Podcasts about kranju

Ljubljano je obiskal Édouard Louis, eden osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije. Louis v avtobiografskih delih opisuje odraščanje, ki je bilo zaznamovano z nasiljem. O nasilju pravi, da nosi v sebi seme svojega lastnega uničenja, ker poraja nujo, da o njem spregovorimo. Kajti če ga razkrijemo, ga lahko uzrejo tudi drugi. In ko ga enkrat vidimo, se mu lahko upremo. Sicer pa v oddaji še o nagradah tantadruj, na Lirikonfestu so za ambasadorja poezije razglasili Ivana Dobnika, v Kranju se je začel igralski filmski festival KRAFT, v Mariboru se bo sklenilo Borštnikovo srečanje. Med razstavami pa izpostavljamo Barok v Sloveniji – Arhitektura in uporabna umetnost, ki so jo odprli v Narodnem muzeju, ter razstavo Alenka dela lutke, ki v Gledališkem inštitutu predstavlja delo lutkovne ustvarjalke Alenke Pirjevec.

Slovenska gastronomija v zadnjih letih dosega številne uspehe in naši kuharski mojstri so vse bolj znani in iskani tudi v tujini. Za to zadnjih šest let skrbi tudi Michelinov vodnik, 'rdeča biblija kulinarike', ki je pomembno prispeval k večji prepoznavnosti in obisku ter dvigu kakovosti naših restavracij. Včeraj so na Brdu pri Kranju razkrili tiste, ki so jih letos Michelinovi ocenjevalci ocenili kot najboljše. V Michelinov vodnik za leto 2025 je tako uvrščenih kar 72 restavracij, 9 več kot lani in 20 več kot leta 2020 ob vstopu Michelina v Slovenijo. 51 restavracij je letos na seznamu tistih z Michelinovim priporočilom, 12 jih je prejelo znak Bib Gourmand, ki je priznanje za odlično razmerje med kakovostjo in ceno, 9 pa zeleno zvezdico, ki poudarja zavezanost trajnostnemu delovanju in odgovorni gastronomiji. Najbolj svetle pa so seveda tako zelo zaželene Michelinove zvezdice, letos jih je prejelo 9 restavracij. Podrobnosti pa v reportaži s podelitve, ki jo je spremljala Andreja Čokl. Foto: Slovenska turistična organizacija 

Slovenska reprezentanca v vaterpolu je uspešno končala domače kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Tretji zaporedni nastop na turnirju stare celine si je v Kranju zagotovila z zmagami nad Češko, Poljsko in Veliko Britanijo. Slovenske košarkarice pa so s prijateljsko tekmo proti Črni gori sklenile priprave na evropsko prvenstvo, ki se bo začelo prihodnji teden. Na tekmi v ljubljanski dvorani Tivoli se je ekipi priključila tudi naturalizirana Američanka Jessica Shepard.

Avstriji se pred graško šolo, v kateri se je včeraj zgodil smrtonosen strelski napad, ves dan zbirajo dijaki in drugi, ki se s polaganjem rož in sveč spominjajo žrtev. Tam ostajajo pripadniki Rdečega križa avstrijske Štajerske. Kot je dejal njihov predstavnik Stefan Loseries, je ključna naloga danes vsem, ki se zbirajo v okolici šole, zagotovijo trenutek tišine, spomina in miru. Policisti medtem nadaljujejo preiskavo, nagiba za napad še ne poznajo. Druge teme: - Poljski parlament izglasoval zaupnico vladi - Bančniki na Brdu pri Kranju o izzivih negotovega geopolitičnega okolja - Tadej Pogačar po četrti etapi kolesarske dirke po Dofineji osmi v skupnem seštevku

Na Portugalskem se je prejšnji konec tedna končal drugi turnir zlate evropske lige za slovenske odbojkarice. Slovenija se je na zahodu Evrope najprej pomerila z Ukrajino, nato še z gostiteljico Portugalsko. Že ta teden slovenske odbojkarice čaka domači turnir v Velenju, na katerem bodo njihove nasprotnice Grkinje in Španke. Slovenski vaterpolisti pa so pretekli konec tedna v Kranju začeli kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Slovenija v kvalifikacijah igra z Nizozemsko, Češko, Veliko Britanijo in Poljsko.

