Podcasts about zdravje

Papež Leon na četrto adventno nedeljo o Jožefu, ki se je popolnoma predal Bogu.Na spominski vigiliji v Avstraliji se je na tisoče ljudi poklonilo žrtvam nedavnega terorističnega napada.V domovih starejših po Sloveniji po uvedbi novega sistema še nimajo vseh odgovorov glede povrnitve stroškov za bivanje.Zgodovinar Granda po obglavljenju Titovega spomenika: Političen kip mora deliti politično usodo.Na Dunaju in v Bratislavi so romarji Radia Ognjišče doživeli tri maše božične devetdnevnice in se srečali z vojaki Slovenske vojske.ŠPORT: Po včerajšnji zmagi Domna Prevca danes na zmagovalnem odru v Engelbergu tudi Nika Prevc.Vreme: Jutri se bo povsod pooblačilo, po nekaterih nižinah bo še vztrajala megla.Zastopniki delavskih pravic kritični do dodatnih zaostritev pri nadzoru bolniških odsotnostih.Zdravje mladih Slovencev po najnovejših raziskavah med najslabšimi v Evropi.Pred prazniki opozorilo: Bodi zvezda, ne meči petard! Spoštuj sebe, bližnje in živali.

Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih. V zadnjih desetletjih je prišlo do novih spoznanj o presnovnih procesih in tudi o vlogi ustrezne klinične prehrane. Številne študije so pokazale, da lahko neprimerna ali nezadostna prehrana povzroči razvoj nekaterih bolezni, podaljša okrevanje, poslabša izid zdravljenja, ali celo poveča smrtnost bolnic in bolnikov. Slovenski podatki kažejo, da je podhranjen skoraj vsak tretji bolnik. Grozijo mu kaheksija, sarkopenija in sarkopenična debelost. Zato mora biti deležen ustrezne prehranske podpore ali ustrezne prehranske terapije. Ukrepi klinične prehrane namreč dokazano izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. Več v Intelekti. Sodelujejo: strokovnjakinja za klinično prehrano prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek (Onkološki inštitut Ljubljana), družinska zdravnica doc. dr. Milena Blaž Kovač (Zdravstveni dom Ljubljana) in magistrica klinične dietetike Nadja Righetti (Bolnišnica Sežana). Iniciativa Ntrition day (dan prehranske vizite) TUKAJ

V drugi epizodi mednarodne konference, ki jo je Društvo Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, raziskujemo, kako lahko umetnost prispeva k boljšemu počutju na delovnem mestu. Panelna razprava, ki jo je povezovala Urška Jež (Mesto žensk), je prinesla raznolike pristope – od upravljanja zvoka na koncertih, skrbi za zdravje sluha glasbenikov, premagovanja izgorelosti z umetniškimi praksami, do uporabe koreografskih metod za organizacijsko preoblikovanje in pomenjenja (mattering) v delovnih okoljih.V razpravi so sodelovali strokovnjaki in praktiki iz Francije, Romunije in Slovenije, ki so svoje izkušnje in znanje povezali z evropskimi in lokalnimi konteksti, ter refleksije prof. dr. Metode Dodič Fikfak, Goran Lukića, Dana Juvana in Ane Benavides Otero, ki so osvetlile širše sistemske in politične vidike podpore dobremu počutju pri delu.Epizoda poudarja, da umetnost ponuja konkretna orodja za razbremenitev, povezovanje in transformacijo delovnih okolij, ter odpiranje novih možnosti za ustvarjanje zdravih in ustvarjalnih delovnih praks.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija (program Ustvarjalna Evropa). Vsa mnenja in izjave govorcev so osebna in ne odražajo nujno stališč organizatorjev, partnerjev ali financerjev konference.

Gaja Brecelj, predsednica Umanotere, je opisala kolikšen ogljični odtis puščamo Slovenci s svojimi potrošniškimi navadami v okolju? Katere vsakdanje navade lahko spremenimo, na področju rabe energije, pri nakupovanja tekstilnih izdelkov - predvsem oblačil in obutve, ter hrane in prevoza? Pogovarjali smo se tudi zaradi predprazničnega obdobja, v katerem običajno nakupujemo več kot v preostalih mesecih leta in kupujemo stvari, ki jih verjetno niti ne potrebujemo.

