Podcasts about unija

Evropska unija bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. Po njenih besedah so se zato odločili zaradi nevzdržnih razmer v Gazi zaradi blokade dostave humanitarne pomoči. Slovenija, ki je bila med pobudnicami revizije, razmišlja o morebitni uvedbi ukrepov proti judovski državi, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija po ameriškem zgledu odpravila gospodarske sankcije proti Siriji. - Pred Državnim zborom med drugim predlog zakona o psihoterapevtki dejavnosti. - Namiznoteniški igralec Darko Jorgić popoldne v četrtfinalu svetovnega prvenstva v Dohi.

V Gazo se po vse močnejših pritiskih na Izrael počasi steka humanitarna pomoč. Več držav, povečini evropskih, je Izraelu zagrozilo z ukrepi, če ne bo odpravil zapore, nato je dovolil vstop dodatnih tovornjakov. Kot je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas, je to dobrodošlo, a ni dovolj. Pri meji čaka na tisoče tovornjakov s pomočjo, ki jo je financirala Unija in mora priti do ljudi, je dejala Kallasova pred zasedanjem zunanjih ministrov. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije potrdili 17-ti sveženj ukrepov proti Moskvi, med temami tudi prihodnost političnega sodelovanja z Izraelom. - Poslanci razširili krog sorodnikov, na katere bodo upravičenci, ki ne želijo odpreti trgovalnega računa, lahko prenesli delnice Vzajemne. - Ob razkritju programa letošnjega festivala Vilenica organizatorji napovedujejo gostovanja uglednih literarnih imen in večjo butičnost.

Evropski proračun je za Slovenijo eden ključnih virov za financiranje investicij in razvoja. V povsem novi geopolitični realnosti se začenjajo pogajanja o proračunskih okvirih Unije za 7-letno obdobje po letu 2028. Prvič se bodo pogajali v senci vojne na evropskih tleh in zato prvič o zajetnih izdatkih za obrambo, zaradi posledic pandemije pa tudi prvič o skupnih dolgovih Unije. Kako usodna bodo za Unijo in kako usodna za Slovenijo smo govorili s tremi ključnimi strokovnjaki, ki so že v preteklosti in bodo tudi tokrat v jedru finančnih pogajanj skrbeli za slovenske interese. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emil Erjavec, profesor agrarne ekonomike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika Vlade.

Zakon o dodatku k pokojninam umetnikom na včerajšnjem referendumu ni bil podprt. Opozicija izid slavi kot udarec vladi - ta poudarja, da je bila udeležba prenizka, da bi bila to zanjo nezaupnica. Ministrica za kulturo Asta Vrečko pozive k odstopu zavrača in poudarja, da je bil poziv k bojkotu glasovanja pravilen korak. S tem se ne strinja doktor pravnih znanosti Igor Kaučič. Druge teme: - Pogajanja za mir v Ukrajini: Zelenski in Putin bi se lahko v Turčiji sešla v četrtek. Unija se odreka ruskemu plinu, a za kakšno ceno? - Ameriški in kitajski pogajalci naj bi sklenili trgovinski dogovor. V Bruslju se pripravljajo na morebitne ukrepe proti Washingtonu. - Koliko je vredna vaša nepremičnina? Na portalu PROSTOR bodo od jutri objavljene posplošene vrednosti.

FM99 viešnia - Eglė Mėlinauskienė - paramos ir labdaros fondo MAMŲ UNIJA įkūrėja. Kviečiame pasiklausyti pokalbio apie kasmetinę socialinę iniciatyvą, skirtą vaiko dienos  minėjimui. Gegužės 16 d. organizuojamas projektas „Paskambink man šiandien“.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

Ob začasni umiritvi pretresov zaradi trgovinskih sporov se nadaljujejo diplomatska posvetovanja o vsaj začasnem premirju v Gazi in v Ukrajini. Zunanji ministri Unije v Luksemburgu danes med drugim razpravljajo o dodatnih sredstvih za oboroževanje ukrajinske vojske, ob usihanju ameriške podpore. Večjo dejavnost Bruslja za mir v Ukrajini pa tudi Gazi želi tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. V oddaji tudi o tem: - Po medijskem razkritju Tomaž Subotič odstopil kot predsednik sveta celjske bolnišnice - Po mestih vse več kolesarjev; ob neustreznih pogojih zanje tudi več poškodb - Poslovil se je Nobelov nagrajenec za književnost Mario Vargas Llosa

Unija i SPD su u rekordnom roku dogovorili koalicijski sporazum. Stranke buduće koalicije su najavile da se radi o programu koji će Njemačku izvući iz stagnacije i ponovno ju vratiti na međunarodni plan. Dogovorena su glavna sporna pitanja, vezana prije svega uz poreze, minimalnu nadnicu i migraciju. Što sve ovaj sporazum donosi građanima? Nenad Kreizer i Filip Slavković razgovaraju o ključnim točkama programa buduće vlade s posebnim osvrtom na odnos Njemačke prema zemljama zapadnog Balkana. Von Nenad Kreizer.

