejevem evangeliju poslušamo …

Ste opazili, da besede “modrost” ni več v …

Pina vodi delavnice v Krškem, izvaja individualne seanse in dnevno objavlja svoja dragocena življenjska spoznanja, praktične izkušnje in nasvete. Njena misija je pomagati vsem, ki so zares pripravljeni, osvoboditi se lastnih omejitev, vrniti se k sebi in priti do višjega zavedanja. Res je pomembno, da se obdajamo s pozitivnimi informacijami, zato se pridruži njeni Facebook skupini Modrost izkušenj. Vabljena tudi v skupino Zvest Sebi (True To Your Values) za ogled videa. --- Send in a voice message: https://anchor.fm/zvest-sebi/message

Tokrat je moja gostja zelo unikatna dušica s pomembno misijo v življenju - pomagati vsem, ki so zares pripravljeni, osvoboditi se lastnih omejitev, priti do višjega zavedanja in znova prižgati svojo luč. Poleg navdihovanja mnogih s svojimi vlogi in članki so njeni talenti pisanje, prevajanje in izjemna komunikacija. Je ustanoviteljica Facebook skupine Modrost izkušenj, Youtube kanala Younifika, trenerka za osebno rast in predavateljica. Vsebina: - zakaj je pomemben dih pri ohranjanju stika s sabo sredi kaosa, - kako je Pina med potovanjem v Indijo z meditacijo v gibanju odkrila svoj smisel - kako je prek različnih življenjskih preizkušenj (občutek nesprejetosti v šoli, samomor očeta) prišla do zavedanja, ki ga ima. Pritegnila me je, ker je brez maske, jasna in zabavna. Poleg tega pa najbolj spoštujem to, da ostaja zvesta sama sebi ne glede na vse zunanje pritiske. Zares malo je ljudi takih kot je Pina, ki tako srčno, brezsramotno in brez dlake na jeziku delijo svoja dragocena življenjska spoznanja, praktične izkušnje in nasvete. Vabljen v skupino Zvest Sebi (True To Your Values) za ogled videa. --- Send in a voice message: https://anchor.fm/zvest-sebi/message

V prvem stoletju pred Kristusom se je grška kultura razširila po vsem Sredozemlju. Tudi grški jezik je v svoji poenostavljeni obliki, »koine«, so mu rekli, postal občevalna govorica za vse vsaj malo izobražene ljudi. Tako je moda »biti grški«« zajela tudi judovsko skupnost v kulturnem, cvetočem mestu Aleksandriji v Egiptu. Tamkajšnja mladina se je prav tako navduševala nad grškimi helenističnimi telovadnicami, gojila je lep grški jezik in se hkrati navduševala na grškimi modreci. V tistem času so se namreč razširile daleč naokrog grške življenjske filozofije, ki so učile, kako zaživeti srečno življenje, kako biti uspešen in kako se sočiti z izzivi vsakdanjega življenja, da bi človek pri tem obogatel. Judovski učitelji v izseljenstvu so se zavedali, da morajo svojim mladim ljudem spregovoriti v jeziku, ki ga razumejo. Tako so v Aleksandriji nastale knjige v grščini, ki so jih pozneje vključili v Sveto pismo, ki pa jih jeruzalemska hebrejska Biblija ni poznala. Prav takšno je besedilo »Knjige modrosti«. Danes pri bogoslužju beremo odlomek, ki je hvalnica tej Modrosti. Toda za kakšno modrost gre? Pisatelj, ki se izraža v zelo tekočem in lepem jeziku, je postal tako priljubljen, da so ga poimenovali kar po modrem Salamonu. Ta učitelj Salamon pa pripoveduje, da gre za modrost, ki jo pozna le izraelski narod in ki je najdragocenejša, kar jih svet pozna. Tokrat namreč ne gre samo za človeško, ampak tudi za Božjo modrost. Toda kako bi se človek dokopal do take Modrosti? Mislec pove, da je treba zanjo nekaj žrtvovati, čas, delo, energijo. Po Modrosti (pisano z veliko začetnico) je treba najprej globoko hrepeneti. Pri njej gre za bogastvo, ki ga ne more prinesti še tako uspešna trgovina. Gre za zaklad, ki ni primerljiv z dragulji, z zlatom ali s srebrom. Njena svetloba razsvetljuje srce in um in ni primerljiva z nobeno svetilko. Toda, kako do nje? Modrec pravi, da je zanjo treba prositi, moliti, in ko nam bo podarjena, se nam bo razkrila kot globoka Pravičnost in čista ljubezen. Današnji evangelij ne govori drugače: gre za modrost radosti v Ljubezni. Tudi če bi človek vse izgubil, vsaj na zunaj gledano, ne bi imel nič, bi v srcu postal najbogatejši človek na svetu, saj bi nosil v sebi veselje, dobroto in pesem. Modrost, ki je velik izziv za mlade tudi danes.

