Podcasts about prispevek

Konec julija je skupina invalidov osvojila dva visoka vrhova Alp med Švico in Italijo - Mali Matterhorn in Breithorn, oba visoka približno 4000 metrov. Gre za eno največjih odprav oseb z invalidnostjo nad ledeniške vrhove. Da jim je dosežek uspel, je bilo potrebne veliko organizacije, predvsem pa poguma. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Z današnjim dnem so upokojenci na izpisku prvič lahko videli, kolikšen prispevek bodo odslej plačevali za dolgotrajno oskrbo - gre za en odstotek neto pokojnine. Od prvega julija namreč vsi plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki je odvisen od višine dohodka: upokojenci torej en odstotek neto pokojnine, zaposleni odstotek bruto plače, še en odstotek bo plačal njihov delodajalec. Samozaposleni pa bodo plačevali dva odstotka svojih prihodkov, saj so v vlogi delojemalca in delodajalca. Obvezni prispevek je obračunan samodejno ob plači oziroma pokojnini in se zbira, podobno kot prispevek za zdravstveno zavarovanje, na računu ZZZS. Druge teme: - Kmetijska zbornica napoveduje protest zaradi po njihovem nevzdržnih razmer v panogi. - Vse več držav razmišlja o priznanju Palestine, v Gazi medtem vladajo katastrofalne razmere. - Slovenski odbojkarji po zmagi nad favoriziranimi Francozi v polfinalu lige narodov.

Vam je zmanjkalo idej za branje? Knjigarnarji in bibliotekarji jih imajo še veliko. Od kriminalk, satire, pa vse do poezije. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo od 1. julija že plačujemo. Kdaj pa bo nova pravica zaživela tudi v praksi, kako bodo izvajalci ob kadrovski stiski zmogli zadostiti potrebam, koliko denarja se bo z novo dajatvijo zbralo in za kaj bo porabljen?

V poletnem času se marsikateri odločajo za opravljanje študentskega dela. To vrsto dela lahko opravljajo tako študenti kot dijaki, pa tudi tisti učenci, ki so ravnokar dokončali osnovno šolo - vendar morajo biti stari vsaj 15 let in že vpisani v srednjo šolo. Prav ti se bodo letos lahko prvič preizkusili z delom prek študentske napotnice. Pred začetkom dela pa je dobro, da se mladi spoznajo z nekaterimi posebnostmi, ki jih ta vrsta dela tudi prinaša. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Kopališče Kolezija letos praznuje desetletnico prenove. Verjetno pa podatek, da je bil na Koleziji prvi ljubljanski bazen, številnim ni tako znan. Kopališče kot tudi njegova kopalna kultura sta se skozi leta spreminjala, danes pa Kolezija predstavlja moderno in urejeno kopališče. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar, bereta Lucija Fatur in Jure Franko.

Na Centrih za socialno delo z današnjim dnem začenjajo sprejemati vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe. Te se bodo uveljavljale postopno. Že z julijem bo začela veljati oskrba na domu, z decembrom pa dolgotrajna oskrba v domovih in denarni prejemek. Kot je znano, bomo s prvim julijem tudi začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini odstotka bruto plače.

Danes je v državnem zboru potekalo že 35. zasedanje Otroškega parlamenta. Gre za program izobraževanja za aktivno državljanstvo in ozaveščanje o človekovih oziroma otrokovih pravicah, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine. Otroci na vsaki dve leti izberejo temo o kateri želijo razpravljati. Prispevek je pripravila Kaja Čelan, bere Aleš Ogrin.

Vsako leto za rakom zboli od 80 do 90 otrok, kar od 15 do 20 otrok in mladostnikov pa bi zaradi izgube las potrebovalo lasuljo. Društvo študentov medicine zato v sklopu Projekta Onko in v sodelovanju z Brigito Smrekar iz Frizerskega studia 3ka organizira akcijo darovanja las. V sklopu akcije študenti medicine želijo okrepiti ozaveščenost o delovanju organizacije Little Princess Trust, ki otrokom in mladostnikom pomaga pridobiti brezplačne lasulje iz naravnih las. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Lucija Fatur.