Na Portugalskem se je prejšnji konec tedna končal drugi turnir zlate evropske lige za slovenske odbojkarice. Slovenija se je na zahodu Evrope najprej pomerila z Ukrajino, nato še z gostiteljico Portugalsko. Že ta teden slovenske odbojkarice čaka domači turnir v Velenju, na katerem bodo njihove nasprotnice Grkinje in Španke. Slovenski vaterpolisti pa so pretekli konec tedna v Kranju začeli kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Slovenija v kvalifikacijah igra z Nizozemsko, Češko, Veliko Britanijo in Poljsko.

Poročali smo o naložbah radgonskega zdravstvenega doma, odprtju novega potniškega terminala v Kopru, novi plinsko-parni enoti, ki bo prispevala k dekarbonizaciji Ljubljane, zaključku del na železniški postaji v Borovnici, občinskem prazniku v Šentrupertu, kjer je misijonarka s. Zvonka Mikec postala častna občanka, slišali pa boste tudi o prešernem poletju v Kranju.

Oddaja podkasta BIMpogovori po siBIM konferenci 2025, ki je potekala 22.5.2025 na Brdu pri Kranju. Konferenca je s programom proslavila 10. obletnico Združenja siBIM. Bile so dobre in slabe strani konference ... več seveda v oddaji.

Prvi teden v juniju obeležujemo slovenski teden slepih in slabovidnih.Maševal je Miro Šlibar

V Piranu, kjer bo jutri start prve etape, je vse nared za začetek 31. kolesarske dirke po Sloveniji. Letošnja izvedba bo potekala brez slovenskih zvezdnikov Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča, Jana Tratnika in Mateja Mohoriča. Na Brdu pri Kranju pa se je zbrala nogometna reprezentanca Slovenije, ki bo v prihajajočem tednu odigrala dve prijateljski tekmi. V petek se bo v gosteh pomerila z Luksemburgom, prihodnji teden, v torek, pa bo gostila Bosno in Hercegovino. Slovenijo jeseni čakajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2026, ki ga bodo gostile ZDA, Kanada in Mehika.

⏰ Driiiiiing! Ofsaaaajd 419! Nov teden in to kakšen vikend in kakšen finiš. Domžale ali Triglav? V četrtek Triglav, v nedeljo Domžale. Rumena družina se je, eee, nekako rešila, odrešila, obdržala po res bizarnih dodatnih kvalifikacijah. 1:3 in 1:4? Skupno 5:4? Dafaq? Res lep obisk v Kranju. Jaša bi ligo širil ... Približno par sekund, 12 bi še šlo, ampak format se nikakor ni obnesel. In, ja, da ne pozabim: Žiga Kos ima vedno prav, hahahah.

Ta konec tedna dogajanje v kulturi zaznamujejo dogodki na goriškem, med njimi gostovanje bolgarske pisateljice Kapke Kassábove, Bienale mladih umetnikov Mediterranea 20 in razstava Sijoče nevidno mesto, ki ju bodo nocoj odprli; pozornost bomo namenili tudi manifestaciji BIEN 2025, bienalu tekstilne umetnosti, ki bo s svojim obsežnim programom potekal po gorenjskih mestih Kranju, Jesenicah in Škofji Loki, se razširil do Idrije in se sklenil v Novi Gorici. Za začetek bomo pristopili k sodobni glasbi, ki je v jedru festivala Svetovni glasbeni dnevi, ki te dni poteka na Portugalskem. Vabimo vas k poslušanju!

V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.Največ izzivov je bilo v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ta mesta pa so do problematike pristopila na različne načine. Nekje so se angažirali delavci, drugje arhitekti in gradili delavcem dostopnejše stanovanjske objekte, ti projekti pa so bili bolj ali manj uspešni. Tematiko so nam pomagale bolje razumeti zgodovinarka v Gorenjskem muzeju dr. Monika Rogelj, umetnostna zgodovinarka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Martina Malešič ter etnologinja in bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici v Mariboru dr. Jerneja Ferlež. Foto: Zasilno bivališče družine deložiranega viničarja v Betnavskem gozdu leta 1935, SI_PAM Zavod za urbanizem Maribor 17.stoletja-1989, TE 4/35.