Izid včerajšnjega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je vidno odstopal od napovedi anket, pa tudi od lanskega posvetovalnega referenduma, ko se je skoraj 55 odstotkov volivk in volivcev odločilo, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razloge za to gre vsaj delno iskati v večji motivaciji pobudnikov referenduma in razliki med načelnim razmišljanjem o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter konkretnimi zakonskimi določili, o katerih smo odločali včeraj. V oddaji tudi o tem: - Združene države Evropsko unijo pozvale k spremembi digitalnih pravil v zameno za nižje carinjenje jekla. - Kako uporabiti zamrznjeno rusko premoženje - ena od spornih točk načrta za mir v Ukrajini? - Celjska policija odvzela prostost mladoletniku, ki ga sumi postavljanja predmetov na železniške tire.

Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).

Ustno zdravje je tesno povezano s splošnim zdravjem, zato nanj ne smemo pozabiti. Kako pogosto si moramo umivati zobe, zakaj je zobna nitka nepogrešljiv pripomoček pri tem in kako pomembna je za zdravje zob naša prehrana? Kako izbrati pravo zobno ščetko in zobno pasto? Kakšne vse so lahko posledice neustrezne ustne higiene in kako jih rešujemo? Na vse to bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal gost, zobozdravnik Marko Novak. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi.

V tokratni epizodi Kulturosfere se posvečamo temi, ki vse bolj povezuje ustvarjalce, raziskovalce in odločevalce – povezovanju kulture in zdravja.Epizoda je nastala ob mednarodni konferenci Zdravje in delo: izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je septembra 2025 potekala v Ljubljani.Slišali bomo izbor uvodnih nagovorov in predstavitev iz prvega sklopa konference, namenjenega politikam in institucionalnim okvirjem, ki omogočajo razvoj tega področja.Na evropski ravni nam bo Kornelia Kiss iz organizacije Culture Action Europe predstavila, kako se kultura in zdravje umeščata v evropske strategije in programe. Sledila bosta Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki bosta osvetlila nacionalni in lokalni vidik uresničevanja tovrstnih politik.Epizodo zaokrožujemo z razpravo strokovnjakov z različnih področij – asist. prof. dr. Tomažem Simetingerjem s Filozofske fakultete, asist. Matejem Vinkom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter dr. Vidom Vanjo Voduškom z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana – ki so razmišljali o tem, kako lahko umetnost in ustvarjalnost postaneta del celostnega pristopa k zdravju in dobremu počutju.Epizoda nastaja v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, ki ju sofinancirajo Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za javno upravo ter Mestna občina Ljubljana.Mnenja, izražena v podcastu, so osebna stališča govorcev in ne odražajo nujno stališč financerjev projekta.

Kaja Travnik nam razloži, kako preprosto je bolje skrbeti zase v 5 trikih, ki imajo seveda biohackersko osnovo. Kaja je namreč ena izmed slovenskih biohackerk, ki verjamejo v biohacking načela, ki so v osnovi povezana s naravo in njenimi cikli.Kako pravilno spati, da bo regeneracija resnično optimalna Zakaj uporabljati panel za fotobiomodulacijo? Kako preprosto je prizemljevanje z energijami našega planeta?

Gostja epizode 198 je dr. Tina Bregant, slovenska zdravnica, strokovnjakinja za razvoj možganov in otroško nevroznanost, predavateljica ter avtorica. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zanimanje za možgane in prehod v pediatrijo Razvoj možganov in vpliv okolja Meja preživetja novorojenčkov in razvojne motnje Evolucija in človeška narava Zavest in njen razvoj Ljubezen in človeški odnosi Družbena odgovornost in vzgoja Zdravje in duševne motnje Zaključek in refleksija

Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med,. iz veterinarske ambulante Animavet.

Z Lucijo Pinterič, višjo koordinatorico za področje kakovosti kmetijskega svetovanja in razvoja na področju psihosocialne podpore na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, bomo govorili o psihosocialni podpori za kmete.

Z Lucijo Pinterič, višjo koordinatorico za področje kakovosti kmetijskega svetovanja in razvoja na področju psihosocialne podpore na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, bomo govorili o psihosocialni podpori za kmete.

V Svetovalnici se bomo naslonili na nedavni god sv. Frančiška Asiškega, zavetnika živali, ki nas uči spoštljivega odnosa do stvarstva nasploh. V studio smo povabili veterinarko Veroniko Pretnar z Veterine Vrhnika, govorili pa bomo o zdravstvenih težavah pri psih. Prisluhnite in vprašajte, začnemo ob osmih.

