Podcasts about modrost

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost namenili skupinam za kakovostno staranje, ki delujejo v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka. Skupine krepijo povezanost starejših in spodbujajo zdrav življenjski slog. Z nami je bil voditelj mengeške skupine Borut Trček, ki nam je predstavil njeno delovanje in tudi ideje, kako poskrbeti, da bo starost karseda kakovostna.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost namenili skupinam za kakovostno staranje, ki delujejo v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka. Skupine krepijo povezanost starejših in spodbujajo zdrav življenjski slog. Z nami je bil voditelj mengeške skupine Borut Trček, ki nam je predstavil njeno delovanje in tudi ideje, kako poskrbeti, da bo starost karseda kakovostna.

Poročamo o dogajanju na beneškem Lidu, kjer bodo podelili nagrade, med drugim zlatega leva, najboljšim izmed 21 filmov v tekmovalnem programu 82. beneškega filmskega festivala. Ljubljano je obiskal švicarski režiser filma Modrost sreče Philip Delaquis, v Slovenski kinoteki odpirajo novo sezono z retrospektivo Františka Čápa, ocenjujemo pa tudi dva aktualna naslova s kinosporeda: Ljubezen in Chuckovo življenje.

Oglašamo se z Beneškega Lida, kjer se je pričel 82. mednarodni filmski festival, najstarejši filmski festival na svetu. Na rdeči preprogi so se že zvrstila prva zvezdniška imena iz sveta filma: Julia Roberts, Emma Stone, Cate Blanchett, Francis Ford Coppola in Werner Herzog, ki je na odprtju iz njegovih rok prejel nagrado za življenjsko delo. To so podelili tudi ameriški igralki Kim Novak. Prvi filmi, o katerih bo žirija odločala, so bili že na sporedu: Jay Kelly Noama Baumbacha, Bugonia Jorgosa Lantimosa, Sirota Lászla Nemesa – pa seveda film, ki je letošnjo Mostro odprl, La Grazia Paola Sorrentina. V prihodnjih dneh bodo prikazali še filme Jima Jarmuscha, Kathryn Bigelow in številnih drugih zvenečih imen iz sveta filma. Z eno izmed žirantk na nedavno končanem festivalu FeKK, Živo Emeršič, smo se pogovarjali o najboljših kratkih filmih festivala. V kinu pa na redni spored prihaja norveški film Seks, del Trilogije iz Osla, ki jo podpisuje Norvežan Dag Johan Haugerud in dokumentarec z Dalajlamo, Modrost sreče. Ta je ob svojem 90. rojstnem dnevu strnil nekaj misli za mirno, srečno življenje v 21. stoletju, v času globalnih nemirov in kriz.

Dalajlama je ena od ključnih globalnih osebnosti 20. stoletja – budistični duhovni voditelj, ambasador miru, pa tudi vodja tibetanske vlade v izgnanstvu. Ob njegovi 90-letnici, ki jo je obhajal v začetku julija, imamo možnost ogleda dokumentarca, ki združuje njegovo prvoosebno izpoved, pregled nepričakovano razburljive življenjske poti, pa tudi oris njegove filozofije, misli, vere in pogledov, ki jih skuša na temeljih tradicije posodobiti za naš čas. Dokumentarec Modrost sreče je nastal v švicarski produkciji in sta ga v soavtorstvu podpisala Barbara Miller in Philip Delaquis. Film ne skriva svojih ambicioznih nastavkov; pripoved Dalajlame v studiu se izmenjuje s številnimi arhivskimi posnetki, ki predstavljajo njegovo boljšo plat, ter s kolažem vizualnih vložkov, podob z vsega sveta, zaradi katerih sem v spoju z meditativno glasbo na trenutke pomislil, da je film režirala kar umetna inteligenca po nareku. Portretiranec govori v resnem, hipnotično umirjenem tonu o sreči in notranjem miru ter o poti, kako lahko to dosežemo ne glede na narodno pripadnost ali veroizpoved. V tem je, poleg karizmatičnega značaja, tudi univerzalna privlačnost njegove pojave. Zdi pa se, da dokumentarec nehote izpostavi neko slabost: v svojih neposrednih nagovorih, morda tudi zaradi svoje starosti, ostaja samo pri splošnih mestih, ki jih ni težko sprejeti, oziroma se z njimi povsem strinjati. Ob prepogostem ponavljanju in nabuhlih vizualnih vložkih pa se nisem zmogel – vsej dobronamernosti navkljub – znebiti občutka, da začnejo njegove misli v neki točki zveneti kot newagevske fraze. Vsekakor zelo slaba usluga portretirancu, ki ga avtorja s svojim pristopom ves čas obravnavata izključno kot »njegovo svetost«. Dalajlama je vendarle veliko zapletenejša osebnost, ki je preživela izjemno prevratne čase, vendar nam dokumentarec Modrost sreče ne privošči, da bi ga ugledali v vsej svoji mnogoterosti ali izvedeli kaj zares novega. V času, ko nas vsakodnevno – v najboljšem primeru – bombardirajo razne skušnjave, v najslabšem pa kar konkretne bombe, je gotovo smiselno prisluhniti modrecu, ki nas skuša iskreno opomniti na dragocenost časa in bivanja in ozavestiti pravo pot k notranjemu miru. V tem smislu je film Modrost sreče gotovo nastal v pravem času, a je zanimiv tudi politični trenutek filma. Ob napetem razmerju s Tajvanom namreč izpostavlja Kitajsko priključitev Tibeta, kjer okupatorji že desetletja izvajajo kulturni genocid nad starodavnim prebivalstvom. Dalajlama, ki je zaradi tega večino življenja prebil v izgnanstvu, se izkaže s presenetljivo spravljivim odnosom. Verjetno je v tem tudi nekaj diplomatske modrosti in odmev njegovega večnega prizadevanja za miroljubne rešitve ter iskanje ravnovesja s premočnim nasprotnikom v ohranjanju ogrožene avtohtone kulture.