80 odstotkov redkih bolezni je genetskega izvora, vendar pa je zdravljenje z gensko terapijo v Sloveniji zelo okrnjeno. Zdravljenje, ki bi bolnikom pomagalo, je velikokrat možno le v Ameriki in je zelo drago – cene genskih zdravil se gibljejo od enega do štiri milijonov evrov. Zato v Društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan državo spodbujajo, da ta zagotovi financiranje zdravljenja z genskimi zdravili. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.

Januarja so nekateri ponudniki študentske prehrane podražili ceno svojih obrokov. Ta se je najbolj povišala prav v Ljubljani. Še vedno pa drži, da cena doplačila k študentskemu bonu ne sme presegati 4,98 evra. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Eva Longyka Marušič.

Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.

V letu 2023 je zaradi prevelike hitrosti v prometnih nesrečah umrlo 32 udeležencev. Verjetno katerega izmed nas nizke omejitve motijo, vendar so ključne za ohranjanje prometne varnosti. Za boljše rezultate v občinah nameščajo različne hitrostne ovire in opozorila. Strokovnjaki ugotavljajo, da je med učinkovitejšimi tako imenovana pametna prometna signalizacija, ki tudi manj posega v fizično okolje. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.

Tudi letos Slovenska Karitas organizira dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Z zbranimi sredstvi pomagajo več tisoč ljudem iz držav, ki se soočajo s hudo revščino. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.

Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.

"Kot kristjani hočemo ponuditi svoj prispevek pri premagovanju ekološke krize, ki jo preživlja človeštvo. Kristjani so poklicani k ekološki spreobrnitvi," je ob uvedbi Svetovnega dneva molitve za skrb za stvarstvo v posebnem pismu zapisal papež Frančišek. Ta dan na 1. september praznujeta Katoliška in Pravoslavna cerkev. Prispevek k premagovanju ekološke krize želijo še posebej dati tudi v katoliškem vrtcu Lavra v Murski Soboti, ki ga vodi naša gostja, redovnica iz skupnosti Hčera Marije Pomočnice, sestra Jožica Merlak.

Oddelek za šolanje službenih psov, ki je od leta 2008 v Gmajnicah v Ljubljani, letos zaznamuje že 75 let delovanja. V tem času so na oddelku izšolali veliko psov tako za pomoč pri iskanju pogrešanih ljudi in obrambi kot tistih, ki pomagajo pri iskanju različnih drog, razstreliva, orožja in podobnih predmetov ter substanc. Nino Popadić, vodja oddelka za šolanje službenih psov, pojasnjuje, da psi lahko iščejo skorajda vse, saj vohajo kar od deset do stotisočkrat bolje kot človek. Ta hip je v Sloveniji na delu 78 psov za splošno uporabo ter 38 specialističnih psov. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Mož je bil obsojen zaradi poneverbe. Kraljevi družini ...Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Danes mineva 80 let od tako imenovanega »dneva D«, ko so se na obalah okupirane Normandije začele izkrcavati zavezniške vojaške enote in s tem odprle drugo veliko fronto v Evropi. O tem velikem dogodku, ki se je v zgodovino zapisal kot eden najpomembnejših preobratov v drugi svetovni vojni, smo govorili z zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete. Prispevek je pripravila Alja Zore. Foto: britanske sile med izkrcanjem v Normandiji, Wikipedija, javna last

Brž ko se temperature spustijo pod ničlo, lahko v skoraj vsakem mestu najdemo drsališče. In kljub temu, da je zadnja leta vse manj zaledenelih jezer, na katerih lahko drsamo, so umetna drsališča dobra alternativa. Po odgovore, kako umetna drsališča v mestih nastanejo, se je odpravila Lana Furlan. Prispevek je prebrala Lucija Fatur.