V Svetovalnici se bomo naslonili na nedavni god sv. Frančiška Asiškega, zavetnika živali, ki nas uči spoštljivega odnosa do stvarstva nasploh. V studio smo povabili veterinarko Veroniko Pretnar z Veterine Vrhnika, govorili pa bomo o zdravstvenih težavah pri psih. Prisluhnite in vprašajte, začnemo ob osmih.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Zrihtali smo free kavo vsem novim uporabnikom Petrol GO appa (do 10.9.) Download aplikacije Petrol GO Teme DIALOGA 61: Družina in racionalnost Življenjske izkušnje in pripovedovanje Zdravje in izbire življenjskega sloga Marketing in ustvarjalnost đPopotniške dogodivščine in nauki Razmisleki o bogastvu in starševstvu Vpliv statusa na odnose Zaključne misli in prihodnje ambicije =================== LIVE AIDEA 200 dogodek: https://aidea.si/200 

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki.

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki.

Govorili smo o negi kože v poletnem času. Kako sonce, vročina, žuželke vplivajo na zdravje naše kože, ali so glivične in bakterijske okužbe kože pogoste in kako si pomagati. Naš gost je bil zdravnik Dominik Škrinjar.

Govorili smo o negi kože v poletnem času. Kako sonce, vročina, žuželke vplivajo na zdravje naše kože, ali so glivične in bakterijske okužbe kože pogoste in kako si pomagati. Naš gost je bil zdravnik Dominik Škrinjar.

Gospa Angelca Goršek pravi, da se prvih nekaj mesecev v pokoju kar ni mogla navaditi na dejstvo, da ne odhaja vsako jutro na delo. Vendar je hitro našla dejavnosti, ki ji zapolnijo prav vsak dan. Jutra začenja s 1000 gibi, gre za telovadbo, ki jo v okviru društva Šola zdravja izvajajo po Sloveniji zjutraj na prostem. Postala je celo vaditeljica in verjame, da z rednim gibanjem lahko preženeš tegobe, ki jih prinesejo leta. Gospa Angelca Goršek v pogovoru z Lucijo Fatur tudi vas vabi, da se jim pridružite.

V tokratni epizodi Kulturosfere se potopimo v živahno razpravo z dogodka WellBIEN 2025, programske enote Mednarodnega bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025 v organizaciji Zavoda Carnica. V razpravi odpiramo prostor premisleku o presečiščih umetnosti, zdravja in skupnosti. Osredotočamo se na tekstilne prakse kot orodje za promocijo zdravja, kulturno predpisovanje ter na izzive in potenciale, ki jih prinaša sodelovanje med umetniki, terapevti in zdravstvenimi delavci.Osrednja gostja epizode je Pamela Whitaker (Irska), predavateljica likovne psihoterapije na Univerzi v Ulstru, ki raziskuje tekstil kot prostor refleksije, skupnostne solidarnosti in skrbi za duševno zdravje. Njeno delo naslavlja preplet umetniške prakse, socialne angažiranosti in ustvarjalnega zdravja v kontekstih travme, neenakosti in družbenega okrevanja.Ob njej se v pogovoru predstavijo še članici tekstilnih skupnosti Aleksandra Šuler in Jasmina Ferček ter vodja strokovne pisarne Asociacije in predstavnica konzorcija Kultura za duševno zdravje Polona Torkar, ki raziskujejo, kako lahko lokalne ustvarjalne pobude postanejo pomemben dejavnik izboljšanja kakovosti življenja.Skupaj razmišljamo:- Kako tekstilna praksa lahko deluje kot terapevtsko in emancipatorno orodje?- Kje so stičišča in razlike med socialno angažirano umetnostjo, umetnostno terapijo in praksami ustvarjalnega zdravja?- In kako lahko izkušnje iz tujine osmislimo v našem kulturnem in zdravstvenem prostoru?Prisluhnite pogovoru, ki tke nove niti med umetnostjo in zdravstvenim varstvom.