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bil naš gost zobozdravnik dr. Boštjan Pohlen, tema oddaje pa zdravje zob v starosti. Gost je predstavil načine, kako ohranimo zobe zdrave in razbil mit, da je brezzobost samoumeven del starosti. Poudaril je tudi pomen zdravja zob na splošno zdravje posameznika.

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bil naš gost zobozdravnik dr. Boštjan Pohlen, tema oddaje pa zdravje zob v starosti. Gost je predstavil načine, kako ohranimo zobe zdrave in razbil mit, da je brezzobost samoumeven del starosti. Poudaril je tudi pomen zdravja zob na splošno zdravje posameznika.

Česa nas uči poletje? »Užij življenje, uživaj … A to ni vse, kar te v življenju čaka. To ni vse, kar je v življenju. To ni vse življenje. To ni konec.« In da ne bo pomote: ko govorim o »uživanju življenja« in o »uživanju v življenju«, nikakor nimam v mislih nesmiselnega in brezsmiselnega uživaštva v smislu »vasemetanja« in »izsebebruhanja«, poležavanja in »podležavanja« ter drhtenja v sladostrastju … Temveč cikam na resnično strastno in srčno pogoltno lakoto po življenju. V mislih imam užitek, pa četudi boleč, v sleherni sekundi sleherne minute sleherne ure slehernega dne! Užitek v vsem, kar pride! Užitek v zavedanju, da se le enkrat živi; in da naše življenje ne premore prestave za vzvratno vožnjo. Ni rikverca! Ni umika! Je le naprej: včasih v jurišu, včasih v koraku. Včasih na konju in včasih na psu. »Nemirno je naše srce, dokler se ne umiri v Bogu!« je dejal nekdo, ki je avgust nosil še v imenu: Sveti Avguštin. Ki velja za modrega moža. Priznam, da nisva znanca, saj naju loči teh petnajst stoletij … Če sem, socialistično izobražen, prav preštel. Sem pa nekaj modrih ljudi že srečal v svojem življenju. Dva sem imel priložnost in milost spoznati prav od blizu. Prvi je moj, žal že pokojni oče, drugi moj, še vedno živi in trdoživi tast. Ki je, mimogrede, tudi Avguštin. Precej sta se razlikovala in precej imata skupnega: prvi umetnik, drugi kmet. Prvi je ljubil glasbo, a ga nisem nikoli slišal peti, drugi poje, kjer le more in kolikor more … še v spanju. Oba sta delala z rokami: prvi z domišljijo, drugi s stvarno zemeljsko logiko. Prvi je ustvarjal, drugi popravljal. In če je umetnost »popravljanje« sveta, potem je tudi popravljanje pokvarjenega svojevrstna umetnost. Prvi je smrčal in drugi še vedno smrči. Nevzdržno. A oba sta imela ženi, ki sta kljub nevzdržnemu smrčanju zdržali ob njiju. Prvi mi svoje modrosti šepeta že iz onstranstva … po kanalih spominov, drugi svoje modrosti deli iz naslanjača … v obujanju spominov. Oba zgovorna. Oba modra. Vsak iz svojega konca, iz svojega zornega kota. Saj je modrost modra, kot morje in nebo. Modrost ni zelena. Kopno se loči od morja in zemlja od neba. A kjer se stikata morje in nebo, je treba zelo napeti oko, da opaziš tisto drobno črto, ki ju ločuje. Kajti modrost je modra … skoraj sinja. In je poletna! Ali kot je zapisal pesnik (in pesniki so po večini modri ljudje): »Mornar, ko je najvišji dan, izmeri morje in nebesno stran!« Če življenje le živimo, potem se hitro pripeti, da životarimo. Življenje je treba uživati. Treba ga je užiti. Treba ga je vzdržati … Kot poletje.

