POPULARITY
V tokratni epizodi Kulturosfere se potopimo v živahno razpravo z dogodka WellBIEN 2025, programske enote Mednarodnega bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025 v organizaciji Zavoda Carnica. V razpravi odpiramo prostor premisleku o presečiščih umetnosti, zdravja in skupnosti. Osredotočamo se na tekstilne prakse kot orodje za promocijo zdravja, kulturno predpisovanje ter na izzive in potenciale, ki jih prinaša sodelovanje med umetniki, terapevti in zdravstvenimi delavci.Osrednja gostja epizode je Pamela Whitaker (Irska), predavateljica likovne psihoterapije na Univerzi v Ulstru, ki raziskuje tekstil kot prostor refleksije, skupnostne solidarnosti in skrbi za duševno zdravje. Njeno delo naslavlja preplet umetniške prakse, socialne angažiranosti in ustvarjalnega zdravja v kontekstih travme, neenakosti in družbenega okrevanja.Ob njej se v pogovoru predstavijo še članici tekstilnih skupnosti Aleksandra Šuler in Jasmina Ferček ter vodja strokovne pisarne Asociacije in predstavnica konzorcija Kultura za duševno zdravje Polona Torkar, ki raziskujejo, kako lahko lokalne ustvarjalne pobude postanejo pomemben dejavnik izboljšanja kakovosti življenja.Skupaj razmišljamo:- Kako tekstilna praksa lahko deluje kot terapevtsko in emancipatorno orodje?- Kje so stičišča in razlike med socialno angažirano umetnostjo, umetnostno terapijo in praksami ustvarjalnega zdravja?- In kako lahko izkušnje iz tujine osmislimo v našem kulturnem in zdravstvenem prostoru?Prisluhnite pogovoru, ki tke nove niti med umetnostjo in zdravstvenim varstvom.
V epizodi 179 je bil gost dr.Klemen Rebolj, zdravnik, psihoterapevt in ustanovitelj klinike Ravnovesje. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Osnovni koncepti zdravja in ravnovesja Vpliv družbenih pričakovanj na posameznika Razumevanje duševnih motenj Zdravje in ljubezen do sebe Krivda in njene posledice Odraslost in odgovornost Povezava med srcem in duševnim zdravjem Epigenetika in vpliv prednikov Pogum in odgovornost v življenju ============================================= Mestna občina Ljubljana s projektom »Tudi junakinje in junaki včasih potrebujejo pomoč«, spodbuja ozaveščanje in detabuiziranje čustvenih in duševnih stisk ter sočutno in odprto družbo. Preko pogovorov želimo prispevati k ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja in razbijanju tabujev. Več o projektu: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/zdravje-in-socialno-varstvo/socialnovarstveni-programi-podpore-in-pomoci/osebe-s-tezavami-v-dusevnem-zdravju/
Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajajo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške, saj jih ženske po številu nemalokrat prekašajo. Slišali bomo ponovitev oddaje, s Silvico Erlih se je pogovarjala Lucija Fatur.
Odgovornost za svoje zdravje nosimo sami, pravi fitoterapevtka Ana Marija Kolman.Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na naše zdravstveno stanje: od genske predispozicije, življenjskega sloga, do psihosomatskih dejavnikov. Ko zbolimo, odgovornost za zdravje najraje preložimo na zdravnike. V procesu zdravljenja zdravnik bolnika spremlja z rednimi laboratorijskimi preiskavami krvi, ki so osnova za obravnavo bolezni. Profesor dr. Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo v ljubljanskem UKC, je pred kratkim izdal priročnik z naslovom »Kako brati krvno sliko«, v katerem krvno sliko imenuje »kraljica vseh preiskav«. Priročnik je sicer namenjen samo strokovni javnosti, ki jo avtor nagovarja s sporočilom: »Krvno sliko v vsako zdravnikovo misel«.Morda zelo enostaven in učinkovit način spremljanja našega zdravstvenega stanja je, če vsaj enkrat letno opravimo preventivni laboratorijski pregled krvi. S tem lahko sami prevzamemo nadzor nad svojim zdravjem, kajti osnovni biokemijski izvidi bi nas v primeru odstopanj od referenčnih orientacijskih vrednosti pravočasno opozorili na napake, ki jih je pri pravočasnem prepoznavanju moč popraviti. Tako bi odstopanja od referenčnih orientacijskih vrednosti v krvni sliki lahko popravili s spremembo življenjskega sloga, fitoterapijo ali zdravili. Bolniki, ki so že v obravnavi, pa bi lahko tudi sami spremljali rezultate svojega zdravljenja in ob morebitnih stranskih učinkih zdravil podprli ogrožene organe s fitoterapevtskimi proizvodi ali domačimi zeliščnimi pripravki. Interpretacija večjih odstopanj, nepravilnosti in posebnosti v krvni sliki pa je seveda izključno v pristojnosti zdravnika.