V oddaji Modrost v očeh smo predstavili knjigo Več sebe – za starejše, avtorice Urše Milavec, ki je z nami delila misli o staranju, vzgibih, ki so jo vodili pri nastajanju te knjige pa tudi drobne utrinke iz lastnega življenja, ki so vtkani v knjigo. Priročnik, ki spodbuja, da tudi v starosti ostajamo odprti za učenje in nove izkušnje, obenem pa vabi k skrbi zase in nas opremlja za soočanje z izzivi.

V oddaji Modrost v očeh smo predstavili knjigo Več sebe – za starejše, avtorice Urše Milavec, ki je z nami delila misli o staranju, vzgibih, ki so jo vodili pri nastajanju te knjige pa tudi drobne utrinke iz lastnega življenja, ki so vtkani v knjigo. Priročnik, ki spodbuja, da tudi v starosti ostajamo odprti za učenje in nove izkušnje, obenem pa vabi k skrbi zase in nas opremlja za soočanje z izzivi.

Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.

Gostja tokratne oddaje Modrost v očeh je bila gospa Andreja iz Novega mesta, ki s svojim življenjem pričuje o pomenu dobrote, zaupanja in vere v Boga. Med drugim tudi obiskuje stanovalce v domovih za starejše, ki so nenadejano postali vir nastajajoče knjige življenjskih zgodb. Oddaja je bila na sporedu na predvečer državnega praznika Dneva državnosti in med drugim naša gostja deli tudi misli o tem, kaj ji pomeni Slovenija.

Gostja tokratne oddaje Modrost v očeh je bila gospa Andreja iz Novega mesta, ki s svojim življenjem pričuje o pomenu dobrote, zaupanja in vere v Boga. Med drugim tudi obiskuje stanovalce v domovih za starejše, ki so nenadejano postali vir nastajajoče knjige življenjskih zgodb. Oddaja je bila na sporedu na predvečer državnega praznika Dneva državnosti in med drugim naša gostja deli tudi misli o tem, kaj ji pomeni Slovenija.

Modrost, ki pravi, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas, se vse bolj potrjuje v časih, ko ima vse več staršev težave z vzgojo, vse več otrok pa duševne stiske in težave z nasiljem ali samopoškodovanjem. Da "vas" tega ne bo več le opazovala, pač pa skušala staršem priskočiti na pomoč, so se odločili v Celju.Organizirali so dogodek "Starševstvo - moje poslanstvo", na katerem so o izzivih sodobnega življenja, med katere spada tudi vzgoja otrok, spregovorili nekdanja vrhunska športnica ter psihologinja Sara Isaković, pedagog Urban Urbanc ter glasbenik in teolog Rok Trkaj.