Ameriške carine in morebiten odziv nanje ostajajo vroča tema evropske politike. Na Poljskem o tem danes razpravljajo finančni ministri. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ponovil temeljno evropsko načelo - če na ameriški strani v pogajanjih ne bo premikov, bo Unija branila svoje gospodarstvo in uvedla povračilne ukrepe. Medtem se z izmeničnim uvajanjem dodatnih carin vse bolj zaostrujejo odnosi med Združenimi državami in Kitajsko. V oddaji tudi o tem: - Kontaktna skupina za Ukrajino ostaja zavezana povečevanju pomoči Kijevu. - Naprave na vrhu Kanina bi z novimi vlagatelji lahko zagnali v prihodnji sezoni. - Za Parkinsonovo bolezen ni zdravila, lajšajo pa jo z nadomestnimi terapijami.

Ameriške carine bodo bolj prizadele ameriško gospodarstvo kot evropsko, je ob zasedanju finančnih ministrov članic Unije v Varšavi dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Finančni ministri so ob tem podprli ukrepanje Evropske komisije glede ameriških carin, pri čemer so se strinjali, da mora Unija ostati enotna. Evropska centralna banka bo ukrepala, če bodo dodatne carine, ki jih načrtuje ameriški predsednik Donald Trump, ogrozile finančno stabilnost evrskega območja.

Mednarodna skupnost pozdravlja zamrznitev ameriških carin. Nenadno odločitev predsednika Donalda Trumpa, da začasno, za 3 mesece, zamrzne zvišanje carin in za to obdobje na 10 odstotkov zniža tako imenovane vzajemne carine, je pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropska komisija je na Trumpovo potezo nemudoma odgovorila z zamrznitvijo evropskih protiukrepov, ki so jih ravno včeraj potrdile članice povezave. Druge teme: - Francoski predsednik Macron: v prihodnjih mesecih nameravamo priznati palestinsko državo. - Za spodbujanje dela starejših predlog, da bi upokojenci ob plači prejemali polno pokojnino. - Komisija za preprečevanje korupcije: mariborski podžupan Medved kršil integriteto; KPK poziva k njegovi razrešitvi.

Evropska unija je preložila uvedbo povračilnih ukrepov na ameriške carine, potem ko so Združene države sinoči zamrznile uvedbo svojih dodatnih carin na uvoz. Kot je dejal medijski predstavnik Evropske komisije Olof Gill, se želijo v tem času posvetovati s članicami in predstavniki gospodarstva. Pripravljeni smo na sprejetje dogovorov, je dodal Gill, in pozval Washington k pogovorom. V oddaji tudi o tem: - Združene države in Rusija v Abu Dabiju izmenjale zapornika - Pravica do plačevanja v gotovini še korak bliže zapisu v ustavo - Pred bovškimi občinskimi svetniki nova ideja za vnovično odprtje Kanina

Jutri bo znano, kakšni bodo povračilne carine Evropske unije na ameriško blago. Voditelji članic Unije bodo namreč glasovali o uvedbi tako imenovanih protiukrepov na ameriške 25-odstotne carine pri uvozu evropskega jekla in aluminija. Konec tedna bodo o vse bolj razvneti trgovinski vojni razpravljali tudi evropski finančni ministri. Po strmoglavljenju delniških tečajev na svetovnih in domači borzi v minulih dneh so se vrednosti delnic danes povečini spet obarvale zeleno. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem danes sporočil, da bodo Združene države jutri uvedle skupne 104-odstotne carine na uvoz s Kitajske, potem ko Peking do danes ni odpravil povračilnih carin na ameriško blago. Bela hiša ob tem navaja, da se je skoraj 70 držav obrnilo na ameriško administracijo, da bi začeli pogajanja o zmanjšanju vpliva carinske politike po vsem svetu.