Kaja Travnik nam razloži, kako preprosto je bolje skrbeti zase v 5 trikih, ki imajo seveda biohackersko osnovo. Kaja je namreč ena izmed slovenskih biohackerk, ki verjamejo v biohacking načela, ki so v osnovi povezana s naravo in njenimi cikli.Kako pravilno spati, da bo regeneracija resnično optimalna?Zakaj uporabljati panel za fotobiomodulacijo?Kako preprosto je prizemljevanje z energijami našega planeta?Na vse to boste dobili odgovor v tokratnem prispevku.
Ker večino informacij iz okolja prejmemo prek oči, je več kot pomembno, da nam te dobro služijo. Solzenje, srbečica, pekoč občutek, dvojni ali meglen vid ter občutljivost za svetlobo so nekatere izmed pogostejših težav, ki jih imamo s tem organom. Kako pomagati in zakaj se sploh pojavijo? Jih lahko s preventivo preprečimo? O vsem tem v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo tudi na vaša vprašanja odgovarjala dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana, Nataša Vidovič Valentinčič.
V tokratnem Vročem mikrofonu gostimo regionalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hansa Klugeja, ki je svoj prvi mandat nastopil tako rekoč sočasno z začetkom pandemije, v nov mandat pa zagrizel z novo krizo – umikom Združenih držav iz organizacije. Čeprav smo koronavirus premagali, ni optimističen. Evropa stagnira ali celo nazaduje pri številnih kazalnikih zdravja, najbolj pa ga v času, ko denar za zdravje preusmerjamo v obrambo, skrbi naraščajoča pandemija duševnih bolezni med mladimi. O tegobah, za katerimi boleha Evropa, več v nadaljevanju.Pogovoru v izvirniku lahko prisluhnete tukaj. Prevode je bral Igor Velše.
Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani VIR: Fototeka muzeja
Na Tednu slovenske drame v Kranju so podelili stanovske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V srednji Soški dolini imajo nov muzej, Muzej Doblar, ki predstavlja tamkajšnjo tehniško dediščino. Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili veliko rimskega orožja. Gre morda za materialne dokaze bitke pri Mrzli reki? V Muzeju novejše in sodobne zgodovine so odprli razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, v Deželnem muzeju v Celovcu pa je na ogled razstava z naslovom Hitlerjeva izvršna oblast – avstrijska policija v času nacizma. Ljubljana in Slovenija pa sta bogatejši za novo galerijo z imenom NLB MUZA. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Vito Plavčak, redakcija Staša Grahek.
20. marec je svetovni dan ustnega zdravja, zato bomo Svetovalni servis namenili ustrezni skrbi za zdravje zob in ustne votline. Ta je zelo pomembna, saj vpliva na vsesplošno dobro počutje in višjo kakovost življenja. Ustno zdravje ne pomeni le zdravih zob in ni omejeno samo na ustno votlino, ampak je neločljiv del splošnega zdravja. Zdrav življenjski slog namreč vključuje tudi primerno skrb za ustno zdravje. Ta zajema ustrezno prehrano, dosledno skrb za ustno higieno in redne obiske pri zobozdravniku. Kako pogosti morajo biti ti obiski? Zakaj ima toliko ljudi težave z zobmi? Katere so najpogostejše? Kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? O vsem tem ta četrtek z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!
Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajamo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške, saj jih ženske po številu nemalokrat prekašajo. S Silvico Erlih se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ob evropskem dnevu žil smo se posvetili skrbi za žile. Preverili smo, kaj lahko sami storimo za zdravje ožilja ter kako zmanjšamo dejavnike tveganja bolezni srčno-žilnega sistema. Kaj so anevrizme in kdaj opraviti meritev gleženjskega indeksa? Z nami je bil profesor interne medicine dr. Aleš Blinc.
