Podcasts about kranju

Državna slovesnost ob 35. obletnici samostojnosti v znamenju domoljubja in narodne enotnosti.Bolniki, invalidi in ostareli bodo jutri že 58. leto poromali na Brezje.Po prvih petih mesecih beležimo 890 milijonski primanjkljaj v državni blagajni.Evropski voditelji v Bruslju znova enotno podprli Ukrajino in nadaljevali z oblikovanjem prihodnjega večletnega evropskega proračuna.Varuhinja človekovih pravic v Kranju izpostavila problematiko mladostnikov in priseljencev.Danes na nekaterih upravnih enotah stekla podpora prizadetim v neurju, tudi včeraj je zalilo dve šoli.Srečanje ob podpisu sporazuma med Iranom in ZDA preloženo.Konec tedna spet čas za Festival čipk v Idriji.ŠPORT: Pogačar se je še utrdil v skupnem vodstvu na kolesarski dirki po Švici. Tretja etapa slovenske pentlje prinesla zahtevna vzpona na Planino na Pohorju in Celjsko kočo.

Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije je v parku Brdo pri Kranju organiziral Slovenski rokodelski festival. Osrednji rokodelski dogodek, na katerem se predstavljajo vrhunski rokodelci in rokodelke iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi panogami, in s katerim odpirajo prostor rokodelskih srečevanj. Pogovarjali smo se s Tatjano Čop, ki prihaja iz Društva rokodelcev – Rokodelskega centra Moravče. ​​

Sveto mašo smo prenašali iz kapelice sv. bratov Cirila in Metoda iz Doma oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije na Okroglem pri Kranju. Maševal je p. Janez Poljanšek, pri maši so sodelovali slepi in slabovidni, pela pa je skupina Šestinka.

Poročali smo o nadaljevanju sanacije po poplavah v Ljubnem, izstopu več občin iz gorenjskega sistema izposoje koles, slovenskem rokodelskem festivalu, novem parku v Prevaljah, festivalu domačih sort v Beltincih in posvetu na temo znanosti in javnosti v Kopru.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Gospodarstvo Primorsko-Notranjske regije lani na 6. mestu v državi po dobičku in na zadnjem po višini plač. - Na Planini v Kranju kmalu nov vrtec, v Velikih Laščah pa prizidek z novo kuhinjo. - Z izdelovanjem avtomobilčkov vesoljskega videza se ptujski osnovnošolci navdušujejo nad praktično in uporabno tehniko. - Slovenija vse bolj oranžna: jutranja telovadba starejših v okviru Šole zdravja pridobiva priljubljenost.

Poročali smo o zaščiti pred plazovi v Koroški Beli, 60-letnici delovanja raziskovalnega reaktorja Triga, arheoloških raziskovanjih v Kranju, novih prostorih zdravstvene postaje v Rušah, festivalu zdravja v Brežicah in tradiciji sejanja in predelovanja lanu v Beli krajini.

Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o kemiji na splošni maturi. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit pa sestavljata dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35 %, drugi 45 % končne ocene. Kako sta pisna dela sestavljena, kakšne naloge zajemata, kje kandidati zaradi površnosti in pomanjkljivega branja izgubljajo točke po nepotrebnem, kako je z zapisovanjem merskih enot in kakšni so nasveti profesorice za uspešno oceno na maturi – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala s Sabino Eršte, ki kemijo uči na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.

Slovenija že nekaj let želi s trajnostnimi praksami nagovoriti turiste. Vsaka destinacija počne to na svoj način, vsem pa je skupno, da želijo prihodnost slovenskega turizma usmeriti na pot odgovornosti in kakovosti. Na kakšen način to počnejo v Idriji, Cerknem, Škofji Loki, Kranju, je STO želel pokazati novinarjem in novinarkam v okviru študijske ture, ki se je je pred časom udeležila tudi Tina Lamovšek. Sogovorniki in sogovornice: Mojca Gorjup Kavčič, Zavod za turizem Idrija Gregor Novakovič, direktor Turizma Cerkno Miha Bavcon, Društvo Laufarija Cerkno Gregor Gartner, zgodovinar, ki vodi doživetje na Loškem gradu Izidor Selek, predsednik teniškega kluba Gorenja vas Marina Frfolja, vodja sektorja za trajnost in analitiko na STO