Po uveljavitvi novih ameriških carin na uvoz je Evropa pripravljena na protiudarec. Prvi protiukrepi bodo na mizi že jutri, čeprav Unija še vedno upa na pogajanja. Odmevajo tudi ameriške zahteve evropskim članicam Nata po zvišanju izdatkov za obrambo. Bo Slovenija za to namenila tudi kohezijska sredstva? Pristojni minister Aleksander Jevšek poudarja, da ne za vojno industrijo. V oddaji tudi: - Nemški javni sektor po dogovoru o zvišanju plač končal opozorilne stavke - Papež Frančišek, ki okreva po pljučnici, pozdravil 20 tisoč vernikov na Trgu svetega Petra - Kolesarski as Tadej Pogačar lovi svojo drugo zmago na dirki po Flandriji

Od danes veljajo 10-odstotne ameriške carine na uvoz blaga, v sredo pa bo začel veljati sveženj dodatnih, še višjih carin za približno 60 držav in Evropsko unijo. Unija ponuja pogajanja o carinah, a hkrati napoveduje povračilne ukrepe. Ni pa to vse, kar lahko stori pri soočanju s sedanjo carinsko krizo. Kot je dejal predstavnik gospodarske zbornice Evropske unije na Kitajskem Adam Dunnett, je bil doslej pristop Unije iskanje tistih, ki so pripravljeni na sodelovanje. Kot je nakazal, Združene države očitno na to niso pripravljene, zato morajo preostale države okrepiti medsebojno sodelovanje. V oddaji tudi: - Ukrajina: premirje bi že lahko dosegli, vendar ga Rusija zavrača - Kaj v praksi pomenijo dogovorjene spremembe pokojninske zakonodaje? - V okviru prostovoljskega Dneva za spremembe na Notranjskem akcija pogozditve

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil napovedi in uvedel carine na skoraj ves uvoz, za večino držav 10-odstotne, za tiste, ki so po njegovem najbolj nepoštene do Združenih držav, med njimi je tudi Unija, pa še višje. Danes je dan osvoboditve, dan, ko se je vnovič rodila ameriška industrija in ko bomo Ameriko znova naredili bogato, je dejal Trump. Ostali poudarki oddaje: - Rutte: Članice Nata za letos napovedale 20 milijard evrov pomoči Ukrajini. - V Šaleški dolini opozarjajo - pravičen izstop iz premoga čez osem let ni uresničljiv. - V polfinale slovenskega pokala še nogometaši Brava in Celja.

Posledice novih ameriških carin bodo prizadele več milijonov ljudi po vsem svetu, je v odzivu na sinočnjo odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dejala, da Unija že pripravlja odgovor. Avstralski premier Anthony Albanese meni, da uvedba carin ni prijateljsko dejanje, južnokorejski predsednik Han Duck-Soo pa, da je svetovna trgovinska vojna postala realnost. Druge teme: - Fides napovedal vložitev zahteve za ustavno presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti. - Vlada potrdila predlog zakona o visokem šolstvu. Minister Papič: Gre za reformo sistema. - Zaposlitvena slika pri nas ostaja dobra; težave pri pridobivanju delovne sile.

Evropska komisija državljanom priporoča, naj imajo doma dovolj zalog, da bodo v primeru izrednih razmer lahko vsaj 72 ur samozadostni. To so zapisali v osnutku strategije, s katero želijo poskrbeti, da bo Unija bolje pripravljena na morebitne krize – te pa so lahko vojna, kibernetski napadi, epidemije ali naravne nesreče. Če se omejimo na hrano - koliko zalog imate doma? Ali mislite, da so zaloge nekaj povsem običajnega, kar spada v načrtovanje gospodinjstva, ali pa nas v zadnjem času politiki preveč strašijo?

Najnovejše, 25-odstotne na uvoz avtomobilov v Združene države bodo začele veljati jutri. Unija bo odgovorila odločno, je v nagovoru Evropskemu parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kot pravi, bodo carine plačevali državljani, prizadele bodo podjetja in Američane, ki kupujejo živila in farmacevtske izdelke. Okrepile bodo inflacijo, ogrozile delovna mesta in vzpostavile carinsko birokratsko pošast. Ob tem je ponovila, da se je Evropa pripravljena pogajati. Ostali poudarki: V izraelskem napadu na libanonsko prestolnico Bejrut ubit visoki predstavnik Hezbolaha V Mjanmaru teden žalovanja za smrtnimi žrtvami petkovega potresa; umrlih že več kot 2 tisoč 700 Dom upokojencev Ptuj nenehno išče kadre, zaposlovanje tujcev neuspešno