Kot razumna bitja vsi skrbimo za svoje zdravje. Ne le telesno, ampak tudi duševno in duhovno. Kajti brez celostnega zdravja smo bolni. Lahko smo sicer pri močeh, toda duša in duh nas izdajata, ko nista v ravnovesju, ko sta nevarno obtežena in nas vlečeta k tlom. Ni mogoče, da v takem stanju zaživimo kot ljudje. Polnokrvno, po Božjem načrtu, brez omejitev. Dokler se izčrpavamo v skrbi za zdravo telo, zanemarjamo pa zdravje duše in duha, nimamo od tega ne večje ne trajnejše koristi. V trenutku, ko zbolimo, namreč nimamo opore v čisti duši, ki bi nas tolažila, ne v Božji bližini, ki bi nas pomirjala. Prepuščeni smo sami sebi, volji telesa, ki je zbolelo in hoče ozdraveti. Nastavljamo uho in bi radi čuli, kaj nam sporoča. Se bo kri očistila prostih radikalov? Ali bo mogoče zatreti patogene v dihalih? Ali bo sečna kislina upadla in vrnila zdravje prizadetim sklepom, tkivom? Upamo, vendar jasnega odgovora ni. Pomagamo si z zdravili in zdravniškimi nasveti. Dovoljujemo, da nam kirurgi odvzamejo škodljive tvorbe, ko so nastale – ali da nam po prometni nesreči poravnajo zlomljene kosti. A temeljna dilema ostaja: nikoli ne bo mogoče naročiti zdravega telesa. Pa tudi ko ga imamo, ni zagotovila, da ga lahko obdržimo, čeprav bi se še tako trudili. Če se zavedamo te resnice, je odločitev, kaj je treba storiti, jasna. Zdravje duše in duha je nad zdravjem telesa, tudi ko bi odgovorno skrbeli zanj. Kajti duhovno življenje, vsajeno v plemenito dušo, prinaša človeku Božja spoznanja. Podeljuje notranji mir in nas pripravlja na stanje, ki ga bomo deležni, ko zemeljskega telesa ne bo več, poveličano pa šele nastaja.
Kako se izogniti poškodbam na glasilkah, kako ustrezno skrbeti zanje in kakšnega pomena sta hidracija in ustrezna prehrana? V petkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o negi in skrbi za naše glasilke ter najpogostejših napakah, ki privedejo do poškodb. Na vprašanja bo odgovarjal dr. Miha Zabret, specialist otorinolaringolog.
Ob slovenskem tednu boja proti raku, ki tokrat poteka pod geslom »V boju proti raku bo zavel nov veter!« se prav danes pod okriljem evropskega projekta Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji začenja dvoletno sodelovanje z Mednarodno agencijo za raziskave raka pri SZO in nizozemskim univerzitetnim kliničnim centrom Erasmus MC Rotterdam. Cilj je preveriti upravičenost in izvedljivost novih presejalnih programov za raka prostate in pljučnega raka pri nas. Projekt so predstavili danes na Onkološkem inštitutu, tam je bila Helena Lovinčič.
Dr. Teja Klančič, poznana tudi kot Znanstvenica, je s svojim znanjem o črevesju in mikrobiomu pritegnila pozornost vseh, ki jim je blizu skrb za zdrav življenjski slog. Svoje strokovno znanje podaja na razumljiv način, opozarja na prehranske pasti sodobnega časa in na pomen zdravega črevesja. Kako je vse to povezano s kaljenjem kalčkov, ki je postalo njen hobi? To in še več izveš v pogovoru ob Matchi, kjer mi je povedala: Kakšna je bila njena študijska pot po svetu in vrnitev v Slovenijo? Zakaj se naše zdravje se začne v črevesju? Prehranjevalne navade po svetu? Kakšne so njene prehranjevalne navade? Kakšni so razlogi za porast prebavnih težav? Kdaj in zakaj se je navdušila nad kaljenjem in fermentacijo doma? Nekaj nasvetov za podporo zdravju svojega črevesja?Govorili sva tudi o pomenu vlaknin in fermentirane hrane ter zakaj sta možgani in črevesje najboljša prijatelja ... Po poslušanju podkasta se lahko z nama povežeš tudi na Instagramu:► https://www.instagram.com/malincanastja/► https://www.instagram.com/znanstvenica/Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja.kramer@malinca.si
Direktor tiskovnega urada Svetega sedeža Matteo Bruni je v soboto podal nekaj informacij o zdravju papeža Frančiška. Kakšno je njegovo zdravstveno stanje? Po petih večerih je Sanremo v soboto oziroma na prehodu v nedeljo dobil svojega zmagovalca – na festivalu je občinstvo in žirije najbolj prepričal pevec Olly s pesmijo Balorda nostalgia. Kakšna je bila sicer 75. izvedba festivala v mestu rož?
