Podcasts about italije

Približno 300 posameznikov iz 30 držav se udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si mnogi v tem času predstavljajo oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, rojeno v Indiji, ki ima slovenske sorodnike v Vidmu v Furlaniji, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije, sina rokometaša Aleša Pajoviča.

V Cerknem se je včeraj začel letošnji 29. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga pripravlja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednik slednje dr. Dejan Valentinčič je povedal, da je utrjevanje jezika zelo pomembno za utrjevanje slovenske zavesti pri mladih. Tabora se udeležuje 43 mladih med 10. in 15. letom starosti, ki prihajajo iz Italije, Avstrije, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, Grčije, ZDA in JAR. Tabor vključuje: dopoldanski pouk slovenščine v nivojskih skupinah, popoldanske pohode in oglede, spoznavanje cerkljanskih zanimivosti in kulturne dediščine, športne aktivnosti v naravi, druženje, družabne igre …

Vročinski val v večjem delu Evrope ne pojenja. O neznosni vročini med drugim poročajo iz sosednjih Hrvaške in Italije, kjer naj bi se temperature povzpele čez 40 stopinj, podobno je v Nemčiji, kjer omejujejo porabo vode, na Mont Blancu so temperature že nad lediščem. Tudi pri nas vse kaže na to, da je letošnji junij najbolj vroč v zgodovini meritev. V oddaji tudi o tem: - Sodišče v Izraelu preložilo pričanje premierja Netanjahuja v sodnem postopku zaradi obtožb korupcije - Katere novosti prinaša zakon o funkcionarjih? - Slovenski atleti v Mariboru na dobri poti v evropsko elito

+Jop malo posla za Apriliju i mnogo za Yamahu i Hondu+Moto 2: Gonzalez resetovao sezonu+Moto 3: Quiles možda istorijski?OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju i podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationKUPITE ULAZNICE ZA IMAX F1 FILM CINEPLEXX PREMIJERU: https://bit.ly/f1-film-lap76-cineplexxIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovinu goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Več kot dva tisoč obiskovalcev iz 17 držav se je včeraj udeležilo prireditve Dobrodošli doma v Novi Gorici. Program se je začel na Sveti Gori, kjer je opoldansko sveto mašo daroval dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldne so se obiskovalci na Bevkovem trgu ustavljali ob stojnicah s ponudbo hrane in rokodelskih izdelkov, osrednjo prireditev pa so začeli godbeniki z obeh strani meje. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je rojake spodbujal k sodelovanju za Slovenijo in jih čestital ob prihajajočem dnevu državnosti. Med nastopi rojakov iz različnih držav so spomnili na številne Slovence, ki so in še vedno puščajo pečat po vsem svetu ter pišejo zgodovino. V video izjavah so se oglasili: iz ZDA trikratni nominiranec za Grammyja Mak Grgić in prejemnik prvega tehničnega oskarja iz Slovenije Jernej Barbič; iz Argentine prvi Slovenec, ki je bil v Himalaji Dinko Bertoncelj ter iz Italije mlada slovenska smučarka Caterina Sinigoi. Pred nastopom ansambla Saša Avsenika so predvajali tudi glasbeno čestitko, pri kateri so sodelovali rojaki z vseh kontinentov.

Slovenske košarkarice so nastope na evropskem prvenstvu v Bologni končale s tekmo proti Srbkinjam, ki je bila prestižne narave in je odločala o 3. mestu v skupini. Iz te sta v četrtfinale napredovali reprezentanci Litve in gostiteljice Italije. V tivolski dvorani se bo danes s polfinalnimi in finalnimi dvoboji končal namiznoteniški turnir svetovne serije.