Ko človeško življenje dogoreva kot sveča, prehaja od snovi k poslanstvu: vosek se spreminja v svetlobo. Dogorevanje se kaže v staranju telesa: vosek je minljiv. Poslanstvo se kaže v tem, kar je človek naredil, preživel in pretrpel, in to prehaja v večno resnico: žarenje je neminljivo. Življenjska moč postane življenjski smisel, je o logoterapiji v poznejšem življenjskem obdobju zapisala Elisabeth Lukas. V tokratni oddaji Modrost v očeh pa nam je več o logoterapiji v starosti povedala logoterapevtka Alenka Lin Vrbančič Simonič.

Ko človeško življenje dogoreva kot sveča, prehaja od snovi k poslanstvu: vosek se spreminja v svetlobo. Dogorevanje se kaže v staranju telesa: vosek je minljiv. Poslanstvo se kaže v tem, kar je človek naredil, preživel in pretrpel, in to prehaja v večno resnico: žarenje je neminljivo. Življenjska moč postane življenjski smisel, je o logoterapiji v poznejšem življenjskem obdobju zapisala Elisabeth Lukas. V tokratni oddaji Modrost v očeh pa nam je več o logoterapiji v starosti povedala logoterapevtka Alenka Lin Vrbančič Simonič.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o dobrodejnih učinkih ročnega ustvarjanja. Naša gostja je bila Tjaša Bavcon, soavtorica knjige Moč tekstila, pri kateri je poskrbela za podobo knjige, besedilo pa je delo Jasmine Ferček. Naša gostja je z nami delila spoznanja o pozitivnih učinkih ročnega ustvarjanja, ki se še okrepi, če ustvarjamo v družbi. Zaupala nam je tudi, kakšna je bila njena pot srečevanja z ročnim ustvarjanjem.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o dobrodejnih učinkih ročnega ustvarjanja. Naša gostja je bila Tjaša Bavcon, soavtorica knjige Moč tekstila, pri kateri je poskrbela za podobo knjige, besedilo pa je delo Jasmine Ferček. Naša gostja je z nami delila spoznanja o pozitivnih učinkih ročnega ustvarjanja, ki se še okrepi, če ustvarjamo v družbi. Zaupala nam je tudi, kakšna je bila njena pot srečevanja z ročnim ustvarjanjem.

Trgovec je bil pošten, a je zato izgubil bogastvo. Toda pravljica ima za glavnega junaka vedno srečen konec. Ta pravljica je iz znane zbirke Tisoč in ena noč, ki je zbirka ljudskih pravljic, povedk, mitov, basni in realističnih zgodb z Bližnjega vzhoda in Indije, V tej zbirki so tudi zelo znane pravljice: Ali Baba in štirideset razbojnikov, Aladin in njegova čudežna svetilka. Prisluhni torej arabski pravljici Sanje Vir te pravljice: Tisoč in ena noč II, arabske pripovedke. Prevedel in priredil Andrej Rape, Ilustriral C. D. Marville. Založba Karantanija, 1994. Objavljeno v: Modrost pravljične školjke, izbor in spremno didaktično gradivo dr. Dragica Haramija, Mladinska knjiga Založba d.o.o., Ljubljana, 2015, bere Nataša Holy