Tokrat o ženskah v znanosti, saj smo v torek zaznamovali mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Doktorica Polona Šafarič Tepeš, ki se v New Yorku posveča preučevanju endometrioze in je zagovornica enakopravnosti spolov, je v palači Združenih narodov v New Yorku organizirala okroglo mizo o zdravju žensk. Za našo oddajo je spregovorila o tako imenovanem sindromu čebele matice, o ovirah za ženske na poklicni poti, pa tudi o prilagajanju medicine zakonitostim ženskega telesa. V oddaji tudi o praznovanju slovenskega kulturnega praznika 8.februarja. Ob tej priložnosti so v prostorih Slovenske izseljenske matice v Ljubljani pripravili predstavitev prekmurske izseljenske kulturne dediščine iz ameriškega Betlehema, Prešernov dan pa so zaznamovali tudi Slovenci v Skopju.
Pediatri in šolski zdravniki ZD Ljubljana so konec januarja opozorili na izjemno povečano število virusnih okužb med predšolskimi in šolskimi otroki. Staršem dojenčkov, ki imajo starejše sorojence, so svetovali, da ti začasno nehajo obiskovati vrtec. O aktualnem stanju in sezonskih obolenjih bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. ped., predstojnik oddelka za pediatrijo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Radon je radioaktiven plin, ki ga v periodnem sistemu najdemo v skupini žlahtnih plinov; njegova žlahtnost pa ni prijazna do ljudi. Po nekaterih podatkih je krivec za številne primere pljučnega raka v državi. Negativne vplive radona je mogoče omiliti s precej preprostimi in ne predragimi ukrepi. Kako in zakaj, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Damijan Škrk, direktor Uprave za varstvo pred sevanji; dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana; Friderik Knez, strokovnjak s področja protiradonske zaščite in sanacije objektov, Zavod za gradbeništvo; dr. Franci Gabrovšek, Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Po svetu že odzvanjajo odštevanja do skoka v leto 2025, tudi pri nas. Opoldne so po slovenskih mestih potekala številna silvestrovanja za najmlajše. Med željami tako otrok kot odraslih pa je najpogosteje slišati mir, veselje, zdravje in ljubezen. Med željami policijskih in zdravstvenih služb pa je tudi čim manj dela ob prehodu v novo leto: - Previdno pri uporabi pirotehnike, opozarjajo pristojni. - Vlada potrdila predlog novega zakona o medijih. - Konec pogodbe o dobavi ruskega plina čez Ukrajino za Evropsko unijo ne prinaša večjih skrbi.
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja je potekal pod geslom Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju v delovnem okolju. Zaposleni preživimo na delovnem mestu kar 60 odstotkov svojega časa, zato si moramo prizadevati za bolj zdrava delovna mesta, varno in zdravo delovno okolje namreč lahko deluje kot zaščitnik duševnega zdravja. V petkovem svetovalnem servisu bo naša gostja dr. Ditka Vidmar, vodja skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela v okviru programa za duševno zdravje MIRA na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.
Kaj storiti po končani javni razpravi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti? Bo ministrica za zdravje vztrajala pri ostri ločnici med javnim in zasebnim delom v zdravstvu? Kako bodo zdravstvene delavce spodbudili, da bi ostali v javni bolnišnici in tam delali več? Se bodo uresničile grožnje zdravnikov o množičnih odhodih iz javnih zavodov? Bo treba zapirati oddelke? Kaj bo s koncesionarji? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Jasna Humar, direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje; dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice; dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Rdeča LED svetlobna terapija je postala ena izmed najbolj priljubljenih in učinkovitih metod zdravljenja ter izboljšanja različnih stanj. Ta napredna terapevtska tehnika izkorišča zdravilno moč rdeče svetlobe z določeno valovno dolžino, kar lahko prinaša številne pozitivne učinke na vaše zdravje in dobro počutje.