Letošnji spomladanski izpitni rok splošne mature se je začel 5. maja s pisanjem maturitetnega eseja – nadaljuje se 29. maja z drugo izpitno polo iz materinščine in 30. maja s pisno pole iz angleščine. Nato sledijo izbirni predmeti, med njimi tudi fizika. Maturitetni izpit iz fizike je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit zajema dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35, drugi 45 odstotkov končne ocene. Kakšno znanje zahtevata oz. preverjata dela, kje kandidati izgubljajo največ točk, zakaj je pomembno dobro poznati fizikalne enote in kaj morajo maturanti upoštevati pri zapisovanju decimalnih in veljavnih mest – o vsem tem se je med drugim s profesorico Kristino Leskovar, ki uči fiziko na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, pogovarjala kolegica Tadeja Bizilj.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Pomurski materinski dom, ki deluje že deset let, ženskam z otroki nudi tudi strokovno pomoč. - V Slovenski Bistrici Tedni vseživljenjskega učenja pod okriljem tamkajšnje Ljudske Univerze potekajo pod geslom Umetnost mirnega življenja. - Družba 2TDK je začela s postopki odkupa parcel za gradnjo vzporednega levega tira nove proge Divača-Koper. - V Mariboru nadaljujejo z urejanjem manjkajočih delov Dravske kolesarske poti.

Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o psihologiji na splošni maturi – gre za predmet, ki ga zdaj že vrsto let zapored kot izbirni predmet izbere največ kandidatov. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge in preverja razumevanje psiholoških vsebin, sposobnost analize podatkov in argumentiranja v eseju. Pisni del je razdeljen na tri izpitne pole, ki skupaj preverjajo teoretično znanje in analitične sposobnosti. Kako se naloge ocenjujejo, kje se izgublja največ točk, čemu je namenjen konceptni list, na kaj morajo biti maturanti pozorni pri pisanju in kako lahko do 1. junija nadoknadijo morebitno neznanje – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala z Ivo Strniša, ki poučuje psihologijo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju in je tudi licencirana športna psihologinja.

Vaterpolisti Branika Maribora so v soboto v tretji tekmi finala državnega prvenstva v Kranju premagali domači Triglav s 17:15 in s 3:0 v zmagah osvojili naslov prvaka. Mariborčani so ubranili lanski naziv najboljših v državi, ciljajo pa tudi na pokalno lovoriko.

Janez Kocijančič, 25-letni mladenič z Gorenjske, se je pred 170 leti podal na smrtno nevarno plovbo proti toku reke Nil. Po več kot treh mesecih je prispel na cilj in se kot mlad duhovnik ustalil v misijonski postaji pri dr. Ignaciju Knobleharju v Kartumu. Njegov podvig so takrat označili za čudež na Nilu. Opisi plovbe pa so danes zgodovinski vir za raziskavo sprememb geografskega prostora južnega Egipta in severnega Sudana. Kocijančič se je v novem okolju naučil arabsko, bil je spreten pri obrtniških delih, zato je kmalu sodeloval pri vodenju misijona. Že po dveh letih pa je umrl zaradi mrzlice. Ob 200-letnici rojstva ga predstavljajo v Gorenjskem muzeju v Prešernovi hiši v Kranju. V Razgledih in razmislekih bomo orisali okoliščine njegovega življenskega podviga.