V epizodi 179 je bil gost dr.Klemen Rebolj, zdravnik, psihoterapevt in ustanovitelj klinike Ravnovesje. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Osnovni koncepti zdravja in ravnovesja Vpliv družbenih pričakovanj na posameznika Razumevanje duševnih motenj Zdravje in ljubezen do sebe Krivda in njene posledice Odraslost in odgovornost Povezava med srcem in duševnim zdravjem Epigenetika in vpliv prednikov Pogum in odgovornost v življenju ========================================­===== Mestna občina Ljubljana s projektom »Tudi junakinje in junaki včasih potrebujejo pomoč«, spodbuja ozaveščanje in detabuiziranje čustvenih in duševnih stisk ter sočutno in odprto družbo. Preko pogovorov želimo prispevati k ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja in razbijanju tabujev.  Več o projektu: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/zdravje-in-socialno-varstvo/socialnovarstveni-programi-podpore-in-pomoci/osebe-s-tezavami-v-dusevnem-zdravju/ 

Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajajo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške, saj jih ženske po številu nemalokrat prekašajo. Slišali bomo ponovitev oddaje, s Silvico Erlih se je pogovarjala Lucija Fatur.

Odgovornost za svoje zdravje nosimo sami, pravi fitoterapevtka Ana Marija Kolman.Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravstveno stanje: od genske predispozicije, življenjskega sloga, do psihosomatskih dejavnikov. Ko zbolimo, odgovornost za zdravje najraje preložimo na zdravnike. V procesu zdravljenja zdravnik bolnika spremlja z rednimi laboratorijskimi preiskavami krvi, ki so osnova za obravnavo bolezni. Profesor dr. Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo v ljubljanskem UKC, je pred kratkim izdal priročnik z naslovom »Kako brati krvno sliko«, v katerem krvno sliko imenuje »kraljica vseh preiskav«. Priročnik je sicer namenjen samo strokovni javnosti, ki jo avtor nagovarja s sporočilom: »Krvno sliko v vsako zdravnikovo misel«.Morda zelo enostaven in učinkovit način spremljanja našega zdravstvenega stanja je, če vsaj enkrat letno opravimo preventivni laboratorijski pregled krvi. S tem lahko sami prevzamemo nadzor nad svojim zdravjem, kajti osnovni biokemijski izvidi bi nas v primeru odstopanj od referenčnih orientacijskih vrednosti pravočasno opozorili na napake, ki jih je pri pravočasnem prepoznavanju moč popraviti. Tako bi odstopanja od referenčnih orientacijskih vrednosti v krvni sliki lahko popravili s spremembo življenjskega sloga, fitoterapijo ali zdravili. Bolniki, ki so že v obravnavi, pa bi lahko tudi sami spremljali rezultate svojega zdravljenja in ob morebitnih stranskih učinkih zdravil podprli ogrožene organe s fitoterapevtskimi proizvodi ali domačimi zeliščnimi pripravki. Interpretacija večjih odstopanj, nepravilnosti in posebnosti v krvni sliki pa je seveda izključno v pristojnosti zdravnika.

Kaja Travnik nam razloži, kako preprosto je bolje skrbeti zase v 5 trikih, ki imajo seveda biohackersko osnovo. Kaja je namreč ena izmed slovenskih biohackerk, ki verjamejo v biohacking načela, ki so v osnovi povezana s naravo in njenimi cikli.Kako pravilno spati, da bo regeneracija resnično optimalna?Zakaj uporabljati panel za fotobiomodulacijo?Kako preprosto je prizemljevanje z energijami našega planeta?Na vse to boste dobili odgovor v tokratnem prispevku.

Ker večino informacij iz okolja prejmemo prek oči, je več kot pomembno, da nam te dobro služijo. Solzenje, srbečica, pekoč občutek, dvojni ali meglen vid ter občutljivost za svetlobo so nekatere izmed pogostejših težav, ki jih imamo s tem organom. Kako pomagati in zakaj se sploh pojavijo? Jih lahko s preventivo preprečimo? O vsem tem v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo tudi na vaša vprašanja odgovarjala dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana, Nataša Vidovič Valentinčič.

V tokratnem Vročem mikrofonu gostimo regionalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hansa Klugeja, ki je svoj prvi mandat nastopil tako rekoč sočasno z začetkom pandemije, v nov mandat pa zagrizel z novo krizo – umikom Združenih držav iz organizacije. Čeprav smo koronavirus premagali, ni optimističen. Evropa stagnira ali celo nazaduje pri številnih kazalnikih zdravja, najbolj pa ga v času, ko denar za zdravje preusmerjamo v obrambo, skrbi naraščajoča pandemija duševnih bolezni med mladimi. O tegobah, za katerimi boleha Evropa, več v nadaljevanju.Pogovoru v izvirniku lahko prisluhnete tukaj. Prevode je bral Igor Velše. 

Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani VIR: Fototeka muzeja

Na Tednu slovenske drame v Kranju so podelili stanovske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V srednji Soški dolini imajo nov muzej, Muzej Doblar, ki predstavlja tamkajšnjo tehniško dediščino. Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili veliko rimskega orožja. Gre morda za materialne dokaze bitke pri Mrzli reki? V Muzeju novejše in sodobne zgodovine so odprli razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, v Deželnem muzeju v Celovcu pa je na ogled razstava z naslovom Hitlerjeva izvršna oblast – avstrijska policija v času nacizma. Ljubljana in Slovenija pa sta bogatejši za novo galerijo z imenom NLB MUZA. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Vito Plavčak, redakcija Staša Grahek.

20. marec je svetovni dan ustnega zdravja, zato bomo Svetovalni servis namenili ustrezni skrbi za zdravje zob in ustne votline. Ta je zelo pomembna, saj vpliva na vsesplošno dobro počutje in višjo kakovost življenja. Ustno zdravje ne pomeni le zdravih zob in ni omejeno samo na ustno votlino, ampak je neločljiv del splošnega zdravja. Zdrav življenjski slog namreč vključuje tudi primerno skrb za ustno zdravje. Ta zajema ustrezno prehrano, dosledno skrb za ustno higieno in redne obiske pri zobozdravniku. Kako pogosti morajo biti ti obiski? Zakaj ima toliko ljudi težave z zobmi? Katere so najpogostejše? Kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? O vsem tem ta četrtek z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!

Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajamo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške, saj jih ženske po številu nemalokrat prekašajo. S Silvico Erlih se je pogovarjala Lucija Fatur.

Ob evropskem dnevu žil smo se posvetili skrbi za žile. Preverili smo, kaj lahko sami storimo za zdravje ožilja ter kako zmanjšamo dejavnike tveganja bolezni srčno-žilnega sistema. Kaj so anevrizme in kdaj opraviti meritev gleženjskega indeksa? Z nami je bil profesor interne medicine dr. Aleš Blinc.

Kako se izogniti poškodbam na glasilkah, kako ustrezno skrbeti zanje in kakšnega pomena sta hidracija in ustrezna prehrana? V petkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o negi in skrbi za naše glasilke ter najpogostejših napakah, ki privedejo do poškodb. Na vprašanja bo odgovarjal dr. Miha Zabret, specialist otorinolaringolog.

Pediatri in šolski zdravniki ZD Ljubljana so konec januarja opozorili na izjemno povečano število virusnih okužb med predšolskimi in šolskimi otroki. Staršem dojenčkov, ki imajo starejše sorojence, so svetovali, da ti začasno nehajo obiskovati vrtec. O aktualnem stanju in sezonskih obolenjih bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. ped., predstojnik oddelka za pediatrijo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Radon je radioaktiven plin, ki ga v periodnem sistemu najdemo v skupini žlahtnih plinov; njegova žlahtnost pa ni prijazna do ljudi. Po nekaterih podatkih je krivec za številne primere pljučnega raka v državi. Negativne vplive radona je mogoče omiliti s precej preprostimi in ne predragimi ukrepi. Kako in zakaj, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Damijan Škrk, direktor Uprave za varstvo pred sevanji; dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana; Friderik Knez, strokovnjak s področja protiradonske zaščite in sanacije objektov, Zavod za gradbeništvo; dr. Franci Gabrovšek, Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Po svetu že odzvanjajo odštevanja do skoka v leto 2025, tudi pri nas. Opoldne so po slovenskih mestih potekala številna silvestrovanja za najmlajše. Med željami tako otrok kot odraslih pa je najpogosteje slišati mir, veselje, zdravje in ljubezen. Med željami policijskih in zdravstvenih služb pa je tudi čim manj dela ob prehodu v novo leto: - Previdno pri uporabi pirotehnike, opozarjajo pristojni. - Vlada potrdila predlog novega zakona o medijih. - Konec pogodbe o dobavi ruskega plina čez Ukrajino za Evropsko unijo ne prinaša večjih skrbi.