Ivan Salatić je vzel po naključju najden fragment iz črnogorske zgodovine in ga pretvoril v čudovito filmsko razmišljanje o naravi in bistvu človeške zgodovine. Uradna zgodovina se sicer piše v debelih bukvah, o krutih dogodkih in zmagovitih vladarjih, črnogorski avtor pa je ob pomoči izostrene filmske govorice vse skupaj postavil na glavo. Izhodišče ni debela knjiga, ampak rokopis, ki so ga na kotorski tržnici našli na papirju, v katerega je ribič zavil svojo robo. Glavni junak filma je njegov domnevni avtor Đuko, najbolj zvest podanik Morlaka, vodje gorskega ljudstva, ki se na začetku 19. stoletja upira turškemu zavojevanju. Đukovo pričevanje je zgodba o misteriozni transformaciji njegovega vladarja, ki jo ta doživlja ob bolezni in življenju, prepredenem s smrtjo. Film tako ne govori o velikih zgodovinskih dejanjih, ampak o poeziji in filozofiji, ki izraščata iz gole eksistencialne krize in temeljnega dvoma o oblasti ter privilegijih in dolžnostih, ki jih ta prinaša. O vsem, skratka, kar uradna zgodovina velikokrat zakriva, utiša, duši in ubija. Tej osnovni kontemplativni zastavitvi primerno je razvita tudi čudovita filmska govorica. Skozi dovršeno fotografijo, scenografijo in kostumografijo se film poglablja v eksistencialne teme o ujetosti, ranljivosti in smrti. Ujetost v domačo ozkost je prikazana z majhnimi, zaprtimi prostori, ki pa jih kot kontrast domačnosti vedno znova oživijo človeku najbližje stvari: sanje, ogenj, ljubezen, gore. Ko se vladarjeva odprava – njegova hčerka, Đuko in zvesti oproda Božo – poda na pot Morlakove ozdravitve, se slika odpre in razsvetli. V zdravilišču na jugu Italije naravo počasi zamenjajo človeške konstrukcije – tako fizične kot mentalne –, v katerih se vladar izgublja in se jim predaja. Hkrati se zbližuje s črnogorskim intelektualcem, ki ga sreča na poti, in se odmika od svojega zvestega Đuka, čigar pogled in redke besede izražajo vse večjo odtujenost od izseljenstva in vladarja. Ob tem lahko omenimo dva monumentalna prizora. Morlak in intelektualec sta potopljena v nepregledno množico knjig v starodavni knjižnici, medtem ko ju Đuko opazuje na vhodu in ne upa ali ne želi vstopiti. V drugem prizoru dvojica uživa ob prepevanju srce parajoče žalostinke pod velikimi oboki neprepoznavno velikanske zgradbe, Đuko pa tega preprosto ne zdrži več in uporabi nasilje. Skupaj z Đukom tako drsimo v domotožje, neučakanost in jezo, hkrati pa se z Morlakom čudimo lepoti človeških in božanskih stvaritev, pri čemer vse bolj slutimo človeško majhnost in končnost. Medtem ko pogled prvega predstavlja tradicionalno zavezanost domovini in ljudsko skeptičnost do vsega, kar jo presega, pa drugi zastopa prav predanost temu presežku. Morlak se tako vse bolj prepušča umetnosti in znanju, kar izraža tako v besedah kot gibih, a pri tem pozablja na svoje dolžnosti do ljudstva in domovine. Đuko pa, kot bi želel uravnovesiti vladarjevo razpuščenost, postaja vse bolj surov in nasilen, s čimer želi izsiliti vrnitev domov. Pri tem se film nikoli prav ne opredeli do ene ali druge skrajnosti. Prva namreč zapade v ozkosrčnost, nestrpnost in nasilje, druga pa v vzvišenost, odtujenost in melanholijo. Odnos med Đukom in njegovim vladarjem tako simbolizira dvoumen odnos človeka do svoje preteklosti: medtem ko se je treba zavedati svojih korenin in zgodovine, pa je pri tem treba tudi razpuščati in ubijati njene junake ter mite, sicer lahko vodijo v nevarne predsodke in zanke, v katere oblast vedno znova ujame ljudstvo. In takšen odnos do zgodovine lahko razvijejo samo tisti, ki so bili te oblasti doslej najmanj deležni. Piše: Žiga Brdnik Bere: Igor Velše

Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša iz Avstrije, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Italije, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ter Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem so povezani v Zamejsko kulturno koordinacijo. Z njo si bodo prizadevali za krepitev skupnega slovenskega prostora, za povezovanje, mreženje in izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks. Kot so poudarjali predstavniki krovnih zamejskih organizacij, so že do zdaj dobro sodelovali, zdaj pa upajo, da bo tovrstnega sodelovanja še več. Ustanovno listino sta včeraj v Novi Gorici podpisala tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter ministrica za kulturo Asta Vrečko. Minister Arčon je poudaril, da sta slovenski jezik in kultura temelj obstoja slovenstva v zamejstvu in izrazil zadovoljstvo, da so v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025 uspeli zaokrožiti krog brezmejnega povezovanja na različnih področjih. Spomnil je, da so pred tem že ustanovili koordinacijo za gospodarstvo in za šport, ki že uspešno delujeta.