Visoke temperature, pomanjkanje padavin in močni vetrovi so najpogostejši naravni vzroki gozdnega požara, zlasti v poletnih mesecih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je glavni krivec za tovrstno naravno nesrečo v 80 odstotkih še vedno človek, ki z uporabo tehničnih naprav velikokrat ravna nepremišljeno in se ne zaveda kasnejših posledic. Kako bi ukrepali v primeru požara v neposredni bližini, je Julija Kandare spraševala mimoidoče po ljubjanskih ulicah, odgovore o škodljivih vplivih požara na naše zdravje, pa je poiskala pri docentki doktorici Neni Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana. foto: Pexels
V okrogli trideseti epizodi podkasta je moja sogovornica Tina Bončina, zdravnica, psihoterapevtka in avtorica dveh knjig na temo duševnega zdravja: "Izgorelost" in "A to je vse, kar je?". Tina je pred odhodom na samostojno pot delala kot sobna zdravnica na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, že vrsto let pa se ukvarja s tematikami, ki so za moj podkast posebej relevantne. Govorila sva o tem, kaj sploh je izgorelost, kakšni so opozorilni znaki in zakaj se o tej entiteti nenadoma tako veliko pogovarja. Potem sva svojo perspektivo še razširila in spregovorila o stresu, počitku, načinih samopomoči in skrbi za duševno zdravje. Bogat pogovor, ki človeku vrne upanje, da v vsakdanji hektiki modernega življenja ni sam in da vedno obstajajo načini, s katerimi lahko ob temačnih dneh podpremo upanje v boljše čase. Tino najdeš na https://www.boncina.si/ Njeni knjigi lahko najdeš na spletni strani https://emka.si/pages/tina-boncina Obe Tinini knjigi lahko najdeš tudi v obliki zvočnih ali e-knjig na aplikaciji MK Plus. Na isti aplikaciji je več kot 1000 drugih knjig, vključno z obema mojima! Aplikacijo najdeš na App Store, Google Play oz. na: https://emka.si/pages/mladinskaknjiga-plus V pogovoru omenjava meditacijo 'Pregled telesa' (Body Scan), ki jo lahko najdeš tudi na mojem YouTube kanalu in na podkast aplikacijah: https://youtu.be/wscC60FIBTw?si=tjw5QRc44TfmR0jw Omenjava knjige Search Inside Yourself (Chade-Meng Tan; prevod: Najdi v sebi), Happiness: A Guide to Developing Life's Most Important Skill (Matthieu Ricard). Omenjam raziskavo, ki je skušala izmeriti in kvantificirati emocijo sreče. Opisana je v knjigi Najdi v sebi, gre pa za: Davidson R, Irwin W. The Functional Neuroanatomy of Emotion and Affective Style. Trends in Cognitive Sciences 3, no. 1. 1999; 11–21. Epizoda je nastala v sodelovanju z: Mladinska knjiga, d.d.
Ali je v Sloveniji še mogoč pogovor o uspehih medicinske stroke, ne da bi se dotaknili velikih težav, s katerimi se spopada naš javni zdravstveni sistem? Številke so neizprosne: po zadnjih podatkih v naši državi več kot 135.000 prebivalk in prebivalcev nima svojega izbranega osebnega zdravnika, več kot 150.000 bolnic in bolnikov pa na zdravljenje čaka nedopustno dolgo. Težave slovenskega zdravstva bodo ena od tem pogovora s prof. dr. Igorjem Švabom, dekanom medicinske fakultete v Ljubljani. Gost oddaje Glasovi svetov je specialist družinske medicine in ustanovitelj Katedre za družinsko medicino. Njegov učbenik, ki ga je uredil v sodelovanju z dr. Danico Rotar Pavlič, so že prevedli v hrvaščino in angleščino, v ukrajinščino in nemščino; vse bolj pa se kaže, da ga bodo med obvezno študijsko literaturo uvrstili še na Madžarskem in v Švici. Prof. Švab si ne zatiska oči pred izzivi in dokumenti, ki jih prejme na svojo delovno mizo. Več pa v pogovoru, ki ga je vodil Iztok Konc. Foto BoBo
Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ko je Lana nevarno zbolela, so se njeni bližnji močno začeli zavedati, da je vsako življenje čudež in Božji dar. Lanina zgodba vas bo spomnila na to.