Osrednja tema oddaje je bil misticizem in Magdalena Gornik. Spregovorili smo o tem, ali je v vzgoji prostor za mistiko. Prispevek se je nanašal na omizje Založbe Ognjišče, ki je potekalo v sklopu knjižnega sejma. V pogovoru, ki ga je vodila Tanja Dominko, sta sodelovala p. Branko Cestnik in Nataša Rupena. Za vas smo pripravili tudi utrinek iz Škofijskega dneva za mlade, ki je potekal v Spodnji Idriji, slišali ste lahko o številnih postavitvah in razstavah jaslic, povabilo k oddaji postelje za mlade Teizeiskega srečanja v Ljubljani ter, da je teološka fakulteta v Ljubljani pripravila okroglo mizo ob 50-letnici izdajanja krščanske revije za duhovnost in kulturo Tretji dan. Ob sklepu pa smo pripravili še prispevek o tem, kaj prinaša decembrska revija Novi svet.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?Gosta oddaje sta Martina Copot, ZZZS, in Dimitrij Šulin, Vzajemna. Za dodatna pojasnila se lahko obrnete na Kontaktni center ZZZS na telefonski številki 01 30 77 300.   

Vlada bo umaknila solidarnostni prispevek, ki bi ga plačevali vsi državljani in podjetja ne glede na prizadetost v poplavah. Izpad nameravajo nadomestiti z višjim davkom na dobičke pravnih oseb. Gospodarstveniki so z ukrepom nezadovoljni. Druge teme: - Koalicijska partnerja ob napovedani vladni rekonstrukciji zadržana - Humanitarna kriza v Gazi vse globlja, v zadnjem dnevu umrlo še 800 ljudi - Po novem plazu prebivalce Strug pri Lučah pozvali k evakuaciji

Vlada bo ukinila obvezni solidarnostni prispevek, ki bi delodajalce in zaposlene obremenil ne glede na položaj in prizadetost v poplavah. Deloma ga bo nadomestila z začasnim zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb za en odstotek. Druge teme: - Kako si je premier Robert Golob zamislil rekonstrukcijo vlade? Koalicijski partnerici sta v odzivih zadržani. - Ministrstvo za javno upravo o shodu Sviz-a: Edino pravo mesto za soočenje mnenj je za pogajalsko mizo. - Na območju Gaze v minulih 24-ih urah ubitih približno 800 ljudi, od tega skoraj polovico otrok.

V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.

V drugem junijskem podcastu je spregovorila dr. Mafalda Dâmaso, ki je glavna urednica strokovnega zbornika Culture for Health and Well-being Compendium: A Guide for Practitioners. Skozi njene besede se boste na kratko seznanili s povzetkom zbornika ter navodili za njegovo rabo, predstavila pa je tudi vseh šest pilotnih projektov projekta CultureForHealth, med katerimi je tudi tisti, ki smo ga izvajali v društvu Asociacija. Zbornih hkrati odgovarja, zakaj pričeti projekt in razvijati prakse na presečnem področju med kulturo in zdravje, kje poiskati navdih in dobre prakse, ponuja izbor dognanj ter vsebuje tudi različne povezave do raziskav in orodij, ki vam lahko pri snovanju lastnih pomagajo. Podcast je bil posnet v okviru spletnega seminarja Kultura za zdravje in dobro počutje – strokovni vodnik za izvajalce, ki se je odvil 22. junija 2023, in je hkrati zaključni dogodek projekta CultureForHealth. Do zbirke izsledkov raziskav, pilotnih projektov in drugih vsebin, ustvarjenih v sklopu projekta CultureForHelath, lahko dostopate na tej povezavi. Prispevek je nastal ob spletni konferenci, ki je del projekta CultureForHealth. Projekt CultureForHealth sofinancira Evropska komisija in ga izvaja konzorcij partnerjev širom Evrope, ki ga sestavljajo Culture Action Europe, Trans Europe Halles, Osrednja Danska Regija, The Northern Dimension Partnership on Culture, Centrul Cultural Clujean, in Društvo Asociacija Projekt Kulturosfera: Za povzdig kulture 2023 je podprt s strani Ministrstva za kulturo.