Letošnji svetovni dan duševnega zdravja je potekal pod geslom Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju v delovnem okolju. Zaposleni preživimo na delovnem mestu kar 60 odstotkov svojega časa, zato si moramo prizadevati za bolj zdrava delovna mesta, varno in zdravo delovno okolje namreč lahko deluje kot zaščitnik duševnega zdravja. V petkovem svetovalnem servisu bo naša gostja dr. Ditka Vidmar, vodja skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela v okviru programa za duševno zdravje MIRA na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.

Kaj storiti po končani javni razpravi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti? Bo ministrica za zdravje vztrajala pri ostri ločnici med javnim in zasebnim delom v zdravstvu? Kako bodo zdravstvene delavce spodbudili, da bi ostali v javni bolnišnici in tam delali več? Se bodo uresničile grožnje zdravnikov o množičnih odhodih iz javnih zavodov? Bo treba zapirati oddelke? Kaj bo s koncesionarji? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Jasna Humar, direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje; dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice; dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje.

V okrogli trideseti epizodi podkasta je moja sogovornica Tina Bončina, zdravnica, psihoterapevtka in avtorica dveh knjig na temo duševnega zdravja: "Izgorelost" in "A to je vse, kar je?". Tina je pred odhodom na samostojno pot delala kot sobna zdravnica na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, že vrsto let pa se ukvarja s tematikami, ki so za moj podkast posebej relevantne. Govorila sva o tem, kaj sploh je izgorelost, kakšni so opozorilni znaki in zakaj se o tej entiteti nenadoma tako veliko pogovarja. Potem sva svojo perspektivo še razširila in spregovorila o stresu, počitku, načinih samopomoči in skrbi za duševno zdravje. Bogat pogovor, ki človeku vrne upanje, da v vsakdanji hektiki modernega življenja ni sam in da vedno obstajajo načini, s katerimi lahko ob temačnih dneh podpremo upanje v boljše čase. Tino najdeš na https://www.boncina.si/ Njeni knjigi lahko najdeš na spletni strani https://emka.si/pages/tina-boncina Obe Tinini knjigi lahko najdeš tudi v obliki zvočnih ali e-knjig na aplikaciji MK Plus. Na isti aplikaciji je več kot 1000 drugih knjig, vključno z obema mojima! Aplikacijo najdeš na App Store, Google Play oz. na: https://emka.si/pages/mladinskaknjiga-plus V pogovoru omenjava meditacijo 'Pregled telesa' (Body Scan), ki jo lahko najdeš tudi na mojem YouTube kanalu in na podkast aplikacijah: https://youtu.be/wscC60FIBTw?si=tjw5QRc44TfmR0jw Omenjava knjige Search Inside Yourself (Chade-Meng Tan; prevod: Najdi v sebi), Happiness: A Guide to Developing Life's Most Important Skill (Matthieu Ricard). Omenjam raziskavo, ki je skušala izmeriti in kvantificirati emocijo sreče. Opisana je v knjigi Najdi v sebi, gre pa za: Davidson R, Irwin W. The Functional Neuroanatomy of Emotion and Affective Style. Trends in Cognitive Sciences 3, no. 1. 1999; 11–21. Epizoda je nastala v sodelovanju z: Mladinska knjiga, d.d.

Matej Stipanič je inženirski žar chef - mojster, ki se piljenja okusov mišičnih vlaken loteva z natančnostjo vrhunskega gradbeniškega mojstra statike. S starodavnima začimbama - dimom in soljo iz vsakega kosa mesa ustvari kulinarično mojstrovino. Trdi, da smo Slovenci nesporni svetovni prvaki v prepekanju, in da brez termometra ne bo šlo. Tole je najbolj vroč in najpomembnejši podcast pomladi in poletja, ki razbija mite in odkriva skrivnosti priprave mesa na žaru. Matej pojasni tudi, zakaj je maščoba "eno samo zdravje", zakaj taščina pečenka ni dobra in zakaj steak ni kravav, ampak oblit z mesnim moštom. Vsebino smo na indirektnem ognju pekli dobre dve uri, na račun so prišli tudi krškopoljci in jagenjčki. Pa dober tek! ZAPISKI: -MATEJ IN IZBRANI KOSI MESA: https://ibb.co/K7XsHHp -ŽAR MOJSTER V AKCIJI: https://ibb.co/ypjfs85 -PERFEKTEN KRŠKOPOLJC: https://ibb.co/WKncQWM -MARMORIRAN T-BONE: https://ibb.co/PMCYndz -ZA SLINE POCEDIT: https://ibb.co/cxvH82f -MATEJEVA SPLETNA STRAN: https://www.customgrills.si -PRIJAVE NA MATEJEVO DELAVNICO: https://www.jezersek.si/si/akademija/delavnice -MATEJ NA INSTAGRAMU: https://www.instagram.com/customgrill/ -PLINSKI ŽAR KOT GA IMATA MATEJ IN SAŠA: https://www.aliansa.si/napoleon-plinski-zar-rogue-phantom-rse425rsib . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebavtom/