Matej Stipanič je inženirski žar chef - mojster, ki se piljenja okusov mišičnih vlaken loteva z natančnostjo vrhunskega gradbeniškega mojstra statike. S starodavnima začimbama - dimom in soljo iz vsakega kosa mesa ustvari kulinarično mojstrovino. Trdi, da smo Slovenci nesporni svetovni prvaki v prepekanju, in da brez termometra ne bo šlo. Tole je najbolj vroč in najpomembnejši podcast pomladi in poletja, ki razbija mite in odkriva skrivnosti priprave mesa na žaru. Matej pojasni tudi, zakaj je maščoba "eno samo zdravje", zakaj taščina pečenka ni dobra in zakaj steak ni kravav, ampak oblit z mesnim moštom. Vsebino smo na indirektnem ognju pekli dobre dve uri, na račun so prišli tudi krškopoljci in jagenjčki. Pa dober tek! ZAPISKI: -MATEJ IN IZBRANI KOSI MESA: https://ibb.co/K7XsHHp -ŽAR MOJSTER V AKCIJI: https://ibb.co/ypjfs85 -PERFEKTEN KRŠKOPOLJC: https://ibb.co/WKncQWM -MARMORIRAN T-BONE: https://ibb.co/PMCYndz -ZA SLINE POCEDIT: https://ibb.co/cxvH82f -MATEJEVA SPLETNA STRAN: https://www.customgrills.si -PRIJAVE NA MATEJEVO DELAVNICO: https://www.jezersek.si/si/akademija/delavnice -MATEJ NA INSTAGRAMU: https://www.instagram.com/customgrill/ -PLINSKI ŽAR KOT GA IMATA MATEJ IN SAŠA: https://www.aliansa.si/napoleon-plinski-zar-rogue-phantom-rse425rsib . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2 PODPRI ATMOSFERCE - https://app.vibeit.co/en/atmosferci PODPRI KOMOTAR MINUTO - http://shop.komotarminuta.com/en SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/ SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sebavtom/
Dan pred letošnjim Festivalom duševnega zdravja, ki bo tokrat v Mariboru, bomo o duševnem zdravju aktivnih na trgu dela govorili tudi v Svetovalnem servisu. Dobro počutje v delovnem okolju je nadvse pomembno, saj prav delovno okolje lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Za dobro počutje so odgovorni tako delodajalci kot zaposleni. Naša gostja bo dr. Ditka Vidmar, vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela, ki deluje v okviru programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.
To nedeljo, 7. aprila, obeležujemo svetovni dan zdravja. Številne koristi za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni ima redna telesna dejavnost. Kako v svoj vsakdan vključiti več gibanja, telovadbo, hojo in tek? Zakaj je koristna skupinska vadba? Kako začeti s tekom? V sredinem Svetovalnem servisu med deveto in pol deseto na Prvem nas bo k hoji, teku in gibanju spodbujal profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.
Skrb za ustno zdravje s primerno higieno in rednimi pregledi pri zobozdravniku je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, tako med otroki kot med odraslimi in starostniki. Kako pogosti morajo biti obiski zobozdravnika? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka? O tem v sredinem svetovalnem servisu z gostjo, ustno higieničarko Tadejo Klemenčič iz ZDL Moste - Polje. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!
Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med. iz veterinarske ambulante Animavet. Odgovarjala bo na vprašanja v povezavi z zdravjem psov, mačk, ptic in glodalcev.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja nadaljujejo pogajanja o reformi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, ki so v preteklih mesecih zastala. Glavni pogajalec, finančni minister Klemen Boštjančič pravi, da bo "na mizi vse", sindikati pa že nekaj mesecev želijo videti predvsem nov vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij. Drugi poudarki oddaje: - V Gazi je bilo v preteklih 24-ih urah ubitih najmanj 210 ljudi, doslej skupno 25 tisoč 700. - V več evropskih državah že več dni potekajo protesti kmetov proti načinu zelenega prehoda. - Lansko leto je bilo tako v Sloveniji kot na svetovni ravni po podatkih Agencije za okolje najtoplejše v zgodovini meritev.