V Cicerovem de Legibus najdemo misel, ki je postala latinski pregovor: »Sapientia me eum, quicumque sum, effecit« (Modrost me je naredila takšnega, kakršen sem.) Kdo ali kaj je modrost, ki nas oblikuje in dela takšne kot smo? Iskanje modrosti je skupno vsem kulturam antičnega Vzhoda. Gre za iskanje »umetnosti«, kako je dobro živeti, kako v življenju uspeti, pa hkrati razmišljanje o svetu, o srečanju z njim in za izdelavo neke etike o vsem tem, pretkane z religioznimi prvinami. Tako modrost v uvodu razloži Vladimir Truhlar v Duhovnem leksikonu. Danes bi se ustavil ob modrosti, kako živeti in odkrivati življenjsko modrost. Tega smo velikokrat deležni preko preizkušanih in starejših ljudi. Z birmanci v pripravi na birmo in ko razmišljamo o darovih Svetega Duha, še posebej o daru modrosti si velikokrat ogledamo film The Ultimate gift. V slovenščino je prevod, po mojem mnenju z neposrečenim prevodom Poslednje darilo. Film je posnet po knjigi ameriškega motivacijskega govorca Jima Stovalla, ki je prevedena tudi v slovenščino z naslovom Največji dar in to mislim, da bi tudi bil boljši prevod za naslov filma v naš jezik. Priporočam ogled filma. Ti darovi, darila, ki jih film prikazuje je avtor knjige Jim Stovall opisal: »Dvanajst darov, dvanajst poti do dediščine, neslutene vrednosti: Dar dela, ki nas navdaja z zadovoljstvom in nas osrečuje Dar denarja, ki postavi stvari v življenju na svoje mesto Dar prijateljstva, ki predstavlja edino resnično bogastvo Dar učenja, ki nas more kot strast spremljati skozi življenje Dar problemov, ki jih moramo dojeti kot življenjski izziv Dar družine, ki se izraža skozi pripadnost najbližjim Dar smeha, ki je najboljše zdravilo za ranjeno dušo Dar sanj, ki je v resnici dopolnjujoča se veriga življenjskih ciljev Dar dajanja, ki nas bogati skozi razdajanje drugim Dar hvaležnosti, ki nam nudi zadovoljstvo ob že danih stvareh Dar enega dne, ki nas navaja polno živeti vsak dan posebej Dar ljubezni, ki se ohranja le, če si ga obilno delimo z drugimi.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo se posvetili družabništvu za starejše. Kako lahko družabništvo obogati vsakdan starejših, obenem pa razbremeni njihove svojce, nam bo povedala družabnica Ana Višnikar. Ob bolezni obeh staršev je spoznala, kako zelo dragocena so skupna druženja, ob tem pa postala pozornejša in ugotovila, da v njeni okolici skoraj ni starejše osebe, ki ne bi bila na nek način osamljena, kar jo je spodbudilo k osnovanju Družabnika. V oddaji o tem, kako potekajo druženja, kaj vse skupaj počnejo in kako se tkejo odnosi med njo, starejšimi in tudi njihovimi svojci. V drugem delu oddaje pa ste lahko slišali tudi predstavitev aktualne številke revije Vzajemnost, ki jo je predstavila odgovorna urednica revije Jožica Dorniž.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo se posvetili družabništvu za starejše. Kako lahko družabništvo obogati vsakdan starejših, obenem pa razbremeni njihove svojce, nam bo povedala družabnica Ana Višnikar. Ob bolezni obeh staršev je spoznala, kako zelo dragocena so skupna druženja, ob tem pa postala pozornejša in ugotovila, da v njeni okolici skoraj ni starejše osebe, ki ne bi bila na nek način osamljena, kar jo je spodbudilo k osnovanju Družabnika. V oddaji o tem, kako potekajo druženja, kaj vse skupaj počnejo in kako se tkejo odnosi med njo, starejšimi in tudi njihovimi svojci. V drugem delu oddaje pa ste lahko slišali tudi predstavitev aktualne številke revije Vzajemnost, ki jo je predstavila odgovorna urednica revije Jožica Dorniž.

Ko so Judje v 5. stoletju pred Kristusom prišli iz babilonske sužnosti, so se počutili očiščeni razvad moralnih stranpoti in napolnjeni s svobodo. Vedeli pa so, da bo ta svoboda prinesla radost in veselje, če jo bodo napolnili z božjo besedo. Pisatelj pete Mojzesove knjige želi znova povedati, kaj zahteva Mojzesova postava, in poudariti, da je dana Božjemu ljudstvu v veselje in modrost. Zato izpolnjevanje božjih zapovedi, ki izvirajo iz poslušanja božje besede, ni nekaj težkega, nekaj nemogočega, tudi ne nekaj grenkega, ampak vzradosti človeško srce. Gre za življenjsko vodilo, ki je ostanek Izraelskega ljudstva pripeljalo nazaj v svobodo, nazaj v ljubljeni Jeruzalem, ki ga bodo znova pozidali ter po jeruzalemskih gričih nasadili vinsko trto. Božja beseda bo njihovemu ljudstvu podarjala modrost in moč. Zato najprej pisatelj te knjige, najbrž duhovnik Ezdra, hrabri svoje ljudstvo, naj bo veselo in naj radostno sprejme Božjo Besedo, ki bo odslej postava srca. To pomeni, da bo šlo za zakon, ki ga ne bo zahtevala ne država ne tempeljska duhovščina, pač pa Bog sam, saj bo odslej njegova Beseda v njihovem srcu. Pogoj, da bi Beseda samega Boga vstopila v njihovo srce, pa je, da se Izrael nauči poslušati. Od tod prerokov klic: Poslušaj, Izrael! Spomnimo se, da je prerok Elija znal prisluškovati Bogu, ki mu je govoril v »rahlem šumljanju vetriča«. Tudi drugi preroki so nenehno iskali možnost, da bi slišali pravo Božjo besedo. V človeku je namreč pogosto težnja, da bi svoje želje, pa tudi slabosti in sebične vzgibe, predstavil kot Božji navdih. Toda preroki so se ob pomoči Božje besede, ki je bila v njih, se pravi Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja, odrekli zaverovanosti vase in govorili iskreno, pa če je bilo to komu prav ali ne. Zato so se tudi pustili presenetiti božji besedi in so sami presenečali tako kralje kot navadno ljudstvo. Tudi Kristus preseneča svoje rojake, ko trdi, da izpolnjevanje Postave ni le upoštevanje predpisov, ampak prav svoboda srca, ki pa izvira iz ljubeče božje besede. Zato vedo globoki krščanski misleci povedati, da Kristus ni prišel reševat predpisov in načel, ampak človeka; da ne rešuje ustanov, ampak božje kraljestvo Ljubezni, kraljestvo božje besede v srcu.