8. maja pred sto leti se je v Solkanu pri Novi Gorici rodil Vladimir Makuc, slovenski slikar, grafik in kipar. Makuc je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral leta 1954. Pozneje je opravil še specialko za restavratorstvo. Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju in raziskoval različne grafične pristope, pozneje je prešel k slikarstvu, pa tudi kiparstvu, tapiseriji, knjižni opremi in keramiki, v poznejših letih je ustvarjal tudi v akvarelni tehniki. Značilnosti njegovega ustvarjanja zaznamujejo prizorišča in bitja iz narave, največkrat s Krasa, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije. Leta 1979 je za svoje dosežke prejel Prešernovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa tudi nagrado Riharda Jakopiča in leta 2015 Župančičevo nagrado. Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca je v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju na ogled razstava njegovih del z naslovom Želja po nebu. Na ogled je do 11. junija. Pogovor z Vladimirjem Makucem je leta 1999 posnela Vida Curk.

Kratko in jasno ... napovednik konference siBIM 2025, ki bo na Brdu pri Kranju v četrtek, 22. 5. 2025. Se vidimo!

V letošnjem letu praznujemo 100. obletnico rojstva Vladimirja Makuca, ki se je rodil 8. maja 1925 v Solkanu in dočakal 91 let, umrl je 25. junija 2016. Kako bi lahko opisali enega naših najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja? Je bil vizionar, mistik, ali le izjemen likovnik? Najbrž vse to. Že v študentskih letih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je razvil osebno vizualno govorico, ki jo je prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom, poznamo ga tudi po tapiserijah. Bil je interpret Krasa in sredozemskega duha, hkrati pa njegove podobe nosijo nekaj alegoričnega. Ptice, voli, krogi kot urni mehanizmi ali planeti. Steklene črepinje. Pa znaki, ki jim morda še sam ni vedno razvozlal pomena, a je čutil njihovo moč. Posegal je v srednji vek, antično mitologijo, pa med računalniške slikovne točke in v vesolje. Pogosto je vnesel element mreže. Mehaniko veže z naravo, matice in zobniki sobivajo s ptiči in rožami – najde jim skupni jezik v nekem geometrično-organskem liričnem sožitju. Sodeloval je pri konservatorskih in restavratorskih delih v Hrastovljah in to ga je izrazito zaznamovalo – prav s temi podobami sta v njegova dela vstopili tišina in večnost. Nekoč je dejal, da je bil morda res preveč čustven, ampak arhitekti, ki so bolj razumski, so se čudili urejenosti, strogosti v njegovih delih. Vladimirju Makucu so se z veliko retrospektivno razstavo poklonili v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2022. Letos, ob 100. obletnici rojstva, pa njegovo bogato umetniško zapuščino predstavljajo razne galerije po Sloveniji v ciklu razstav z naslovom V vse smeri. Prva, dali so ji naslov Želja po nebu, je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Prav poseben dogodek pa je predstavitev dvojezične likovno-pesniške knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem s pesmimi Miljane Cunta in umetnikovimi podobami. Aleksander Čobec je pred mikrofon povabil njo, kustosa Marka Arneža in Bredo Ilich Klančnik ter Vladimirja Makuca mlajšega. Foto: Žiga Bratoš

Drugi poudarki oddaje: - Negotovost v Šaleški dolini se povečuje, sindikat premogovnika napoveduje stopnjevanje dejavnosti - Za goriško poslovno cono Kromberk se zanima Pošta Slovenije - Občina Sveti Jurij ob Ščavnici se je zaobljubila Zeleni zavezi slovenskega turizma - Izšla je monografja o bogati zgodovini gradu Krupa v Beli krajini

Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih. Tanja Bigec, profesorica slovenščine na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, navaja tudi najpogostejše napake, zaradi česar se izgubljajo točke: Uvod ne sme biti predolg. »Popuščanje«: preveč časa in prostora kandidati namenijo prvim postavkam v eseju in jim za končne zmanjka časa ali pozornosti (na primer za aktualizacijo). Točk dijaki ne dobijo, če je preveč obnove; zavede jih podajanje zgodbe ali naštevanje dejstev, pozabijo pa na razlago. Nasvet: uporabljajo se lahko vzročno-posledične povezave, torej vezniki ker, zato, kajti, saj, sicer, ki že sami od sebe pisca potegnejo v razlago. Pri primerjavi se lahko zgodi, da na začetku ni teze, da primerjava ni dovolj poglobljena ali da gre zgolj za naštevanje lastnosti enega in nato drugega lika, niso pa izpostavljene skupne značilnosti ali razlike. Mladi včasih spregledajo navodila, kot so: opredelite se, ovrednotite. Pri eseju ne izpostavimo le literarnega dejstva, temveč ga moramo tudi pretehtati. Površna ali presplošna aktualizacija: treba je biti konkreten, izpostaviti konkretne pojme, poimenovanja, razložiti na primerih (primer presplošne trditve: Vojna je huda stvar.) Pri jeziku je največji krivec za manj točk pravopis. Pri slogu mladi izgubljajo točke zaradi ponavljanja besed, imen, stavčnih struktur. Na ta del se lahko pripravijo tako, da si poiščejo sopomenke, nadpomenke in parafraze, ki jih lahko izmenično uporabljajo v eseju. V zaključku se ne odgovarja na zadnjo postavko, temveč povzema ugotovitve.

Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih.

Poučevanje slovenščine albanskih otrok in njihovo vključevanje v šole sta postala tako velika izziva, da je čas za film. Lotil se ga je režiser Toni Cahunek, ki je posnel dokumentarni film Novi sošolci. Film obravnava poučevanje slovenščine albanskih otrok s Kosova in njihovo vključevanje v šole skozi konkretne zgodbe otrok, staršev in učiteljev. Režiral ga je Toni Cahunek, ki je napisal scenarij skupaj s sestro Lejo Cahunek, socialno pedagoginjo, ki deluje v osnovnih šolah v Kranju. Film ima v teh dneh turnejo po Sloveniji.

Izvedeli bomo več o srečanju partnerjev projekta Dramatika manjših evropskih jezikov DoSEL v okviru programa 55. Tedna slovenske drame v Kranju. Bliža se 57. srečanje Mednarodnega pisateljskega združenja PEN, na ogled so razstava Nicka Brandta v Cankarjevem domu in Galeriji Fotografija, razstava Želja po nebu ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Vladimirja Makuca v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, v Celovcu pa je povsem drugačna razstava z naslovom Si vis pacem … Če želiš mir v spomin na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Napovedali bomo slovenski projekt Material Bar na sejmu oblikovanja v Milanu.

V tokratnem Svetu kulture poročamo o filmih, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Odpravili se bomo tudi na razstavo v Celovec in preverili, kaj se danes dogaja v sklopu 55. Tedna slovenske drame v Kranju.

Poročali smo o odločitvi za novo regijsko bolnišnico v Kranju, obnovi prostorov v novomeški bolnišnici, daljinskem ogrevanju v Šaleški dolini, načrtih za gradnjo zavetišča za živali na Koroškem, razmislekih o vzpostavitvi celoletnega športnega središča na območju Koble in predstavitvi Kočevarskih staroselcev.

Na Tednu slovenske drame v Kranju so podelili stanovske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V srednji Soški dolini imajo nov muzej, Muzej Doblar, ki predstavlja tamkajšnjo tehniško dediščino. Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili veliko rimskega orožja. Gre morda za materialne dokaze bitke pri Mrzli reki? V Muzeju novejše in sodobne zgodovine so odprli razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, v Deželnem muzeju v Celovcu pa je na ogled razstava z naslovom Hitlerjeva izvršna oblast – avstrijska policija v času nacizma. Ljubljana in Slovenija pa sta bogatejši za novo galerijo z imenom NLB MUZA. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Vito Plavčak, redakcija Staša Grahek.

Število smrtnih žrtev v Mjanmaru in na Tajskem po uničujočem potresu narašča. Slovenska karitas že v zbiranje pomoči.»24 ur za Gospoda«, papeževa postna pobuda molitve, spovedi in usmiljenja.Cigler Kralj o posledicah dviga plač: Ljudje na nižjih delovnih mestih izigrani in opeharjeni. Golob: Reforma je postopna. Notranji ministri na Brdu pri Kranju razpravljali o novi varnostni realnosti.Zaključuje se javna razprava o noveli Zakona o vrtcih, ki je vznemirila zasebne vrtce.Ciril Smrkolj: Depolitizacije ni, v demokratični družbi stranke vodijo državo, vlado in inštitucije.Vreme: Danes bo oblačno, jutri obilnejše padavine.Vrhovna sodnika Zobec kritična do pobude za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi.Obeta se ukinitev beleženja odmora za malico in evidentiranje delovnega časa.Šport: V Planici prva od dveh posamičnih tekem smučarjev letalcev.