Na Brdu pri Kranju je v petek, 8. maja, potekal 14. kognitivni dan, mednarodna konferenca, ki je na enem mestu znova povezala strokovnjakinje in strokovnjake, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, zdravljenjem in oskrbo kognitivnih motenj. Prisotni so lahko prisluhnili predavanjem o obstoječih izzivih na tem področju, prebojnih raziskavah in možnostih intervencij, zlasti z ozirom na staranje družbe in seveda tudi - možganov. Tam je bila tudi Mojca Delač. Vabimo vas tudi, da prisluhnete četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. O spominskih klinikah prihodnosti in o starosti možganov, se bomo pogovarjali s prof. dr. Ericom Westmanom s Švedske ter prof. dr. Sebastiaanom Engelborghsom iz Belgije.

Gorenjski muzej je pripravil v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem razstavo ob 200-letnici rojstva gorenjskega misijonarja v Afriki Janeza Kocijančiča, z naslovom ČUDEŽ NA NILU. Razstavo, ki so jo odprli v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, nam je predstavila soavtorica Alenka Pipan Mubi.

Gorenjski muzej pripravlja v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem razstavo ob 200-letnici rojstva gorenjskega misijonarja v Afriki Janeza Kocijančiča, z naslovom ČUDEŽ NA NILU. Razstavo, ki jo bodo odprli v četrtek, 7. maja, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju, nam je predstavila soavtorica Alenka Pipan Mubi.

V oddaji o kulturi smo obeležili več tem. Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic, v Piranu prenavljajo cerkev sv. Mohorja in Fortunata na pokopališču, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled razstava akademika Andreja Jemca, za konec pa še povabilo na gledališko predstavo Sedem za mizo MAGAR Teatra.

NAPOVEDNIKSDS vložila predlog spremembe zakona o vladi, Svoboda svoj predlog istega zakona, umaknila.Petrič: ustavna pritožba Svobode glede volitev predsednika državnega zbora nima možnosti.V luči energetske krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, EU predstavila nabor ukrepov.Analiza AMZS pokazala: kolesarska infrastruktura v Ljubljani, Kopru, Kranju, Velenju in Novem mestu s številnimi nevarnimi točkami.VREME: Tudi jutri bo pretežno jasno, s temperaturami od 17 do 21°C.

Dramaturginja in dramatičarka Lučka Neža Peterlin je za dramsko besedilo Jagnje lani prejela nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame. Letos je besedilo zaživelo v obliki radijske igre, ki je z živo izvedbo v Stolpu Škrlovec v Kranju dopolnila program 56. Tedna slovenske drame. Radijska igra s terenskimi posnetki in v živo izvajano glasbo mojstrsko nadgradi vzdušje, ki ga je v besedilu razvila avtorica. Po premieri smo se pogovarjali z ustvarjalkami: režiserko Ano Krauthaker, igralkama Diano Kolenc in Tjašo Železnik, avtorico in izvajalko glasbe Ido Hiršenfelder ter avtorico besedila Lučko Nežo Peterlin.

Na Tednu slovenske drame v Kranju od leta 1979 podeljujejo nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Do danes se je tako zvrstilo 52 naslovov domače dramatike. Letošnje leto je strokovna žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut za nagrado Slavka Gruma nominirala pet besedil: - Katarina Morano in Žiga Divjak skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss: Anhovo - Lina Akif: Hudič babi brusi jezik - Matjaž Zupančič: Orkan - Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu - Katarina Morano: Zakaj sva se ločila Pred podelitvijo prestižne nagrade smo se z nominirankami in nominiranci pogovarjali o njihovih besedilih.