Danes je prvi prelomni trenutek za pokojninsko reformo. Socialni partnerji bodo po mesecih pogajanj podpisovali predvidoma usklajen dokument. - Unija pospešeno pripravlja protiukrepe na ameriške carine. V sredo začnejo veljati 25-odstotne na uvoz avtomobilov v Združene države. - V Bologni v Italiji začetek največjega mednarodnega knjižnega sejma otroške in mladinske literature. Po lanskem gostovanju Slovenije letos v središču Estonija. - Planiški konec tedna popolnoma slovenski: Domen Prevc z 254-imi metri in pol postavil nov svetovni rekord, Anže Lanišek prvič zmagal na letalnici bratov Gorišek.

Državni zbor bo po predvidevanjih podprl zakon, ki bo iz dokumentov o nakupih orožja med osamosvojitveno vojno umaknil stopnjo zaupnosti, tako pa bi le-ti postali dokumentarno gradivo, ki ga bodo morala ministrstva v 18-ih mesecih po sprejetju zakona izročiti Arhivu Republike Slovenije. Tudi v opoziciji se strinjajo, da bi morali biti vsi tovrstni dokumenti dostopni javnosti, zato predlagajo, da se odprejo tudi vsa gradiva od leta 1945, ki so za javnost še nedostopna. Preostale novice: Finančni zapleti za drugi tir, pristojni mirijo, da se projekt ne bo še podaljšal. - Unija odpravo sankcij proti Rusiji pogojuje z umikom ruskih sil iz Ukrajine. - Fajon z manjšino v Avstriji za oživitev slovenskega jezika.

Rusija je v prvem odzivu na predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja v Ukrajini sporočila, da podrobno preučujejo izjave, dane po včerajšnjem srečanju ameriških in ukrajinskih predstavnikov, od Američanov pričakujejo, da jih bodo podrobno obvestili o pogovorih. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ni izključil telefonskega pogovora na najvišji ravni, če bo potrebno. Predlog o začasnem premirju so sicer pozdravile številne evropske države, tudi Slovenija. Preostale novice: -Unija napovedala postopne protiukrepe na ameriške carine v vrednosti 26 milijard evrov - Pristojni odbor podprl spremembe pri evidencah delovnega časa, ki so jih zahtevali delodajalci - Mednarodna smučarska zveza zaradi škandala manipulacije dresov skakalcev v drastične spremembe

Mednarodna skupnost čaka na odgovor Rusije glede predloga za prekinitev ognja v Ukrajini. Upanje, da bodo ruske oblasti privolile v 30-dnevno premirje, je izrazil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Med drugim je kritiziral napoved Evropske komisije, da bo uvedla protiukrepe na danes uveljavljene 25-odstotne carine na aluminij in jeklo v Združenih državah. Trump je zatrdil, da se Unija do Združenih držav že dalj časa vede nepošteno, da je med drugim od ameriških podjetij iztožila veliko denarja - in da je zdaj čas za ukrepe Združenih držav. Ostali poudarki: Bo zaradi krepitve evropske obrambe osiromašena podnebna politika Unije? Ob nesoglasjih glede dodatkov k pokojninam zaostrena retorika med SDS in Levico Po aferi s skakalnimi dresi suspendirana tudi skakalca Marius Lindvik in Johann Andre Forfang

Mir v Evropi ni več samoumeven, poudarjajo v Evropski komisiji v pozivu članicam Unije, naj podprejo načrte za oboroževanje povezave. Slovenija bi lahko za varnost namenila tudi del kohezijskih sredstev, pravi finančni minister Klemen Boštjančič - in sicer prek tako imenovanih projektov za dvojno rabo, v katerih bodo tudi izdatki, ki niso neposredno vojaški. Ostali poudarki: Ukrajinska in ameriška delegacija v Džidi o možnosti za prekinitev ognja v Ukrajini. Predstavniki Washingtona poudarjajo, da bo moral Kijev popustiti. Mir v Evropi ni več samoumeven, ob pozivu k oboroževanju Unije poudarjajo v Bruslju. Bo Slovenija za obrambo namenila tudi del kohezijskih sredstev? Stanovanjski sklad za prihodnja leta napoveduje 20 tisoč javnih najemniških stanovanj. Vlada v zakonsko omejitev oddajanja stanovanj v najem. - Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu za superračunalnik. Projekt je vreden 150 milijonov evrov, polovico bo prispevala Unija.