Piše Jela Krečič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Zbirka Jaz in moj svet: Skice za avtoportret dr. Jožefa Muhoviča, slovenskega slikarja, grafika, likovnega teoretika in doktorja filozofije, je konglomerat zapisov oziroma večdelni esej, kot ga je označil avtor. »Težava takih esejev je,« piše na začetku, »da si človek o sebi zlahka misli preveč. Ali pa premalo.« Avtor v njem odgovarja na osnovno vprašanje, ki si ga zastavi v uvodu, in sicer »Kakšen sem?« Vprašanje, ki o človeku, kakršen je Jožef Muhovič, seveda odpira mnoga nadaljnja vprašanja, ki pa se jih sogovornik – forma in pripoved bralcu namreč venomer dajeta občutek pogovora, dialoga s pripovedujočim teoretikom in umetnikom – nikoli ne ustraši. V šestih poglavjih prebiramo avtorjeve raznolike avtorefleksivne zapise, nastale v letih 2015 do 2023. Prvo poglavje z naslovom Mojega pol stoletja v vzvratnem ogledalu je zapis Muhovičevega zadnjega predavanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ko je po skoraj pol stoletja ob upokojitvi zapustil institucijo. Zaradi velikega zanimanja javnosti je predavanje ponovil dvakrat, drugič v nabito polnem klubu Cankarjevega doma 16. marca 2023. V njem pretresa glavna področja svoje profesionalne poti: študij, službovanje, likovno teorijo, svoje slikarske prakse in pedagoški poklic. Drugo poglavje, Prepadi navzgor, je svež in iskriv intervju, ki ga je za revijo Zvon leta 2021 z Jožefom Muhovičem napravil slavist Jože Kurinčič. V njem se dotakneta razmerja med umetnikom praktikom in umetnikom teoretikom, predvsem pa razmišljata o povezavah sodobne likovne umetnosti s krščanstvom in Cerkvijo. O svoji umetnosti in mestu sodobne umetnosti na splošno Muhovič poglobljeno razmišlja v tretjem poglavju knjige z naslovom Slikar v postmoderni – na primer jaz, ki je (aktualiziran) zapis nastopnega predavanja ob izvolitvi za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 2017. V četrtem poglavju – Leksikon – beremo del Muhovičevega intervjuja z umetnostno zgodovinarko Vesno Krmelj, v katerem spoznamo ozadje njegovega več kot dvajsetetnega pisanja Leksikona likovne teorije, skoraj 900-strani obsežnega monumentalnega dela, ki mu na svetovni ravni težko najdemo vzporednico. Peto poglavje z naslovom Pogovori s sodobniki je zapis Muhovičevega intervjuja s publicistko in novinarko Kristino Jurkovič, ki je nastal junija 2023 za revijo Sodobnost. Ponekod odgovori obnavljajo že artikulirane misli iz prejšnjih poglavij, a je intervju dopolnjen s premisleki, ki se tičejo najsodobnejših vprašanj slovenske kulturne politike in Muhovičevih govorov v vlogi predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Zadnje, šesto poglavje z naslovom Zapisi iz skicirk so notice, ki jih je avtor zapisoval ob slikarskem ustvarjanju in so nekakšen povzetek (in občasno ponovljena ubeseditev) razmišljanj, ki nam jih avtor pripoveduje. Knjiga Jaz in moj svet je svojevrsten spomenik ne zgolj slikarju in teoretiku Jožefu Muhoviču in njegovemu dolgoletnemu in izjemno plodovitemu delu, ampak predvsem spomenik likovni umetnosti na splošno. Muhovič pravzaprav skozi celotne Skice za avtoportret, kot jih imenuje v podnaslovu, vabi sodobnega bralca k razmišljanju o resničnem pomenu likovnega dela v današnjem vizualno nasičenem svetu, za katerega se zdi, da je v njem svobodo ustvarjanja umetniških del prehitela prisila socialnega odmeva in komercialne uspešnosti. Poplava vizualnega nadomešča realnost, ki jo ustvarja z množico podatkov, pravi Muhovič, in je tudi venomer popolnoma ponovljiva. V svetu likovne umetnosti (npr. v slikarstvu, ki ga imenuje kar »arhaični medij«) pa je razlika med originalom in kopijo nepremostljiva. Umetnikova osebnost, duhovna in telesna, je v likovnem delu tista, ki lahko v človeku proizvede psihosomatske, torej resnično celostne estetske izkušnje, in hkrati s svojo komunikacijo, v kateri ne veljajo navadna pravila, ves čas vabi k pogledu prek predsodkov, navad in šablon, k pogledu onkraj. Ne nadomešča realnosti, ampak s svojo realno prisotnostjo vabi k drugačni, globlji potopitvi. Slikar je tista oseba, ki je poklicana za to, da očem pokaže tisto, kar jim je skrito. Muhovič kot gledalec, konzument umetnosti in kot umetnik sam je večni iskalec. Iskalec pretiravanja v tistem, kar svet zanemarja, iskalec nepomembne, nestabilne, bežne in zato za človeka »nevidne« stvarnosti, ki jo umetnik uspe vtisniti v slikarsko snov in na tak način počaka na našo popolno pozornost. Modrost prihodnosti avtor zato razume kot: upreti se skušnjavi prevlade pomena nad prezenco, zdržati pritisk neposrednega in arhetipskega v naših življenjih in ne izgubiti glave v plejadi nihilističnih prerokovanj prihodnosti – čeprav je skušnjav veliko, kót za pokončno držo pa je en sam. Knjiga je iskreno vabilo prav k temu.