Po mesecu dni se je v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu sklenil Festival Literature sveta - Fabula, in gost zadnjega večera je bil vsestranski intelektualec Philippe Sands, avtor knjige »Vrnitev v Lemberg« (Lemberg je zgodovinsko nemško ime mesta Lvov v Ukrajini) – ki je bil tudi naš gost – eden od njegovih ključnih motov pri opisih razlogov in posledic strahot druge vojne je »potrebno je razumeti klavca in ne le žrtev«. Pripravili smo tudi poročilo z okrogle mize v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, na kateri so ta teden gledališčniki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Avstrije in Slovenije govorili o umetniški svobodi gledališč na kocki v politično zaznamovanih okoliščinah. Izpostavljamo tudi izvirno razstavo z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« (zadnji pridevnik in samostalnik z veliko začetnico in neustrezen sklon pa sta seveda povzeta citata iz enega od dopisov inštitutskim jezikoslovcem) in podnaslovom »Pisma inštitutu«, na kateri je avtorica Agata Tomažič razstavila izbor dopisov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU o takšnih in drugačnih predstavah o spremembah našega jezika. Ljubljanska galerija ŠKUC, dediščina progresivnih študentskih generacij druge polovice prejšnega stoletja, gosti razstavo z naslovom »Jedka Palestina«, palestinske avtorice Samire Badran, v kateri na svojstven način upodablja izkušnje židovskega uničevanja Palestincev v Palestini. Za zaključek smo pripravili pogovor s fotografom Klavdijem Slubanom, ki je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravil razstavo analognih posnetkov trenutkov ustvarjanja našega programa z naslovom »Tihi pogled na Ars« - svoje pa je v pogovoru povedala tudi odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus. FOTO: Philippe Sands, Fabula '26 VIR: https://www.institutfrance.si/events/festival-fabula-philippe-sands/

Boštjan Gorenc – Pižama je poskrbel za zamenjavo vlog Kekca in Bedanca, zabavno je ''prekvasil in pregnetel'' Vandotovo zgodbo, in v SNG Nova Gorica se obeta premiera te komedije zamenjav. Ameriška satira ''Eureka'', prva slovenska uprizoritev igre dramatika Jonathana Spectorja, s katero SNG Drama Ljubljana nadaljuje sezono na Malem odru, pa nosi aktualno sporočilo: pod površjem skupnosti, ki se trudi biti izrazito politično korektna in vključevalna, brbota vse nasprotno in le čaka na pravi preizkus, na primer izbruh epidemije mumpsa v šoli. In še 56. Tednu slovenske drame, ki se začenja v Prešernovem gledališču v Kranju, se posvetimo. Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici.

Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu. SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameriške satirične igre Eureka. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije Kakšno ime pa je to?!.

Poročali smo o oživitvi Škofjeloškega pasijon, vplivih na gradnjo hitre ceste v Slovenj Gradcu, odprtju novih prostorov ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Kranju in načrtih za vnovični turistični razvoj ob jezeru Črnava.

Poleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko. Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših predstav. Za tekmovalni in spremljevalni program letošnjega festivala slovenske dramatike in gledališča je predstave izbralo izostreno selektorsko oko Zale Dobovšek, dramaturginje, teatrologinje, kritičarke in pedagoginje, ki deluje na polju dotikanja in prekrivanja gledališča in družbe. Čeprav je doslej doživela že marsikatero grenko, vseeno ostaja predana kozmosu, ki si ga je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo. Ne zastane pred težkimi temami, ne boji se poseganja na občutljiva področja, ne ustraši se odgovornosti ... Dr. Zala Dobovšek, ki gledališče motri in ga tudi aktivno soustvarja, tokrat gostuje v oddaji Razkošje v glavi.Foto: Ela Mimi Pirnar

Odslej bodo nastopali še močnejši, saj so se povezali v novo sekcijo v okviru novogoriške Obrtno-podjetniške zbornice. Drugi poudarki: - Nadaljuje se kampanja za večjo varnost v železniškem prometu. Posebno opozorilno tablo na mestu velikega tveganja nepravilnega prečkanja tirov postavili tudi v Kranju. - Participativni proračun letos vnovič tudi v Poljčanah. Lani je dobil največ glasov fitnes na prostem. - V občini Trebnje obnavljajo spomenika vojni za Slovenijo, obnovili bodo tudi partizanskega. - Organizatorji festivala Pivo in cvetje v Laškem za letos načrtujejo nekatere novosti.