Ustno zdravje je tesno povezano z našim splošnim zdravjem, saj bolezni zob in ustne votline pomembno vplivajo na kakovost življenja posameznika, njegovo vsakodnevno delovanje in psihosocialno stanje. Kako pogosti morajo biti obiski zobozdravnika? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka? O tem v sredinem svetovalnem servisu z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!
AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :) https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 123 je bila moja gostja Nina Osenar Kontrec, priznana slovenska televizijska voditeljica in pevka. Napisala je knjigo o trpki življenjski preizkušnji, ki jo je doletela kmalu po rojstvu sina. Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom jo je za pet let prikoval na posteljo, za vedno pa zaznamoval njeno dušo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: AIDEA knjiga Ninin pogled na nastopanje v javnosti Od miss do TV voditeljice PlayBoy in Onlyfans - da ali ne? Algoritem za odločanje Ninin avtobiografski roman Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom Odtegnitveni sindrom od antidepresivov Stanje psihe in uma Sodelovanje z dr. Klemenom Rebolom Izkušnja z bogom Vloga Nininega moža pri zdravljenju Načrti za prihodnost
Aromaterapija s svojim holističnim pristopom vpliva na telo, čustva, um in duha. Kako lahko torej bolj celostno podpremo svoje počutje in zdravje, na kaj vse moramo biti pozorni pri uporabi eteričnih olj, bomo v tokratnem Svetovalnem servisu vprašali priznano aromaterapevtko Nino Medved iz Magnolije. Pišite nam na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
V tednu, ko smo zaznamovali dan duševnega zdravja, bomo četrtkov Svetovalni servis posvetili dobremu duševnemu počutju na delovnem mestu. V življenju največ časa porabimo za spanje in delo. Zato je dobro duševno počutje na delovnem mestu še kako pomembno, delovno okolje pa lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Naša gostja bo dr. Tatjana Novak Šubara, univ. dipl. psihologinja iz nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA pri NIJZ. Pokličite ali nam pišite.
Premier Robert Golob je v državni zbor poslal predlog za imenovanje državne sekretarke Valentine Prevolnik Rupel za ministrico za zdravje. V okviru rekonstrukcije vlade naj bi se po neuradnih podatkih poslovila ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. SDS je medtem napovedala vložitev interpelacije zoper ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Januarska uskladitev pokojnin bo po napovedih ministra za delo Luke Mesca dosegla 8,2 odstotka, a le pod pogojem, da se bodo uresničile gospodarske napovedi. Državni sekretar Igor Feketija svari pred prevelikimi pričakovanji. - Analiza poplavljenih območij na Koroškem je pokazala, da približno 25 tisoč kubičnih metrov mulja sodi med nevarne odpadke. Po besedah Tanje Bolte z okoljskega ministrstva je za nevaren mulj edino primerno odlagališče na tem območju Tab Mežica. - Letošnja Nobelova nagrada za fiziko gre v roke raziskovalcev dinamike elektronov v atomih in molekulah.