V Evropski uniji se zaradi negotovih geopolitičnih razmer v svetu krepijo pozivi k povečanju obrambnih izdatkov tako zaradi kratkoročnih potreb in pomoči Ukrajini kot tudi dolgoročno, ker mora Unija prevzeti več odgovornosti za svojo varnost. Premier Robert Golob je pred jutrišnjim izrednim evropskim vrhom v Bruslju sklical pripravljalni sestanek, ki naj bi dal odgovor, ali bo Slovenija namenila več sredstev za obrambo. Druge teme: - Bruselj je danes predstavil načrt o tem, kako okrepiti evropsko avtomobilsko industrijo, jo narediti konkurenčno in omogočiti razcvet na področju inovacij. - Po razveljavitvi razpisa za prestrukturiranje regij bodo objavili dva nova. Prvega agencija Spirit, drugega pa agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Vlada je sicer potrdila zakon o skrajševanju delovnega časa med krizo. Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da je zakon po eni strani namenjen preprečevanju stečajev podjetij, ki se spopadajo z upadom naročil, po drugi strani pa je namenjen ohranitvi polne zaposlenosti. - Na Poljani pri Prevaljah so danes začeli rušiti prvo od hiš s seznama za odstranitev po poplavah avgusta 2023. Končni seznam objektov za odstranitev bo po napovedih zajemal približno 350 objektov.

Politička pepelnica u normalnim vremenima služi obračunu s političkim protivnicima. No ova aktualna se našla u sjeni političkih događaja koji mijenjaju svakodnevicu ne samo u Njemačkoj nego i šire. Jedan od tih događaja je i dogovor stranaka koje planiraju novu njemačku vladu, demokršćana (CDU/CSU) i socijaldemokrata (SPD), o povijesnom financijskom paketu u iznosu od 500 milijardi eura! Nenad Kreizer i Filip Slavković o burnim političkim vremenima u ozračju ovogodišnje političke pepelnice. Von Nenad Kreizer.

Carinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa s svetom se nadaljuje. Evropska unija se pripravlja na morebitne posledice uvedbe 25-odstotnih carin na izdelke iz Unije, s katerimi grozijo Združene države. Kot je dejal evropski komisar za kmetijstvo in prehrano Christophe Hansen, se bo Unija na ameriške ukrepe morala odzvati. Carine je označil za strup za čezatlantske odnose in škodljiv pristop, ki bo negativno vplival na cene izdelkov. Združene države dražijo tudi uvoz iz Kitajske ter s carinami žugajo Mehiki in Kanadi. Druge teme: - Putin: med Rusijo in Združenimi državami je obojestranska želja po obnovitvi odnosov. - Prag za začetek preiskave nezakonito pridobljenega premoženja ostaja pri 50 tisoč evrih. - Nordijska kombinatorka Ema Volavšek je na tekmi svetovnega prvenstva zasedla 11-o mesto.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je znižal napovedi gospodarske rasti za letos. Sloveniji po novem napoveduje 2,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 2,4-odstotno. Drugi poudarki: - Akterji oblikovanja nove avstrijske vlade predstavili njen program. - Unija napoveduje odgovor na morebitno uvedbo ameriških carin na uvoz iz Evrope. - Postopek izdaje gradbenega dovoljenja za zadnji odsek kanala C nič prekinjen.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je, kot rečeno, slavila krščanska unija CDU CSU pod vodstvom Friedricha Merza, ki je napovedal takojšnji začetek pogajanj za sestavo nove vlade. Kancler Olaf Scholz je že izključil svojo vlogo v pogovorih, stranka SPD, ki je doživela hud poraz, bo morala najti drugega pogajalca. Največji uspeh s podvojitvijo sedežev je dosegla skrajno desna AFD, okrepila se je tudi Levica. V oddaji tudi: - Ob tretji obletnici začetka ruskega napada na Ukrajino okrepljeni pozivi h končanju vojne. - Zdravstveno stanje papeža Frančiška še vedno skrb vzbujajoče. - Petru Svetini potekel mandat varuha človekovih pravic, iskanje novega kandidata pred preizkušnjo.