Poslanke in poslanci bodo danes začeli drugo branje predloga novele o zdravstveni dejavnosti kot temelja zdravstvene reforme, s katero želi vlada okrepiti javno zdravstvo z ostrejšim rezom med javnim in zasebnim zdravstvom. S tem je močno trčila ob interese zdravništva, ki že napovedujejo ustavno presojo novele. Razprava pa bo verjetno potekala tudi pod bremenom pisma dveh ministrov, ki poslance koalicije prosita za vnovičen razmislek o tem, ali lahko koncesionarji prosto razpolagajo s presežki ali ne. V oddaji tudi o tem: - Trump podpisal ukaz o uvedbi 25-odstotnih dodatnih carin na uvoz avtomobilov - Na svetovni dan gledališča v Kranju vrata odpira Teden slovenske drame - V Planici se s kvalifikacijami začenja finale svetovnega pokala v smučarskih skokih

V deželo počasi prihaja pomlad in tudi naše politike je začelo počasi razganjati. Policijska kontrola je blizu parlamenta ujela dve poslanki Svobode, ki sta kljub številnim opominom vseeno sedli za volan, na Brdu pri Kranju smo šteli reforme, ki jih bo nova vlada izvedla do konca mandata, stranka SOS (Stari obrazi Slovenije) pa je predstavila svoj program. Uroš Slak se je z legendami slovenskega športa pogovarjal o oboroževanju, pri tem ima Zlatko Zahović veliko idej za spremembe. Zoran Janković je ob odprtju novega kopališča Ilirija postregel z zanimivim predavanjem iz gradbeniške matematike, Franc Kangler pa skupaj z Rožmarinom čaka na pristanek ameriških astronavtov. Kdo je zadel na lotu v Radečah, kako bo nov zakon o kratkoročnem oddajanju vplival na Strojanove, koliko mandatov še potrebuje vlada, kaj so se po telefonu pogovarjali Trump, Zelenski, Putin in drugi ter skoraj zanesljivo še kaj boste slišali v petek dopoldan na Prvem.

Koliko pomoči še nameniti Ukrajini in kako daleč je premirje? To sta glavni vprašanji, ki danes zaposlujeta evropske voditelje. Enotni so, da bo treba okrepiti evropsko obrambo, kar je povezava začrtala z belo knjigo. V oddaji tudi: - Hamas po novi izraelski kopenski ofenzivi na sever Gaze vrača napade. - Po odločitvi vlade bodo novo gorenjsko bolnišnico postavili v Kranju. - Podjetje Workforce preselilo filipinske delavce in okrepilo nadzor.

Vlada odločila, da bo nova gorenjska regijska bolnišnica v Kranju.Zelenski Evropsko unijo na vrhu v Bruslju pozval k ohranitvi sankcij proti Rusiji do začetka njenega umika iz Ukrajine; v ponedeljek novo srečanje delegacij v Rijadu.Vlasta Nussdorfer v pogovoru za Radio Ognjišče o postopku imenovanja novega Varuha človekovih pravic.Pozeba prizadela sadjarje po celotni Primorski.Vreme: Jutri sprva še večinoma jasno, popoldne postopna pooblačitev.

V luči geopolitičnih napetosti na Brdu pri Kranju poteka nacionalni posvet o krepitvi odpornosti. Državni sekretar Vojko Volk je v nagovoru opozoril na naravne in človeške grožnje in dodal, da v čase, ki prihajajo, ne smemo priti nepripravljeni. Omenil je tudi lansko nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja, ki je poudarila veliko pomanjkljivosti. Druge teme: - Ukrajina in Rusija po pogovoru Trumpa in Putina izvedli nove medsebojne napade. - Carigrajski župan ob aretaciji opozarja na tiranijo državnega vrha. - Sadovnjakom v Vipavski dolini naj bi nizke temperature prizanesle, ocena škode v Brdih še ni znana.