V prvem junijskem podcastu lahko prisluhnite dr. Katey Warran, ki že leta deluje kot raziskovalka na področju vpliva kulture na zdravje in dobro počutje. Predstavila je delo raziskovalnega centra, v okviru katerega je zaposlena in mdr. predstavila zemljevid politik, ki se osredotočajo na presečna polja kulture in zdravja. Skozi besede dr. Warran se lahko seznanite tudi z raziskavo INgredients iN ArTs in hEalth (INNATE) o aktivnih sestavinah dejavnosti umetnosti in zdravja, z ugotovitvami zbornega poročila raziskav Arts and Population Health: summary report (2023) ter spoznate izsledke vrste drugih raziskav in uporabnih orodij.  Podcast je bil posnet v okviru spletnega seminarja Kultura za zdravje in dobro počutje – strokovni vodnik za izvajalce, ki se je odvil 22. junija 2023, in je hkrati zaključni dogodek projekta CultureForHealth. Do zbirke izsledkov raziskav, pilotnih projektov in drugih vsebin, ustvarjenih v sklopu projekta CultureForHelath, lahko dostopate na tej povezavi. Prispevek je nastal ob spletni konferenci, ki je del projekta CultureForHealth. Projekt CultureForHealth sofinancira Evropska komisija in ga izvaja konzorcij partnerjev širom Evrope, ki ga sestavljajo Culture Action Europe, Trans Europe Halles, Osrednja Danska Regija, The Northern Dimension Partnership on Culture, Centrul Cultural Clujean, in Društvo Asociacija Projekt Kulturosfera: Za povzdig kulture 2023 je podprt s strani Ministrstva za kulturo.

Pristojni parlamentarni odbor bo danes obravnaval predlog novele zakona o spremembi zdajšnjega prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek. Po pričakovanjih bodo vložena številna dopolnila, saj se je v dozdajšnji razpravi izkazala vrsta pomanjkljivosti zakona. Med glavnimi očitki je, da ne rešuje največjih težav - dostopnosti storitev in čakalnih vrst. V oddaji tudi: - Kakšne so kratkoročne rešitve za ublažitev prometnih zastojev? - Trump se je predal zveznemu sodišču na Floridi in se izrekel za nedolžnega - S prvo etapo v Celju se začenja kolesarska dirka po Sloveniji

Medicinskih sester vedno bolj primanjkuje tudi na Gorenjskem. V Splošni bolnišnici Jesenice so nekaj oddelkov zaprli, odprtih pa imajo kar 62 razpisov. Na Kliniki Golnik manjka petina medicinskih sester, a delo zaenkrat poteka nemoteno zaradi prerasporeditev in reorganizacije dela. Tudi po drugih bolnišnicah je stanje na tem področju slabo. Prispevek je pripravila Aljana Jocif.

Kaj skupnega imajo nemški filozof in radijski mislec Walter Benjamin ter hrvaška scenaristka Pavlica Bajsić Brazzoduro in njena hči? Brskanju med zvočnimi spomini v odmevu serije Frekvence X dodamo še zvočni sprehod nekje blizu francosko-španske meje. Izvedeli boste tudi, zakaj je katalonsko obmorsko mestece Portbou z le 1077 prebivalci pomemben del radijske zgodovine. *Prispevek je del projekta B-Air.   

Prebiramo besedilo, ki ga je napisala dr. Verena Perko.Prispevek je v celoti objavljen v Zborniku 4. mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države (DKPS, 19. 11. 2022).

Prebiramo besedilo, ki ga je napisala dr. Verena Perko.Prispevek je v celoti objavljen v Zborniku 4. mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države (DKPS, 19. 11. 2022).