Modrost, na katero je naslonjena molitev in zgodba, ki jo je v škatlo dala Manca, je: “Prijatelji pridejo in grejo, družina pa ostane.”

V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.

V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Danes je na vrsti zelo zabavna pravljica. V vsaki zbirki ljudskih pripovedk naletimo na nerodnega možaka, malce preprosto osebo, ki počne same neumnosti, česarkoli se loti, se mu ponesreči. Pri nas je to npr. poldrugi Martin, Madžari pa si pripovedujejo zgodbico o poldrugem Miški. Če morda še ne poznaš teh besed: poldrugi pomeni eden in pol, oklešček je odsekana veja, napušč pa je del strehe, ki sega čez zunanjo steno hiše. Modrost pravljične školjke, izbor in spremno didaktično gradivo dr. Dragica Haramija, Mladinska knjiga Založba d.o.o., Ljubljana, 2015, bere Nataša Holy

Bližina nedelje Božje besede je narekovala izbor besedil iz Svetega pisma, knjige, ki je oddaji dala tudi ime. Modrost za življenje bomo črpali iz Pridigarja, Siraha, Pregovorov in preroka Izaija, v katerih najdemo tudi naslednje misli: »Modrost poviša svoje sinove. Veselo srce jasní obraz. Delo pravičnosti bo mir, sad pravičnosti bo varnost.«

Bližina nedelje Božje besede je narekovala izbor besedil iz Svetega pisma, knjige, ki je oddaji dala tudi ime. Modrost za življenje bomo črpali iz Pridigarja, Siraha, Pregovorov in preroka Izaija, v katerih najdemo tudi naslednje misli: »Modrost poviša svoje sinove. Veselo srce jasní obraz. Delo pravičnosti bo mir, sad pravičnosti bo varnost.«

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

V oktobrski oddaji Modrost v očeh sta bila naša gosta Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in prof. dr. Branka Javornik, ki pri društvu vodi sekcijo Vitalna dolgoživost. Predstavila sta društvo in njihove glavne aktivnosti. Posebno pozornost pa smo namenili temu, kar lahko za vitalnost v starosti storimo sami, kjer pomembno vlogo igra naš življenjski slog.