Premier Robert Golob je na današnji koalicijski vrh na Brdu pri Kranju povabil člane vlade in poslance. Pregledali bodo opravljeno doslej in začrtali nadaljnje delo pri pripravi sprememb v zdravstvu, pokojninskem sistemu in stanovanjski politiki. Koalicijski partnerji se bodo težko izognili vprašanju, kakšen naj bo slovenski načrt glede zahtevanega povečanja denarja za oboroževanje. Ostali poudarki oddaje: Pogovor ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina o končanju vojne v Ukrajini predvidoma jutri V Severni Makedoniji po požaru v nočnem klubu, v katerem je umrlo več kot 50 mladih, 7-dnevno žalovanje in preiskava. Osumljenih več kot 20 ljudi Slovenski rokometaši dva kroga pred koncem kvalifikacij potrdili vozovnico za evropsko prvenstvo

Čeprav je evropsko oboroževanje ena najbolj vročih tem v Uniji, naša država pa je po deležu za obrambne izdatke na repu, je koalicija o tem govorila le ob robu današnjega vrha. Vladni trojček Gibanje Svoboda-Socialni demokrati-Levica na Brdu pri Kranju pretresa, kako do konca mandata zapreti nekaj najbolj nevralgičnih točk. To so po zadnjih navedbah zdravstvo z zakonom o zdravstveni dejavnosti, pokojninska reforma, ki naj bi jo vlada predstavila do konca aprila, in graditev stanovanj za mlade. Drugi poudarki: - Začetek žalovanja za žrtvami požara v Severni Makedoniji; Slovenija bo na zdravljenje sprejela štiri ljudi s hudimi opeklinami. - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas ruske pogoje za prekinitev ognja v Ukrajini označuje za nepripravljenost za mir. - Predsednica republike za varuhinjo človekovic pravic v neformalno usklajevanje predlagala Dijano Možina Zupanc.

Koalicijski vrh na Brdu pri Kranju, kot je bilo pričakovati, ni prinesel pretresov, premier Robert Golob pa je napovedal, da bodo do konca mandata vidni rezultati pri dostopnosti javnega zdravstva, stanovanjih za mlade in vzdržnosti pokojninskega sistema. Morebitno povišanje obrambnih izdatkov pa kljub pričakovanjem SD in Levice ni bilo tema pogovorov. Drugi poudarki: - V luči tragedije v Severni Makedoniji pristojni pri nas napovedujejo inšpekcijski nadzor lokalov. - Ameriški predsednik Trump: za vse hutijevske napade bo posledice nosil Iran. - Sindikati Cimosu očitajo neupoštevanje postopkov glede načrtovanega odpuščanja delavcev.

Na Brdu pri Kranju se je pred nekaj trenutki začel koalicijski vrh, ki ga je sklical premier Robert Golob, da bi se partnerji pogovorili o tem, kako uresničiti cilje pri zastavljenih ukrepih v zdravstvu, pokojninskem sistemu in stanovanjski politiki. Prebojnih odločitev ni pričakovati. Utegnejo pa koalicijski partnerji potrditi zavezanost, da mandat pripeljejo do konca in storijo vse, da bi si zagotovili še enega. V oddaji pa tudi o tem: - Bruselj za razliko od Trumpa skeptičen do ruske pripravljenosti na mir - Severna Makedonija žaluje po tragediji, pomoč poškodovanim ponudila tudi Slovenija - Ob začetku sezone klopnega meningoencefalitisa svarila pred nizko precepljenostjo

Koalicija na vrhu na Brdu pri Kranju o prioritetah zadnjega dela mandata.Slovenija sprejela na zdravljenje štiri hudo poškodovane v požaru v Severni Makedoniji.Bruselj zahteval preiskavo uporabe zvočnega topa na protestih v Srbiji.Vreme: Prihodnji dnevi bolj jasni in brez padavin.

V Gorenjskem muzeju v Kranju je na ogled razstava z naslovom »Kranjski poznobaročni slikar Leopold Layer in njegova slikarska delavnica.« V Galeriji Mestne hiše v Kranju predstavljajo izbor slik iz njihove umetnostnozgodovinske zbirke. Na Ptuju pa si lahko ogledate veduto najstarejšega slovenskega mesta in tudi umetniški film Varuh časa v prostorih Mestnega stolpa.

Ko boste obiskali Kranj, poiščite njegovo sončno stran. Tam boste našli Layerjevo hišo. Dobra kava, viralna divja češnja, stolp Škrlovec, ulične intervencije ter tekstilna, glasbena in literarna umetnost. Kako je vse našteto v hiši z večstoletno zgodovino (ob pomoči zavoda Carnica) našlo svoj dom in poleg vsega še nadvse uspešno sobiva, je preverila Darja Pograjc.