Ozrli smo se na teden molitve za edinost kristjanov, slišali smo, zakaj je do tega tedna prišlo, kateri koraki so bili na poti ekumenizma narejeni in kako lahko kristjani skupaj pričujemo v sodobnem svetu. Prispevek o tem, kako se bo sinoda zdaj odvijala naprej in kaj se je dogajalo na Pohodu za življenje v Washingtonu.

Ozrli smo se na teden molitve za edinost kristjanov, slišali smo, zakaj je do tega tedna prišlo, kateri koraki so bili na poti ekumenizma narejeni in kako lahko kristjani skupaj pričujemo v sodobnem svetu. Prispevek o tem, kako se bo sinoda zdaj odvijala naprej in kaj se je dogajalo na Pohodu za življenje v Washingtonu.

V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah …   Zvoke raziskujemo tudi v okviru mednarodnega projekta B-Air. V 3. delu serije zvok ima svojo moč, Na babilonski stolp narave se tokrat povzpne Maja Ratej, ki skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matjažem Gregoričem raziskuje, na kakšen način komunicira vse živo okoli nas. *Prispevek je del projekta B-Air. Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

Zadnji dve: Reševanje vrste na robu izumrtja Neresničen mit o zdravilni moči nosorogovih rogov je svetovno populacijo nosorogov že potisnil čez rob preživetja. Podatek, ki priča o veliki človeški neumnosti in pohlepu: En sam gram zmletih nosorogovih rogov je v tem trenutku na črnem trgu vreden kar 80 dolarjev; dražji je celo od heroina in kokaina. Odkar je pred štirimi leti poginil zadnji samec, živita na celem svetu le še dve samici severnih afriških belih nosorogov. Boj za njuno preživetje – še več: boj za preživetje cele živalske vrste sta v knjigi z naslovom Zadnji dve opisala raziskovalna novinarja Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek. Prispevek je pripravil Iztok Konc. Foto: Naslovnica knjige Zadnji dve, Matjaž Krivic, Bukla

Kako migrantom in beguncem v Sloveniji pomaga Slovenska karitas, kako pomaga državam Zahodnega Balkana, od koder tudi prihajajo begunci v Slovenijo, kako migranti prispevajo k razvoju naše dežele, kakšna je njihova vloga v času epidemije? Gostja oddaje, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, je bila Jana Lampe iz Slovenske karitas.

Kako migrantom in beguncem v Sloveniji pomaga Slovenska karitas, kako pomaga državam Zahodnega Balkana, od koder tudi prihajajo begunci v Slovenijo, kako migranti prispevajo k razvoju naše dežele, kakšna je njihova vloga v času epidemije? Gostja oddaje, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) Slovenije, je bila Jana Lampe iz Slovenske karitas.

Predvajali smo posnetek s srečanja Dobrodošli doma, kjer so navzoči gostje kot tudi tisti, ki so se prek spletnega posnetka pridružili iz Avstralije, Amerike, Argentine, razmišljali in obujali spomine na dogajanje in izjemen prispevek Slovencev v svetu v tistih odločilnih dneh leta 1991: dr. Matjaž Klemenčič, Joe Valenčič (ZDA), Marija Ahačič Pollak (Kanada), Anica Markič (Avstralija), Jernej Dobovšek, Rok Fink, Nadja in Oskar Molek (Argentina), dr. Zvezdan Pirtošek (London).