Bliža se 27. marec, Svetovni dan gledališča. Na ta dan se tradicionalno začenja Teden slovenske drame in letos bo Prešernovo gledališče v Kranju gostilo 56. festival slovenske dramatike in uprizoritvenih umetnosti, ki svojo besedilno snov zajemajo iz že gotovih dramskih in gledaliških besedil, množica letošnjih uprizoritev, ki se bodo na festivalu predstavile in tudi tekmovale za festivalske nagrade, pa so nastale po principih snovalnega gledališče, ki svoje vire iščejo tako v literarnih kot neliterarnih gradivih. Selektorica letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa predstave je dr. Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in raziskovalka, docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi gostja tokratne oddaje. Vabimo vas k poslušanju!

Za vrhunske športne dosežke so na sinočnji prireditvi na Brdu pri Kranju 61-ič podelili Bloudkove nagrade in plakete, najvišja državna priznanja v športu. Bloudkovo nagrado za življenjsko delo je prejel alpinist Iztok Tomazin. V oddaji tudi o tem: - Z razpravo v Evropskem parlamentu se začenja vrsta srečanj o krepitvi obrambnih zmogljivosti Unije in podpori Ukrajini - Poslanke in poslanci o predlogu zakona o zdravstveni negi in babištvu - Danes je dan varne rabe interneta, ki letos postavlja v središče mlade v digitalnem okolju

Četrti tekmovalni dan zimskih olimpijskih je prinesel številne slovenske nastope. V dopoldnevu so nastope opravili smučarski tekači in tekačice, ki so se pomerili v sprintu, paradni slovenski disciplini teka na smučeh. Za alpskimi smučarkami je nastop v ekipni kombinaciji, za biatlonci pa najdaljša posamična preizkušnja iger. V večeru bo sledil nov vrhunec za ekipo v smučarskih skokih. V Predazzu bo nocoj mešana ekipna tekma, na kateri bo slovenska četverica branila olimpijski naslov iz Pekinga. Ob odzivih in pregledu pestrega olimpijskega dogajanja se posvetimo še sinočnji slavnostni prireditvi na Brdu pri Kranju, kjer so podelili najvišja državna priznanja na področju športa.

Na kulturni praznik, Prešernov dan, so se po vsej državi vrstile večje in manjše prireditve. Po tradiciji je bilo živahno v Kranju in Vrbi na Gorenjskem, ki sta tesno povezana z življenjem in dediščino Franceta Prešerna. Tudi najrazličnejše muzeje in galerije po vsej državi je obiskalo veliko število ljudi. V oddaji tudi o tem; - Finančna kriza v nemškem javnem zdravstvu. Bodo ceno plačali pacienti? - Prilagoditev izobraževalnega sistema v dobi umetne intelegence. Pristojni opozarjajo na odgovorno uvajanje. - Drugi dan olimpijskih iger: deskar Mastnak za las ob kolajno; Vonnova naj bi smuk končala z zlomom noge.

Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.

Po stripu o Srečku Kosovelu, namenjenem mlajšim, so pripravili predstavo, po stripu izbora del Srečka Kosovela, namenjenem odraslim, pa bo nastala razstava. SREČKONSTRIP – strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih, ki ga je izdal zavod Škrateljc in sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodišče za predstavo z naslovom SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo v režiji Mareta Bulca. Premieri predstave – v njej nastopata Manca Trampuš in Nik Škrlec – bosta  8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani. Srečko Kosovel & Andrej Štular – Ostri ritmi – knjigo stripovskih in vizualnih interpretacij poezije in zapisov pesnika Krasa, je Stripburger izdal v zbirki posebnih izdaj Zbirki O. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej Štular izbor ustvarjenih ritmičnih vizualnih kompozicij Kosovelovih del, ki se iz stripa prelivajo tudi v druge načine upodabljanja, predstavil tudi 18. junija na razstavi v Layerjevi hiši v Kranju.   Sogovorniki: Mare Bulc, režiser Nik Škrlec, igralec Manca Trampuš, performerka in glasbenica Andrej Štular, ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetniških področjih