V oktobrski oddaji Modrost v očeh sta bila naša gosta Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in prof. dr. Branka Javornik, ki pri društvu vodi sekcijo Vitalna dolgoživost. Predstavila sta društvo in njihove glavne aktivnosti. Posebno pozornost pa smo namenili temu, kar lahko za vitalnost v starosti storimo sami, kjer pomembno vlogo igra naš življenjski slog.

V oktobrski oddaji Modrost v očeh sta bila naša gosta Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in prof. dr. Branka Javornik, ki pri društvu vodi sekcijo Vitalna dolgoživost. Predstavila sta društvo in njihove glavne aktivnosti. Posebno pozornost pa smo namenili temu, kar lahko za vitalnost v starosti storimo sami, kjer pomembno vlogo igra naš življenjski slog.

Žalost je že mnoge ugonobila, od nje ni nobene koristi. Tako pravi svetopisemski modrec. Žalosti se znebi, preden dan ugasne, a spomin ohrani na trenutke jasne – to pa svetuje Simon Jenko. Najbrž sta oba imela dovolj izkušenj. Tudi sami jih imamo. Ne samo glede žalosti in tarnanja in njune druge plati; še o marsičem. Izkušnje, koliko in kaj je vredno komu zaupati. Teh smo se lahko nabrali že v otroških letih in bili tudi sami na preizkušnji, ali bomo izdali kako zapriseženo skrivnost, ko nas je jezik neizmerno srbel in se je hitro izkazalo, koliko je veljala ona »častna pionirska«. Izkušnje glede odlašanja in odlaganja. Bom jutri. Jutri pa zagotovo. Tistega jutri pa od nikoder. Izkušnje o bolezni in zdravljenju, o delavnosti in lenarjenju, resnicoljubnosti in pretvarjanju. O dobičku in izgubi. Navsezadnje še o teoriji in praksi. Zdaj spet prisegamo na izkušenjsko učenje tudi na šolskem področju. V mojem davnem šolanju je poskuse iz fizike in kemije opravljal samo učitelj. Še opazovali smo jih le iz klopi. Danes je že vsaka učilnica mali laboratorij z dejavnimi učenci. Izkušnje v zvezi s povezovanjem in samozadostnostjo. Da sloga jači in nesloga tlači in kar je še podobnih modrosti, so vse usmerjene k prijaznemu sobivanju. Odnosom vedno sledijo posledice. Pomembno je, kakšne. Pravilo Kadar odrasli govore, otroci naj molče je veljalo cela stoletja. Obrnjeno k oliki je koristno še danes. Toda strogo zaprta otroška usta v družbi odraslih so zavirala otrokovo komunikativnost. Ko si v šoli moral kaj izdaviti iz sebe, se ti je tresel glas. Izkušnje so nam v delež. Rečenica, da gre osel le enkrat na led, je stara, a jo je Oton iz Vinice dopolnil s spoznanjem, da »drugič bo plesal po njem«. Na napakah se učimo je dokaj umesten nauk. Če nam porazi niso v izziv, utegnejo biti v škodo, saj se nekam vmes ugnezdi otopelost. Ni pa z dna prav lahko vzleteti. Še ptič se lahkotneje požene z veje kot s tal. Ali pripomorejo izkušnje tudi do modrosti? Lahko, če si prizadevamo zanjo. Modrost in vzgojo zaničujejo bedaki, meni stari Pridigar. Najbrž ni bil brez izkušenj. Lastne so največ vredne, a tudi tujim je vredno prisluhniti.

V odjekih ukrajinske vojne pozabljamo, da so bile ravnice evropskega vzhoda prizorišče mnogih bitk, v katerih so izginjale cele generacije. Danes se še najdejo posamezniki, ki so se udeležili velike vojne, ki se je v Ukrajini in pozneje tudi v Rusiji razplamtela poleti 1942. Mnogi trdijo, da so prav ostaline tistih časov tudi vzrok za sedanji vojaški konflikt. Borci iz štiridesetih let prejšnjega stoletja pa niso svoje vojaške zgodbe končali na vzhodu, ampak jih je po vrnitvi čakala vojna tudi doma. Marko Radmilovič v oddaji Sledi časa posluša zgodbo sto eno leto starega Leopolda Tavčarja.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili, kako si osmisliti življenje po upokojitvi. Naša gostja je bila gospa Milena Majzelj, študentka Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki si svoj vsakdan popestri na različne načine: z obiskovanjem študijskih krožkov, branjem, prostovoljstvom v Prirodoslovnem muzeju, vrtnarjenjem in preživljanjem časa z družino.