Poročali smo o načrtih za gradnjo stadiona v Naklem, stanju zraka v Kranju, odprtju razstave ob 150-letnici kasaških dirk na Slovenskem, novih projektih, ki povezujejo Prekmurje in Porabje ter neuspelem razpisu za oživitev prenovljene vipavske Podskale.

Cilj Evropske komisije je, da bi bilo v domove Evropejcev do leta 2030 nameščenih okoli 60 milijonov toplotnih črpalk. S tem bi zmanjšali porabo plina in prihranili pri uvozu energije ter zmanjšali izpuste Co2. V skladu s temi cilji na Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno organizirajo skupinski nakup toplotnih črpalk, kar bo tudi tema petkovega Svetovalnega servisa. Z nami bosta Barbara Primc iz ZPS in Matjaž Eržen, energetski svetovalec in vodja pisarne Ensvet v Kranju.

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj je na ogled razstava striparja in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati. Razstava lanskoletnega nagrajenca Prešernovega sklada daje vpogled v Horjakov ustvarjalni svet, od njegovih izobraževalnih stripov do kritičnih satir, ki skozi risbo osvetljujejo družbeno in politično dogajanje v Sloveniji in svetu. V oddaji boste izvedeli tudi več o knjižnih novostih založbe Škuc in Centra za slovensko književnost.

V Galeriji Ravne so na ogled postavili osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 umetnika Ištvana Išta Huzjana. Na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici so odprli razstavo projekta Astrotop_X, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so postavili v dialog dela dveh velikih umetnikov in mojstrov grafike, Bogdana Borčića in Johnnyja Friedlaenderja. V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled interaktivna razstava z naslovom Človek, a veš, kam greš?, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa je na ogled razstava striparja in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati.

V javnem sektorju izplačane prve plače po uveljavitvi reforme, implementacijo spremlja posebna delovna skupina.Napadi na zaposlene v zdravstvu vse resnejši, v NSi predlagajo dopolnitev Kazenskega zakonika. Župani na Brdu pri Kranju o težavah zakona o dolgotrajni oskrbi: premalo kadra za oskrbo na domu in prenizke plače.Slovenski lazaristi na Gnidovčevo nedeljo začeli praznovanje ob 400-letnici misijonske družbe.Trump načrtuje uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz jekla in aluminija.Še slaba dva tedna do volitev v Nemčiji. V ospredju kampanje migracije in varnost.Vreme: Padavine se bodo od zahoda razširile tudi nad druge kraje, jutri bo večinoma suho.Od jutri nižje cene pogonskih goriv zunaj avtocest in hitrih cest.Na volitvah na Kosovu Kurtiju ni uspelo ohraniti večine.ŠPORT: Italian Fabilo Soli tudi uradno postal selektor slovenskih odbojkarjev.

Nadškof Zore z redovnicami in redovniki na BrezjahNadškof Cvikl posvečenim: V tem letu rastite v svetosti!Na misijonu v Kranju gost tudi misijonar Janez KrmeljŠtirje mladi postali novi salezijanski sotrudniki.

Poročali smo o naložbi Term Snovik, radijskem obisku Doma starejših v Kamniku, začetku kurentovanja na Ptuju, več dogodkih ob obletnicah v Slovenskih Konjicah, praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Kranju ter državnem ocenjevanju in razstavi štrukljev v Mirni Peči.

Zavod za turizem in kulturo Kranj v sodelovanju s številnimi kranjskimi kulturnimi ustanovami za slovenski kulturni praznik pripravlja tradicionalni, 22. Prešernov smenj.

Družba Plinovodi na Laborah v Kranju načrtuje gradnjo 2.5 kilometra dolgega odseka plinovoda. Trasa prenosnega plinovoda bo ponekod potekala tudi po sredini kmetijskih zemljišč, čemur lastniki odločno nasprotujejo in opozarjajo da bo z obremenitvijo nepremičnine in vpisom služnosti v javno korist omejeno njihovo nadaljnje gospodarjenje ter prihodnje razpolaganje z zemljišči. V Plinovodih pojasnjujejo, da sprememba trase ni mogoča tudi zaradi predpisanih odmikov na ureditvenem območju. Na kranjski mestni občini pa pojasnjujejo, da je bil za to območje pred štirimi leti na mestnem svetu sprejet občinski podrobni prostorski načrt, v katerem je bila načrtovana tudi prestavitev in obnova prenosnih plinovodov. V času javne razgrnitve niso prejeli nobenih pripomb. Kmetje lastniki zdaj dobivajo vabila za ustne obravnave na kranjski upravni enoti, ki vodi postopke. V prizadevanjih za drugačno rešitev, pomembno za ohranitev kmetijskih zemljišč, pa najemajo odvetnike.