V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali nasmejano Filipinko, ki v Sloveniji živi že od leta 2008. Armencia Calpatura zase pravi, da je zelo ustvarjalna, strastna in glasna pri vseh stvareh, ki jih počne. Po poklicu je učiteljica in z družino živi v Kranju. V Evropski šoli v Ljubljani dela že šest let, tam se zelo dobro počuti, za sodelavce in nadrejene ima same lepe besede … Toda ni bilo vedno vse tako rožnato. S kakšnimi ovirami se je morala spoprijeti, ko se je preselila v Slovenijo, kaj jo je najbolj presenetilo in kako pripravljena je bila na naše zanjo zelo mrzle zime, je med drugim povedala Tadeji Bizilj

Drugi poudarki oddaje: Mariborski mestni svet sprejel letošnji poslovni načrt Javnega holdinga Maribor, pričakujejo 141 milijonov čistih prihodkov Prostorska stiska na osnovni šoli Miroslava Vilharja Postojna otežuje organizacijo in kakovost izvajanja pouka V Begunjah na Gorenjskem slovesno odprli prenovljeno šolsko telovadnico v tamkajšnji podružnični osnovni šoli V Bistrici ob Sotli potrdili dodatno sofinanciranje cene vrtca za tiste starše z otrokom, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje

Škofje po obisku ad limina: Začutili smo, da Cerkev ni projekt papeža in škofov, ampak smo vsi v Jezusovi službi.NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča po podpisu sporazuma o skupni listi na volitvah: Gremo po rezultat, ki bo pomenil drugačno Slovenijo.Na Brdu pri Kranju o modernizaciji Slovenske vojske in slovenski obrambni industriji. Trump na Svetovni ekonomski forum v Davosu. Macron za ostrejši gospodarski odgovor zoper ZDA.Na Radiu Ognjišče širimo krog podpornih članov, v posebni akciji vabimo: Postanimo prijatelji.ŠPORT: Nika Prevc druga na tekmi na Japonskem.VREME: Oblačnost se bo trgala, bo konec tedna spet snežilo?

V Buenos Airesu in Mendozi je slovenski zavod za zaposlovanje v sodelovanju z veleposlaništvom naše države v Argentini nedavno pripravil srečanja z naslovom Življenje in delo v Sloveniji. Član ekipe je bil tudi Uroš Kopavnik, vodja območne službe v Kranju. Predstavili so priložnosti na slovenskem trgu dela ter s pomočjo celovitih informacij omogočili podporo pri morebitnem vključevanju v delovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Predstavili so tudi ugledne slovenske delodajalce in njihove potrebe s področja zdravstva in socialnega varstva.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Pravljična vasica v Krajevni skupnosti Dolnje Brezovo ob regionalni cesti Sevnica-Blanca na ogled še nekaj dni. - Delodajalci v Pomurju zlasti v zdravstvu, gostinstvu in izobraževanju še naprej pričakujejo težave z zagotavljanjem kadra. - V Kopru so nagradili ideje, ki bodo oblikovale prihodnost turizma. - V občini Semič bodo letošnje leto posvetili belokranjskemu pesniku, esejistu, prevajalcu in profesorju Lojzetu Krakarju.

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Pred dnevom samostojnosti in enotnosti je predsednica republike Nataša Pirc Musar na Brdu pri Kranju podelila državna odlikovanja. Med petnajstimi prejemniki medalje za zasluge so tudi Slovenci iz zamejstva: zagovornik pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji Rafko Dolhar, zagovornik slovenske manjšine na Koroškem Štefan Domej, zagovornik pravic slovenske skupnosti na Goriškem duhovnik Marijan Markežič, pedagoginja z Opčin pri Trstu Stanislava Sosič, športni pedagog s Tržaškega Aldo Rupel, medaljo je prejel tudi zagovornik krepitve slovenske identitete, dolgoletni sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak.

O uspehu odbojkarjiev i-Venta, ki so izkoristili petkov spodrsljaj Calcita v Novem mestu in se z zmago v Kranju povzpeli na drugo mesto prvenstvene razpredelnice, s trenerjem Sebastijanom Škorcem.