Minevajo tri leta, od dne, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino. Vojna, ki predstavlja največji konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni, je v treh letih po zadnjih ocenah Združenih narodov terjala 12.456 tisoč civilistov, v Kijevu pa ocenjujejo, da je poleg tega izginilo 60 tisoč. Dejansko število vojaških žrtev, ameriški podatki trdijo, da jih je več sto tisoč, je ta trenutek zaradi vojaške strategije obeh sil, ki podatke o padlih vojakih skrivajo, težko oceniti. Svoj dom je moralo zapustiti skoraj 8 milijonov Ukrajincev, vsaj toliko je notranje razseljenih. Tik pred tretjo obletnico začetka vojne so nova ameriška administracija in ruske oblasti vzpostavile dialog in nakazale možnosti za končanje spopadov v Ukrajini, Ukrajincem in ukrajinski podpornici, Evropski uniji, pa poleg občutka odrinjenosti, ker v pogovore nista vključeni, dali vedeti, da bo cena za mir visoka. Da jo utegne Ukrajina plačati z izgubo ozemlja, Unija pa, da se bo morala za lastno varnost v večji meri poskrbeti sama. Predsednica Evropske komisije z ekipo je danes v znak podpore obiskala Ukrajino. V naslednjih minutah nas bo kolegica Helena Ponudič spomnila na nekaj ključnih dogodkov minulih treh let.

Nemčiji se obeta nova vlada. Na današnjih volitvah z visoko, več kot 83-odstotno volilno udeležbo, je največ glasov dobila konzervativna unija CDU/CSU. Drugouvrščena stranka, skrajno desna AFD, je podvojila rezultat izpred štirih let, Socialdemokrati so utrpeli največjo izgubo v zgodovini stranke. Bodoči kancler, vodja CDU Friedrich Merz, je napovedal, da želi vlado sestaviti do velikonočnih praznikov.

Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da z 12-im marcem uvede 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija z vsega sveta, bo prizadela tudi evropsko in slovensko gospodarstvo, poudarjajo gospodarstveniki in ekonomisti. Tudi Evropska unija je odločitev obsodila kot škodljivo za vse, Evropska komisija je carine označila za neupravičene in napovedala odločen, sorazmeren odziv. Slovenski jeklarji sicer še upajo na možnost izjem ali ugodnosti, Unijo in državo pozivajo k ukrepom za povečanje konkurenčnosti. Več Erika Štular.

V Evropi so nezadovoljni z novimi, zaostrenimi ameriškimi carinami na uvoz jekla in aluminija. Poleg tega, da te zdaj znašajo 25 odstotkov, so odpravljene vse izjeme, kvote in ugodnosti. Druge teme: - Izrael zagrozil s končanjem premirja v Gazi, če Hamas v soboto ne bo izpustil talcev - Slovenija ena od redkih držav, ki je izboljšala indeks zaznave korupcije, a izzivi ostajajo - Pristojni potrdili bolezen modrikastega jezika pri nas

V mednarodni skupnosti odmevajo grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo carin na uvoz vsega jekla in aluminija v Združene države. To bi prizadelo tudi številna podjetja v Evropski uniji, kjer napoved označujejo kot neutemeljeno. Kot je poudaril nemški kancler Olaf Scholz, bo Evropska unija natančno preučila ukrep, ko bo ta uraden, ter zagotovo odgovorila s povračilnimi ukrepi. Druge teme: - Evropska podjetja s 150-milijardnim načrtom za pospeševanje razvijanja in uporabe umetne inteligence. - Policja zagotavlja: še naprej varujemo ogrožene državne tožilce in sodnike. - Prva izplačila po uveljavitvi novega plačnega sistema v javnem sektorju, glavnina v petek

Izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o preselitvi Palestincev, ameriškem prevzemu nadzora nad Gazo in graditvi bližnjevzhodne riviere odmevajo po vsem svetu. Trump je to izjavil v Washingtonu kot gostitelj izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki se je zdel ob teh predlogih celo nekoliko zadržan. V oddaji tudi o tem: - Združene države in Unija z ostrejšo politiko do kitajskih spletnih trgovcev - Januarja po letu dni spet več kot 50 tisoč brezposelnih - Novogoriški zdravstveni dom kadrovsko stisko rešil z 11-imi zdravniki iz držav nekdanje Jugoslavije

Pozno sinoči se je v Bruslju končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so največ pozornosti namenili krepitvi evropske obrambe in odnosom z novo ameriško administracijo, ki jo spet vodi Donald Trump. Ločeno so se pogovarjali z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem in z britanskim premierjem Kierom Starmerjem. Druge teme: - Trump začasno zamrznil višje carine za Mehiko in Kanado, tik preden bi danes začele veljati. - Kaj prinaša predlog prve celovite prenove medijskega zakona po več kot 20-ih letih? Dokument danes na poslanskih mizah. - Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu dobila Janez Vodičar in Irena Rosa. Za vrhunski mednarodni dosežek nagrajenih več nosilcev olimpijskih medalj.