Tomato Košir je grafični oblikovalec in vizualni komentator naslovnic Objektiva, Guardiana, Politica in raznih drugih publikacij. Je kritičen, pronicljiv in ironičen opazovalec sveta okoli sebe. Bogat ustvarjalni opus njegovih del je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, ob razstavi je predstavil tudi svojo monografijo Vizualni komentar v kateri je od leta 2000 zbranih več kot 140 komentarjev. Razstava bo na ogled do 31. januarja 2025.

Slovenija je lahko zgled preostali Evropi s svojo držo v negotovih razmerah, je sinoči pred začetkom srečanja guvernerjev Evropske centralne banke na Brdu pri Kranju dejala njena predsednica Christine Lagarde. Svet ECB bo danes predvidoma še nekoliko znižal ključne obrestne mere. Drugi poudarki oddaje: - Konflikta v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu bosta osrednji temi ločenih srečanj voditeljev Unije in obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Obojim naj bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil načrt za zmago Ukrajine, ob pričakovani dodatni podpori zaveznic. - JEK 2 - ZA ali PROTI? Zaradi velikosti in daljnosežnosti projekta je nujna odločitev na državni ravni. Za Hrvaško, solastnico krške nuklearke, morebiten drugi blok še ni pomembna tema. - Zob časa načenja planinske koče, prav tako prostovoljstvo pri njihovi obnovi.

Osrednje obrestne mere v evrskem območju so se po pričakovanjih znižale drugič zapored. Svet Evropske centralne banke jih je na seji na Brdu pri Kranju znižal za četrtinko odstotne točke, to pa je hkrati tretji rez po junijskem obratu v denarni politiki. Predsednica ECB Christine Lagarde je izrazila odločenost, da bi inflacijo vrnili na srednjeročni cilj dveh odstotkov. Po njenih besedah bodo takšno politiko nadaljevali toliko časa, kolikor bo potrebno. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na vrhu Evropske unije v Bruslju pozval k podpori svojemu načrtu za zmago v vojni, češ da je ta odvisna tudi od partnerjev. Ob tem jih je opozoril, da bi se ruskim vojakom v Ukrajini kmalu lahko pridružilo 10 tisoč severnokorejskih. - Težave evropske avtomobilske industrije - kot kaže - občutijo tudi v zreškem Uniorju in Emo orodjarni. Približno 150 zaposlenih v tem celjskem podjetju plače dobiva z zamudo, pojasnjuje predsednik Konfederacije sindikata delavcev Gvido Novak. - Lastniki stanovanj, ki so bila poškodovana v lanski avgustovski ujmi, prejemajo pozive za preložitev dokazil za delno povrnitev denarja za obnovo. Pri tej so marsikje pomagali sosedje, zato se nekateri upravičenci bojijo, da bodo morali vračati predplačila. Matej Voršič z ministrstva za naravne vire sklepa, da bodo upravičenci zdaj lahko, ko imajo vse potrebne informacije, račune zagotovili, saj zdaj lahko vidijo, kaj vse dejansko šteje kot upravičen strošek.

Agencija za okolje je zaradi možnosti obilnih padavin izdala oranžno opozorilo za vso državo do jutri zjutraj. Nevihte z nalivi in močnimi sunki vetra so bile ponoči predvsem na Primorskem, burno vremensko dogajanje pa se bo nadaljevalo ves dan. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V ospredju koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju do zdaj opravljeno delo in rešitve za zdravstvo - Združeni narodi kritični do novih izraelskih napadov na domnevno varna begunska taborišča v Gazi - Nasprotovanje kopanju litija v Srbiji združilo opozicijo, projektu nasprotuje več kot polovica prebivalcev - Termoelektrarna Šoštanj bo po stečaju prvega januarja postala javna služba, Šaleška dolina v skrbeh