»Vzačetki je bila Beseda« - takole se glasi začetek Janezovega Evangelija, ki je v prvem slovenskem prevodu Biblije izpod peresa protestantskega teologa Jurija Dalmatina izšel leta 1583. To je bil le eden od velikih mejnikov, ki so jih v oblikovanju slovenskega knjižnega jezika postavili protestantski pisci druge polovice 16. stoletja. V samo nekaj desetletjih so namreč slovenščini kot povsem ljudskemu, govorjenemu jeziku, priskrbeli knjižno obliko, slovnico, pisavo in vso potrebno terminologijo, da se je lahko kljub maloštevilnosti svojih govorcev pri prevodu Svetega pisma, nastanku prve slovnice in celo slovarja prehitela marsikatere bolj množično govorjene jezike. No, čeprav spisi in prevodi naših protestantskih piscev predstavljajo same začetke zapisane slovenščine, pa se je naš jezik pred slabimi 500 leti vendarle nekoliko razlikoval od današnjega. Prav o tem, kakšna je bila knjižna slovenščina 16. stoletja, kdo jo je sploh lahko bral ter iz kakšnih vzgibov so jo tukajšnji protestantski pisci začeli zapisovati, smo se ob tokratnem dnevu reformacije pogovarjali z jezikoslovko dr. Andrejo Legan Ravnikar, soavtorico Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, začetek katerega je nedavno izšel pri Založbi ZRC SAZU in nam kot prvi razlagalni zgodovinski slovar slovenskega jezika prinaša podroben vpogled tako v oblikovne kot v pomenske plati besedišča tistega časa. Prispevek je pripravila Alja Zore.

Danes je svetovni dan cerebralne paralize, ki poteka pod geslom »Milijon razlogov«. V svetu živi več kot 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo. Cerebralna paraliza je najbolj pogosta telesna oviranost v otroškem obdobju in hkrati ena najmanj poznanih. Posledice te možganske okvare so trajne. Cerebralna paraliza ni bolezen, je stanje, ki zajema paleto različnih stanj, od blagih oblik do skoraj popolne nezmožnosti samostojnega gibanja. Zveza Sonček ob tem dnevu pripravlja različne dejavnosti, med drugim bodo v nekaterih krajih postavili tudi stojnice, nekatere zgradbe v večjih mestih pa bodo osvetljene z zeleno barvo. Ob tem opozarjajo tudi na težave, ki jih imajo ti ljudje v vsakdanjem življenju. Prispevek je pripravila Petra Medved.

Evergrande je eden največjih kitajskih nepremičninskih konglomeratov, ki se je v zahodnih medijih začel pojavljati pretekli teden, ko je postalo jasno, da podjetje ne more odplačevati svojih kar 300 milijard ameriških dolarjev visokih dolgov. To bi seveda v stisko spravilo tako množico kitajskih družin, ki so svoje prihranke že vložile v načrtovana stanovanja, kot tudi kopico povezanih podjetij in konec koncev sam kitajski bančno-finančni sistem, zaradi česar so nekateri mediji situacijo primerjali celo z zlomom ameriške banke Lehman Brothers leta 2008, ki je vodila v svetovno finančno gospodarsko krizo. O tem, kaj je do te situacije sploh pripeljalo in ali bodo kitajske oblasti res dopustile, da bankrot tega ogromnega zasebnega podjetja preraste v sistemsko krizo, smo govorili z ekonomistom dr. Matevžem Raškovićem, izrednim profesorjem mednarodnega poslovanja na Univerzi Viktorija v novozelandskem Wellingtonu ter gostujočim profesorjem na Univerzi Džedžjang na Kitajskem. Prispevek je pripravila Alja Zore.

https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog/categories/dnevi-med-letom-a

Drugi vsebinski poudarki oddaje: - Malo gospodarstvo je v dobri kondiciji, a podmladka je malo - Za brezplačne vožnje z mestnim avtobusom bodo upokojenci potrebovali kartico - Preštevilčni divji prašiči povzročajo sive lase kmetovalcem na severnem Primorskem - V Lipici sledijo viziji trajnostnega in zelenega turizma. Prispevek k temu je tudi prenovljeni hotel Maestoso. - Na pohodu po oglarski poti na Dolah pri Litiji si bo mogoče ogledati tudi štoranje kope rekorderke

Gin tonik ni le priljubljena poletna pijača, pač pa lahko postane prava zgodba. V ta namen sem v današnjo epizodo podcasta povabila Erika Sarkiča iz brkinske vasi Rodnik, ki prideluje BRIN gin. Njegova zgodba se je v bistvu začela pisati natanko pred desetletjem, ko je Erik združil dolgoletno znanje žganjekuhe svoje none in očeta. Po […] Prispevek Razkrivamo skrivnosti te priljubljene pijače! BRIN gin! izvira s portala Student.si.