V svetovni javnosti še vedno odmevajo grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin. Mehika in Kanada sta v zadnjem trenutku dosegli njihovo odložitev, Kitajska, za katero so 10-odstotne carine že začele veljati, pa za ponedeljek napoveduje uvedbo povračilnih ukrepov. Trump s carinami grozi tudi Evropski uniji, ki pa, kot poroča Aleš Kocjan, v tem primeru napoveduje premišljen in enoten odziv.

Voditelji članic Evropske unije imajo na srečanju v Bruslju na mizi predvsem dve temi - krepitev evropske obrambe, ker želi Unija na tem področju postati močnejša in samostojnejša, ter odnosi z Združenimi državami Amerike. S prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo in z njegovimi grožnjami, da bo uvedel dodatne carine tudi za evropske izdelke, se obeta zaostritev odnosov med Združenimi državami in Evropsko unijo. Drugi poudarki: - Zelenski si želi štiristranskih mirovnih pogovorov o Ukrajini, Rusija se sprašuje, ali lahko on sploh podpiše morebitni dogovor. - V dijaški dom na ljubljanskih Poljanah sta se vrnili skoraj dve tretjini stanovalcev; ves teden jim bo na voljo psihosocialna podpora. - Košarkarski zvezdnik Dončić ostaja ambasador slovenskega turizma, poudarja Slovenska turistična organizacija in preučuje možnost sodelovanja z Los Angeles Lakers.

Evropska unija obžaluje odločitev ameriških oblasti o uvedbi carin na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske. Bruselj ob tem opozarja, da se bo povezava odločno odzvala, če bo ameriški predsednik Donald Trump uresničil svojo grožnjo in uvedel carine na uvoz iz Unije. K ostri drži Evrope proti Trumpu so pozvale med drugim francoske oblasti, britanske pa so sporočile, da Trump tvega resnično škodljiv vpliv na svetovno gospodarstvo. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski premier Netanjahu v Washington na pogovore o drugi fazi premirja v Gazi. - V dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, ki je po požaru znova odprl vrata, bo kmalu nameščen sistem požarne varnosti - Bodo pristave gradu Snežnik le dobile najemnika?

Evropska unija obžaluje odločitev ameriških oblasti o uvedbi carin na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske. Bruselj ob tem opozarja, da se bo povezava odločno odzvala, če bo ameriški predsednik Donald Trump uresničil svojo grožnjo in uvedel carine na uvoz iz Unije. K ostri drži Evrope proti Trumpu so pozvale med drugim francoske oblasti, britanske pa so sporočile, da Trump tvega resnično škodljiv vpliv na svetovno gospodarstvo. Kanadske oblasti pa so v odzivu sporočile, da carine kršijo prostorgovinski sporazum, zato nameravajo uporabiti pravna sredstva.

Zunanji ministri Evropske unije so na včerajšnjem zasedanju med drugim podaljšali vse gospodarske sankcije proti Rusiji, sprejeli načrt za rahljanje ukrepov proti Siriji in imenovali danskega diplomata Petra Soerensena za posebnega predstavnika Unije v dialogu med Beogradom in Prištino. Téma so bili tudi odnosi z novo ameriško administracijo, pri čemer je visoka predstavnica Unije za zunanjo politiko Kaja Kallas poudarila podporo Danski ter zatrdila, da se Unija ne namerava pogajati o statusu Grenlandije. Drugi poudarki oddaje: - Srbski študenti blokirajo eno od najpomembnejših cestnih vozlišč v Beogradu. Vučić obljubil, da bo izpolnil vse njihove zahteve - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope voli slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. - Tretji pas štajerske avtoceste na odseku med Domžalami in Zadobrovo bi lahko bil zgrajen do konca leta 2027.

Prvi dan uradnega mandata nove Evropske komisije, ki jo znova vodi Ursula von der Leyen, sta se v Kijevu mudili nova visoka predstavnica Unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisarka za širitev Unije Marta Kos. Skupaj z njima je v ukrajinsko glavno mesto pripotoval tudi novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glavni namen obiska je bil tudi na simbolni ravni pokazati, da bo Unija še naprej vsestransko podpirala Ukrajino. V oddaji tudi: - Po napovedi sirskega predsednika al Asada o zatrtju upora, v zračnem napadu sirske in ruske vojske ubitih najmanj 25 ljudi. - V Gruziji nadaljevanje protivladnih protestov, na parlamentarnih volitvah v Romuniji zmaga socialdemokratom. - Umrl je Vinci Vogue Anžlovar, režiser prvega celovečerca v samostojni Sloveniji Babica gre na jug.

Novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas in evropska komisarka za širitev Marta Kos so prvi dan mandata nove Evropske komisije simbolično obiskali Kijev. Na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in člani ukrajinske vlade so izrazili nadaljnjo podporo tej državi v vojni z Rusijo in napovedali dodatno finančno pomoč. V oddaji pa tudi o tem: - Kljub nadaljevanju protestov gruzijska vlada ne popušča, volitev ne želijo ponoviti - Svetovni dan Aidsa: Pri nas manj kot tisoč okuženih s hivom, velika večina se učinkovito zdravi -V Sloveniji vsako leto odvržemo več kot 70 ton odpadnih zdravil

Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti: državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik

Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti: državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik

Poznavalci poudarjajo, da hujših diplomatskih posledic za Slovenijo ob priznanju Palestine ne bo. Unija je bila doslej glede tega dokaj pasivna, pravi nekdanji predsednik Danilo Türk. Nov, alžirski predlog resolucije, ki ga bo obravnaval Varnostni svet Združenih narodov, vsebuje poziv Izraelu k takojšnji ustavitvi napadov v Rafi. Ostali poudarki oddaje: - Približujejo se evropske volitve. V središču so varnostna vprašanja, osebna stališča in boj za preferenčne glasove. - RTV brez predsednika uprave: Zvezdan Martič podal odstop, ker nima več zaupanja večine svetnikov. - Košarkarji Dallasa niso izkoristili prve priložnosti za preboj v veliki finale lige NBA. Naslednja tekma bo v Minesoti v petek zjutraj.

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

Unija bo zaradi napada na Izrael uvedla nove sankcije proti Iranu, so se prvi dan zasedanja strinjali evropski voditelji. Kot je pojasnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, nameravajo sankcionirati podjetja, ki so pomembna za izdelavo dronov in raket. Voditelji so tudi pozvali h končanju spopadov v Gazi ter poudarili nujnost dobave sistemov zračne obrambe Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Na včerajšnjih hrvaških parlamentarnih volitvah je slavila HDZ premierja Andreja Plenkovića. Ta je napovedal, da se bodo koalicijski pogovori začeli že to jutro. Kot je poudaril, je ključna naloga zagotoviti politično stabilnost in čimprej oblikovati vlado. K sodelovanju je povabil stranke, ki niso izključujoče. - Pri nas se bomo na referendumih izrekali o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah ter o uporabi konoplje, je odločil državni zbor. Datum še ni znan. Poslanci so sprejeli tudi novelo o zdravniški službi, ki širi nabor nalog zdravnikov v času stavke. - Bayern in Real Madrid sta druga polfinalista nogometne Lige prvakov. Na domačem prvenstvu pa se je v Stožicah odvil tretji večni derbi te sezone, ki ga je z 1:0 osvojil Maribor.

Vojna v Gazi med drugim odpira vprašanje morebitnega sobivanja Izraela in Palestine kot države. Za njeno priznanje sta se včeraj v Ljubljani zavzela premierja Španije in Slovenije. Razmere na Bližnjem vzhodu bodo osrednja tema srečanja skupine G7 na italijanskem otoku Capri in vrha Unije v Bruslju, ki se začenjata danes. V oddaji tudi: - Danes parlamentarne volitve na Hrvaškem: relativna zmaga se obeta HDZ, za glasovanje dela prost dan. - Začetek beneškega bienala: popoldne bodo odprli slovenski paviljon kot člen med skulpturo in arhitekturo. - Ob včerajšnjem prehodu hladne fronte največ težav zaradi močnega vetra in sneženja v višjih legah.

Evropski parlament je sinoči potrdil pakt o migracijah in azilu, žogica za dokončno potrditev zakonodaje je zdaj na strani članic. Poglavitne spremembe so večja solidarnost med državami, bolj neprepustna zunanja meja in pospešitev azilnih postopkov. V oddaji tudi o tem: - Združene države Amerike po besedah predsednika Joeja Bidena razmišljajo o prenehanju preganjanja ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea. - Ob svetovnem dnevu Romov v milanski Scali prvič zazvenelo delo romskega skladatelja. - Nogometaši madridskega Atletica z Janom Oblakom na pol poti k uvrstitvi v polfinale lige prvakov, Barcelona zmagala v Parizu.