Naši predniki so marsikdaj počeli neumne reči in marsikatero plačali z glavo. Ampak iz teh napak so se učili njihovi potomci in potomci potomcev. In zato zdaj mi vemo, kaj je prav in kaj ne. No, mogoče ne čisto, bodo pa zagotovo vedeli naši potomci! Prisluhni. Modrost pravljične školjke, izbor in spremno didaktično gradivo dr. Dragica Haramija, Mladinska knjiga Založba d.o.o., Ljubljana, 2015, bere Nataša Holy

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo predstavili skupino za ovdovele, ki se srečuje v Ignacijevem domu v Ljubljani. Duhovni spremljevalec skupine je p. Mio Kekić, ki je bil tudi gost tokratne oddaje in predstavil delovanje skupine.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo predstavili skupino za ovdovele, ki se srečuje v Ignacijevem domu v Ljubljani. Duhovni spremljevalec skupine je p. Mio Kekić, ki je bil tudi gost tokratne oddaje in predstavil delovanje skupine.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo predstavili skupino za ovdovele, ki se srečuje v Ignacijevem domu v Ljubljani. Duhovni spremljevalec skupine je p. Mio Kekić, ki je bil tudi gost tokratne oddaje in predstavil delovanje skupine.

Podprite naše delo s prijavo v člansko skupino na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na: Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Mariov instagram: @mario_sambolec Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje. Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv? Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni … »Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.« Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«Prazničnost ni nekaj naročenega»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.« Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«

Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje. Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv? Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni … »Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.« Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«Prazničnost ni nekaj naročenega»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.« Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«

Današnji gost Marko Pogačnik, unescov umetnik za mir, je danes z nami delil kakšna je vizija nove človeške kulture. Kam bo šlo človeštvo, bo sploh možno, da bo na zemlji enkrat mir, brez vojn. Ženski vidik Gaje dopolnjuje njeno moško počelo. To je duh Zemlje. Pojavlja se v odnosu do danega kulturnega izročila ali v odnosu do vodilne podobe sveta. Svet ne bo obstal na današnjih temeljih. Kjer je ekonomija pred ekologijo. Nazaj k naravi je tisto, kar bo obstalo. Nekatere duše bodo ostale na zemlji, tiste, ki si bodo dopustile, ostale bodo odšle v drugo sfero. Zares zanimiv pogovor z današnjim gostom, tudi avtorjem knjig med njimi tudi Modrost zemlje in kristusova navzočnost.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo izvedeli več o programih in dejavnostih, ki jih za starejše in ranljive skupine (gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, osebe z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, osebe z demenco) pripravljajo v Narodni galeriji. Naši gostji sta bili Kaja Cajhen iz oddelka za izobraževanje in animacijo in vodja oddelka Živa Rogelj. Navdihujoča in navdušujoča oddaja, ki poudarja pomen umetnosti in ustvarjalnosti.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo izvedeli več o programih in dejavnostih, ki jih za starejše in ranljive skupine (gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, osebe z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, osebe z demenco) pripravljajo v Narodni galeriji. Naši gostji sta bili Kaja Cajhen iz oddelka za izobraževanje in animacijo in vodja oddelka Živa Rogelj. Navdihujoča in navdušujoča oddaja, ki poudarja pomen umetnosti in ustvarjalnosti.

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo izvedeli več o programih in dejavnostih, ki jih za starejše in ranljive skupine (gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, osebe z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, osebe z demenco) pripravljajo v Narodni galeriji. Naši gostji sta bili Kaja Cajhen iz oddelka za izobraževanje in animacijo in vodja oddelka Živa Rogelj. Navdihujoča in navdušujoča oddaja, ki poudarja pomen umetnosti in ustvarjalnosti.

Zeliščarnica, kot jo poznamo se poslavlja, saj je v dobrih 4 letih prerasla svoje okvire. Za konec bo Sanja Lončar spomnila, da so zelišča le eden od petih stebrov zdravja in da na zadnji, peti steber pogosto pozabimo. Že prihodnji teden bo v tem času na sporedu rubrika Modrost narave, v kateri bomo s pomočjo različnih sogovornikov spoznavali, da lahko narava tistim, ki imajo do nje spoštljiv odnos ponudi še veliko več.