Tokratna epizoda podcasta je nadaljevanje prejšnje. Klepetali sva s Tatjano Mikuš, ki v svojem času ljubiteljsko deluje pod imenom »Objem svobode«. K njej lahko pridemo na intuitativna svetovanja, delavnice za osebno rast, rejki terapije, zadnje čase pa se uči tudi astrologije. Vse to rada počne poleg službe, za svojo dušo, saj pravi, da jo dnevno […] Prispevek Ali zakon privlačnosti res deluje? izvira s portala Student.si.

V tokratni epizodi podcasta (1. del) sva klepetali s Tatjano Mikuš, ki v svojem času ljubiteljsko deluje pod imenom »Objem svobode«. K njej lahko pridemo na intuitativna svetovanja, delavnice za osebno rast, rejki terapije, zadnje čase pa se uči tudi astrologije. Vse to rada počne poleg službe, za svojo dušo, saj pravi, da jo dnevno […] Prispevek Kaj nas v življenju zaznamuje? izvira s portala Student.si.

V veliko veselje mi je, da se je mojemu povabilu odzvala gostja današnjega podcasta – Ines Erbus. Ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih pevk in uspešna instagramerka, poleg tega pa izredno prijazna in srčna oseba. V podcastu boste lahko prisluhnili tej neverjetno dobri energiji, ki jo ima Ines. Povedala nam je, kako je njena pevska pot […] Prispevek Ines Erbus – ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih pevk izvira s portala Student.si.

Zdi se, da je Slovenija že nekaj časa v nekakšnem družbeno-političnem krču. Kaj je temu razlog, sicer ni povsem jasno, a v javnih debatah, ki v pogosto precej povišanih tonih potekajo v medijih, družabnih in tradicionalnih, nekateri poglavitnega krivca iščejo v nerazčiščenem odnosu do preteklosti, spet drugi v sistemski korupciji, ki da se je zajedla v vse pore naše družbe, tretji se pritožujejo nad politiko, ki da hoče nadzorovati vse družbene podsisteme od gospodarstva do umetnosti, medtem ko četrti obupujejo nad apatičnostjo ljudskih množic, ki da se niso pripravljene resnično angažirati v javnem, civilno-družbenem življenju. Naj bo tako ali drugače, Slovenija je po splošnem konsenzu v krizi. Kako, kje torej najti izhod? – V Sintezi, civilnodružbenem gibanju za prenovo družbe, so prepričani, da bi v tem smislu veljalo spremeniti volilni sistem za volitve poslank in poslancev v Državni zbor. Zakaj naj bi prav sprememba volilne zakonodaje pomagala premakniti slovensko družbo z mrtve točke, sta pojasnjevala sociolog in nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, dr. Ivan Svetlik, ter pravnik in nekdanji ustavni sodnik, dr. Ciril Ribičič. Prispevek je pripravil Goran Dekleva. foto: Thor_Deichmann (Pixabay)

Foto: Matej PušnikFoto: Matej PušnikV današnjem podcastu mi je družbo delal človek, ki je rojen za to, da zabava ljudi. Klemen Bučan se že 15 let ukvarja s stand up komedijo, poleg tega vodi »Kul jutro« na Radiu Ekspres, povezuje razne dogodke, zadnje čase pa vse pogosteje nastopa v reklamah. Klemen kar prekipeva od energije in to je bilo […] Prispevek Klemen Bučan – stand up komik in radijski voditelj izvira s portala Student.si.