Mariborska ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, ki deluje v okvirih nadškofijske Karitas, je dopolnila 20 let delovanja. V tem času je osebje njenih prostovoljcev oskrbelo okoli tisoč ljudi iz kar 39 držav, čeprav je bila več kot polovica pomoči potrebnih državljanov Slovenije. Podobne »pro bono« ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju. V tokratnem Studiu ob 17ih se bomo seznanili z njihovim delovanjem, pa tudi z upadom zanimanja mladih zdravstvenih delavcev za takšno delo, čeprav obeti kažejo, da obolelih brez zdravstvenega zavarovanja v prihodnosti zanesljivo ne bo manj. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.

Lani največ kršitev na področju družinske medicine, pediatrije in psihiatrije. Marsikdo se znajde v labirintu slovenskega zdravstvenega sistema. Kadar ustrezne rešitve svojega problema ne najde, se po pomoč lahko obrne na enega od dvanajstih zastopnikov pacientovih pravic. Svoje pisarne imajo v Murski Soboti, Mariboru in Celju, v Ljubljani, Novem mestu in Kranju, v Kopru in v Novi Gorici. V Ravnah na Koroškem pa izbor zastopnika ravnokar poteka. Zastopnik pacientovih pravic za območje Ljubljane Marjan Sušelj je v svojem poročilu za leto 2024 zapisal, da je bilo lani največ kršitev na področju družinske medicine; sledita pediatrija in psihiatrija. Mnogi so mu poročali tudi o zapletenih in počasnih postopkih pri ugotavljanju invalidnosti, o zapletih pri uveljavljanju napotnic, o težavah s (pre)hitrim odpustom v domačo oskrbo. Ali imate tudi vi težave z zdravstvenimi storitvami?

Izraelske sile navajajo, da so v sklopu širitve ofenzive v mestu Gaza že prevzele nadzor v nekaterih soseskah. Mesto močno obstreljujejo tudi iz zraka, prebivalci, ki jih je na širšem območju mesta približno milijon, pa se v težkih razmerah množično umikajo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem znova pozval k premirju in izpustitvi talcev ter poudaril, da bi nova ofenziva na mesto Gaza pomenila le še več trpljenja. Izrael je tudi pozval, naj prekliče načrt za graditev več tisoč domov v nezakonitih naselbinah na Zahodnem bregu. Druge teme: - Washington in Bruselj potrdila skupno trgovinsko izjavo. - Ravnatelji na Brdu pri Kranju o varnosti in spodbudah v šolah in vrtcih. - Direktorji javnih zdravstvenih zavodov od jutri ne smejo delati še pri zasebnikih.

Poročamo iz Kranja, kjer se zaključuje igralski filmski festival Krafft, odpravljamo pa se tudi v Hrastnik, kjer se bo ta konec tedna odvijal Festival delavskega filma Kamerat. Poleg tega ocenjujemo filma Razpuščanje vladarja črnogorskega režiserja Ivana Salatića in znanstveno fantastiščno pustolovščino Elio, pod katero se podpisuje animacijski studio Pixar.

⏰ Driiiiiing! Ofsaaaajd 419! Nov teden in to kakšen vikend in kakšen finiš. Domžale ali Triglav? V četrtek Triglav, v nedeljo Domžale. Rumena družina se je, eee, nekako rešila, odrešila, obdržala po res bizarnih dodatnih kvalifikacijah. 1:3 in 1:4? Skupno 5:4? Dafaq? Res lep obisk v Kranju. Jaša bi ligo širil ... Približno par sekund, 12 bi še šlo, ampak format se nikakor ni obnesel. In, ja, da ne pozabim: Žiga Kos ima vedno prav, hahahah.