Dan pred letošnjim Festivalom duševnega zdravja, ki bo tokrat v Mariboru, bomo o duševnem zdravju aktivnih na trgu dela govorili tudi v Svetovalnem servisu. Dobro počutje v delovnem okolju je nadvse pomembno, saj prav delovno okolje lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Za dobro počutje so odgovorni tako delodajalci kot zaposleni. Naša gostja bo dr. Ditka Vidmar, vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela, ki deluje v okviru programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.

To nedeljo, 7. aprila, obeležujemo svetovni dan zdravja. Številne koristi za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni ima redna telesna dejavnost. Kako v svoj vsakdan vključiti več gibanja, telovadbo, hojo in tek? Zakaj je koristna skupinska vadba? Kako začeti s tekom? V sredinem Svetovalnem servisu med deveto in pol deseto na Prvem nas bo k hoji, teku in gibanju spodbujal profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.

Skrb za ustno zdravje s primerno higieno in rednimi pregledi pri zobozdravniku je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, tako med otroki kot med odraslimi in starostniki. Kako pogosti morajo biti obiski zobozdravnika? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka? O tem v sredinem svetovalnem servisu z gostjo, ustno higieničarko Tadejo Klemenčič iz ZDL Moste - Polje. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!

Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med. iz veterinarske ambulante Animavet. Odgovarjala bo na vprašanja v povezavi z zdravjem psov, mačk, ptic in glodalcev.

Ustno zdravje je tesno povezano z našim splošnim zdravjem, saj bolezni zob in ustne votline pomembno vplivajo na kakovost življenja posameznika, njegovo vsakodnevno delovanje in psihosocialno stanje. Kako pogosti morajo biti obiski zobozdravnika? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka? O tem v sredinem svetovalnem servisu z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 123 je bila moja gostja Nina Osenar Kontrec, priznana slovenska televizijska voditeljica in pevka. Napisala je knjigo o trpki življenjski preizkušnji, ki jo je doletela kmalu po rojstvu sina. Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom jo je za pet let prikoval na posteljo, za vedno pa zaznamoval njeno dušo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: AIDEA knjiga Ninin pogled na nastopanje v javnosti Od miss do TV voditeljice PlayBoy in Onlyfans - da ali ne? Algoritem za odločanje Ninin avtobiografski roman Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom Odtegnitveni sindrom od antidepresivov Stanje psihe in uma Sodelovanje z dr. Klemenom Rebolom Izkušnja z bogom Vloga Nininega moža pri zdravljenju Načrti za prihodnost

V epizodi 116 je bil moj gost Jan Plestenjak. Jan je eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov. Perfekcionist z jasno vizijo, ki ji sledi že trideseto leto glasbenega ustvarjanja. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Slava in uspeh Disciplina in odgovornost Mladi in apetit po uspehu Vloga samokritičnosti Ustvarjalni proces Neuspeh in stres Zdravje in vitalnost Začetki nastopanja Sanje in cilji Prigode na nastopih Droge in estradniki Neresnice Odnos do novinarjev Slava in partnerstvo Občudovanje in narcisoizem Iskrenost in transparentnost Družina in partnerstvo Ljubezen Težnja pod vedeti vse in dokazovanje Inspiracjija za ustvarjanje Vera in absolut Ljubezensko razmerje Odnos s starši Vpliv uspešnih staršev na kariero otroka Sestavine za uspeh Najljubša pesem Poslanstvo Težki trenutki Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Bodi obveščen/a, ko izide AIDEA knjiga: https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= ASTRA AI: https://astra.si/ai/  ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================