»Gospod daje modrost,« tako beremo v knjigi Pregovorov, ki jo odlično pozna naš osrednji današnji misijonski govorec koprski škof dr. Jurij Bizjak. Modrost nas pripelje do hvaležnosti, hvaležnost pa ni daleč od evharistije. Poglobljeno, razčlenjeno, razumljivo in živo nam je govoril tudi o zakramentih.

Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

Elli H. Radinger je nemška avtorica, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju psov in volkov. Pred več kot 25 leti je pustila službo odvetnice in se odpravila v park Yellowstone v Ameriko opazovat volkove. O njih je napisala knjigo Modrost volkov. Zdaj v Združene države ne hodi več, tudi zaradi nestrinjanja s politiko aktualnega predsednika, pa tudi zato, ker s tem, da ne potuje z letalom, prispevka k boljšemu planetu. Zadnja leta je preživela doma v Nemčiji pri svoji ostareli psički Shiri in napisala knjigo o tem, česa vse se lahko naučimo od pasjih starčkov. Knjiga ima naslov Modrost starih psov in je izšla pri založbi Mladinska knjiga. O tej je že pred časom v pogovoru, ki ga je vodil novinar, poročevalec in pesjanar, kot si pravijo ljubitelji psov, Tone Hočevar, govorila v Cankarjevem domu.

V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.

V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.

V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

V četrti epizodi oddaje Filozofija gre v svet govorimo o budizmu in azijskih fiozofijah. Naši gostji sta dr. Nina Petek, filozofinja in profesorica na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Lama Karma Wangmo, prva slovenska polno posvečena budistična nuna. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Volkovi res le malokoga pustijo ravnodušnega – v pozitivnem in negativnem oziru. Naš odnos do njih je prepleten z miti, pol resnicami pa tudi strahom in občudovanjem hkrati. V knjigi, ki jo predstavljamo danes Modrost volkov, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Maruše Murko Keber, se avtorica, priznana nemška poznavalka volkov Elli H. Radinger sprašuje, kako je, če si volk? In nam skozi napete zgodbe – lirično izkušenjske pa seveda faktografsko znanstvene – pripoveduje zgodbe o vrednotah volkov, njihovem družinskem čutu, vodstvenih sposobnostih, zaupanju; skratka, razkriva nam spoznanja o življenju volkov in ugotavlja, kako zelo podobni smo si, ljudje in volkovi. A obenem zatrdi, »da bi bili volkovi verjetno boljši ljudje od nas.« O knjigi in nravi volkov, smo se pogovarjali z odličnim poznavalcem in raziskovalcem volkov pri nas, biologom z ljubljanske Biotehniške fakultete z oddelka za gozdarstvo – dr. Miho Kroflom. Avtorica oddaje je Liana Buršič

Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.

Septembra po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, zato smo ji posvetili prvo septembrsko oddajo Modrost v očeh. Pozornost je usmerjena v povezavo metode montessori in oseb z demenco. Naša gostja je bila Sara Črepinšek, delovna terapevtka v Domu sv. Jožef nad Celjem, kjer to metodo uporabljajo.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.