V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.Največ izzivov je bilo v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ta mesta pa so do problematike pristopila na različne načine. Nekje so se angažirali delavci, drugje arhitekti in gradili delavcem dostopnejše stanovanjske objekte, ti projekti pa so bili bolj ali manj uspešni. Tematiko so nam pomagale bolje razumeti zgodovinarka v Gorenjskem muzeju dr. Monika Rogelj, umetnostna zgodovinarka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Martina Malešič ter etnologinja in bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici v Mariboru dr. Jerneja Ferlež. Foto: Zasilno bivališče družine deložiranega viničarja v Betnavskem gozdu leta 1935, SI_PAM Zavod za urbanizem Maribor 17.stoletja-1989, TE 4/35.

Poslanke in poslanci bodo danes začeli drugo branje predloga novele o zdravstveni dejavnosti kot temelja zdravstvene reforme, s katero želi vlada okrepiti javno zdravstvo z ostrejšim rezom med javnim in zasebnim zdravstvom. S tem je močno trčila ob interese zdravništva, ki že napovedujejo ustavno presojo novele. Razprava pa bo verjetno potekala tudi pod bremenom pisma dveh ministrov, ki poslance koalicije prosita za vnovičen razmislek o tem, ali lahko koncesionarji prosto razpolagajo s presežki ali ne. V oddaji tudi o tem: - Trump podpisal ukaz o uvedbi 25-odstotnih dodatnih carin na uvoz avtomobilov - Na svetovni dan gledališča v Kranju vrata odpira Teden slovenske drame - V Planici se s kvalifikacijami začenja finale svetovnega pokala v smučarskih skokih

V deželo počasi prihaja pomlad in tudi naše politike je začelo počasi razganjati. Policijska kontrola je blizu parlamenta ujela dve poslanki Svobode, ki sta kljub številnim opominom vseeno sedli za volan, na Brdu pri Kranju smo šteli reforme, ki jih bo nova vlada izvedla do konca mandata, stranka SOS (Stari obrazi Slovenije) pa je predstavila svoj program. Uroš Slak se je z legendami slovenskega športa pogovarjal o oboroževanju, pri tem ima Zlatko Zahović veliko idej za spremembe. Zoran Janković je ob odprtju novega kopališča Ilirija postregel z zanimivim predavanjem iz gradbeniške matematike, Franc Kangler pa skupaj z Rožmarinom čaka na pristanek ameriških astronavtov. Kdo je zadel na lotu v Radečah, kako bo nov zakon o kratkoročnem oddajanju vplival na Strojanove, koliko mandatov še potrebuje vlada, kaj so se po telefonu pogovarjali Trump, Zelenski, Putin in drugi ter skoraj zanesljivo še kaj boste slišali v petek dopoldan na Prvem.

Premier Robert Golob je na današnji koalicijski vrh na Brdu pri Kranju povabil člane vlade in poslance. Pregledali bodo opravljeno doslej in začrtali nadaljnje delo pri pripravi sprememb v zdravstvu, pokojninskem sistemu in stanovanjski politiki. Koalicijski partnerji se bodo težko izognili vprašanju, kakšen naj bo slovenski načrt glede zahtevanega povečanja denarja za oboroževanje. Ostali poudarki oddaje: Pogovor ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina o končanju vojne v Ukrajini predvidoma jutri V Severni Makedoniji po požaru v nočnem klubu, v katerem je umrlo več kot 50 mladih, 7-dnevno žalovanje in preiskava. Osumljenih več kot 20 ljudi Slovenski rokometaši dva kroga pred koncem kvalifikacij potrdili vozovnico za evropsko prvenstvo

Cilj Evropske komisije je, da bi bilo v domove Evropejcev do leta 2030 nameščenih okoli 60 milijonov toplotnih črpalk. S tem bi zmanjšali porabo plina in prihranili pri uvozu energije ter zmanjšali izpuste Co2. V skladu s temi cilji na Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno organizirajo skupinski nakup toplotnih črpalk, kar bo tudi tema petkovega Svetovalnega servisa. Z nami bosta Barbara Primc iz ZPS in Matjaž Eržen, energetski svetovalec in vodja pisarne Ensvet v Kranju.