V epizodi 116 je bil moj gost Jan Plestenjak. Jan je eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov. Perfekcionist z jasno vizijo, ki ji sledi že trideseto leto glasbenega ustvarjanja. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Slava in uspeh Disciplina in odgovornost Mladi in apetit po uspehu Vloga samokritičnosti Ustvarjalni proces Neuspeh in stres Zdravje in vitalnost Začetki nastopanja Sanje in cilji Prigode na nastopih Droge in estradniki Neresnice Odnos do novinarjev Slava in partnerstvo Občudovanje in narcisoizem Iskrenost in transparentnost Družina in partnerstvo Ljubezen Težnja pod vedeti vse in dokazovanje Inspiracjija za ustvarjanje Vera in absolut Ljubezensko razmerje Odnos s starši Vpliv uspešnih staršev na kariero otroka Sestavine za uspeh Najljubša pesem Poslanstvo Težki trenutki Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Bodi obveščen/a, ko izide AIDEA knjiga: https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= ASTRA AI: https://astra.si/ai/ ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================
Premier Robert Golob je državni zbor obvestil, da bo po odstopu Danijela Bešiča Loredana z mesta ministra za zdravje to funkcijo začasno opravljal sam. Ministri so bili ob prihodu na sejo vlade skopi s komentarji o kandidatu za novega ministra, odločitev prepuščajo premierju Robertu Golobu. Tudi koalicijska partnerja SD in Levica za zdaj z morebitnimi kandidati za novega ministra za zdravje nista seznanjena. Druge teme oddaje: - V proračunskem razrezu za prihodnji dve leti poudarek na zdravju, znanju in mladih, vlada potrdila še spremenjen načrt za okrevanje in odpornost - Turški predsednik Erdogan: odprite nam pot v Evropsko unijo, mi pa jo bomo Švedski v Nato - Vodje diplomacij Slovenije, Hrvaške in Italije v Anconi o zaščiti severnega Jadrana in migracijah - Uspešnost na maturi podobna lanski, 18 diamantnih maturantov prihaja iz 12-ih šol
Danijel Bešič Loredan po dobrem letu dni zapušča položaj ministra za zdravje. Nad odstopom niso presenečeni ne v koaliciji niti opoziciji. Kot je dejal premier Rober Golob, ki je ministru predložil odstopno izjavo, imata z Bešičem Loredanom različne poglede na krepitev javne zdravstvene mreže. Okrepitev javnega zdravstva po odstopu ministra pričakujejo tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Španiji začetek volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami - Zaradi nesoglasij glede migracij razpadla nizozemska vlada - Občutno povečanje kibernetskih napadov pri rezervacijah počitniških namestitev. Na kaj je dobro biti pozoren?
V Sloveniji je več bolniških odsotnosti z dela zaradi težav z duševnim zdravjem kot zaradi onkoloških obolenj. V času epidemije so študentje in starejši za skoraj tretjino pogosteje razmišljali o samomoru. Čakalne vrste za pomoč so nedopustno dolge tudi za samoplačniške storitve. Na samoplačniškega psihoterapevta za otroke je na primer treba čakati eno leto. Tudi varovani oddelki so prepolni, na čakalni listi za sprejem je več kot 2500 oseb. Na Ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da se zavedajo problema in pripravljajo spremembe zakonodaje s tega področja, da bi popravili vsaj največje sistemske anomalije. Kakšno so razmere na varovanih oddelkih, zakaj je nujna regulacija poklica psihoterapevta in kaj prinašajo zakonodajne spremembe? O tem v voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje; dr. Sanja Cukut Krilić, raziskovalka Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU; Miran Možina, psihiater, psihoterapevt, direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani; Juš Škraban, asistent na Fakulteti za socialno delo; Andreja Štepec, ambasadorka duševnega zdravja z lastno izkušnjo in strokovna sodelavka Združenja za duševno zdravje ŠENT.
Napovedana podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja NI utemljena, pravi pristojni minister Danijel Bešič Loredan, ki želi pojasnila zavarovalnic. Poudarja zavezanost ukinitvi ali preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja, vendar je treba drugje poisakti denar za financiranje zdravtstvene blagajne V oddaji tudi: Socialni partnerji bodo danes pretresali novelo zakona o zavodih. Zaznamujemo svetovni dan zdravja; najpogostejša bolezen Slovencev je debelost. Evropska komisija od Kitajske pričakuje, da bo uporabila svoj vpliv za končanje vojne v Ukrajini.
V epizodi #87 je bila moja gostja Bilka Baloh svobodna raziskovalka, mentorica in svetovalka na področju zdrave prehrane, v katero vpleta znanja iz Ajurvede. Že petindvajset let se aktivno ukvarja s problematiko živilske industrije in procesirane hrane, ki v telesu povzroča nered in bolezni. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Strah in predaja Post širi zavest, postenje Panchakarma in Ajurveda Informacije iz vesolja, modreci, doše in energije Raziskovanje, zahodna medicina, zdravljenje Puls, postenje, intermittent fasting, prehranjevanje, meso Sladkor, antropološka zgodovina človeka Um in zavest, meditacija, dimenzije, bimantre ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA
Dr. Belovičeva je spregovorila o sončničnem semenu in drugih semenih, koristnih za zdravje.
Dr. Belovičeva spregovori o sončničnem semenu in drugih semenih koristnih za zdravje.