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije.

''S svojimi deli pripovedujem zgodbe o tem, kar doživljam. Občutljivo, premišljeno, igrivo zapisujem s čopičem na platno kot dnevnik spominov,'' se izpove umetnica mlada hrvaška umetnica Sara Haas. S prvo samostojno razstavo zunaj svoje domovine gostuje v galeriji artKIT. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. In osebna je tudi razstava z naslovom SAGA. V Svetu kulture tudi o sinjemodrem zaščitniku duševnih bolnikov. Konj Marko, velika modra skulptura konja iz Italije, ki je že več kot pol stoletja simbol deinstitucionalizacije, se odpravlja na pot po Sloveniji. Opozarja na prednosti tega, da ljudje z duševnimi težavami ne živijo po ustanovah, pač pa v skupnosti.

Z odprtjem razstav in predstavo iz Italije se danes v Mariboru pričenja jubilejni, 60. festival Borštnikovo srečanje. Slavnostno odprtje bo v petek, v soboto pa se bo začel tudi tekmovalni program. V današnji oddaji tudi o razstavi bogate zapuščine etnologinje Štefke Cobelj, ki so jo nedavno odprli v Pokrajinskem muzeju Celje.

V finalu državnega prvenstva v rokometu bo Slovan izzval Gorenje, najboljšo ekipo lanske sezone. Pred jutrišnjo prvo tekmo finalne serije smo pokukali v tabor ljubljanskega in velenjskega moštva. Kolesarji na Giru pa so 19. etapo končali v dolini Aoste, na zahodu Italije, kjer jutri favorite čaka še zadnja gorska etapa, ki bo odločila o zmagovalcu letošnje dirke po Italiji.

Tommy Budin in Denis Daneu sta akademsko izobražena glasbenika s Tržaškega, ki že pet let igrata v Ansamblu Saše Avsenika. Ko sta opravila avdicijo in bila sprejeta v ansambel, so se jima uresničile sanje, pravita, saj sta z narodozabavno glasbo povezana od najzgodneših let. In kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino? Prisluhnite!Kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino?    

88 - Benito Musolini - nekadašnji socijalista, novinar, učitelj, zatim lider fašističke Italije i samoproklamovani Duče. Kako je buntovni mladić iz skromne porodice iz Romanje postao simbol fašizma i moćni vođa? U ovoj epizodi HistoryCast-a, istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka pričaju o njegovim prvim političkim koracima, kada je kao urednik levičarskih novina kritikovao vlast i sanjao o socijalnoj pravdi, ali i o naglom zaokretu ka radikalnom nacionalizmu. Osvrću se i na to kako je Musolini, fasciniran antičkim Rimom, pokušao da obnovi carstvo, a završio kao Hitlerov sledbenik, uvek u njegovoj senci.

Izvolitev novega papeža Leona XIV. vzbuja razmišljanja, kakšen voditelj Katoliške cerkve bo. Bo sledil smernicam svojega predhodnika papeža Frančiška? Prvi nastopi Leona XIV. nakazujejo na socialno noto, pozive k miru, pa tudi, da se Katoliška cerkev ukvarja z izzivi modernih časov, kot je umetna inteligenca. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; Janko Petrovec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Italije; mag. Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.

+Koja su očekivanja za 2025?+Kako je protekla prva sezona?+Kada nam dolazi ponovo?OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju i podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovinu goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

Bliža se največji krščanski praznik: velika noč. Katoliška cerkev preživlja težavne čase zaradi bolezni papeža Frančiška, po drugi strani pa jo je skrb za papeževo zdravje povezala. 2025 je za največjo in najvplivnejšo krščansko cerkev tudi posebno, sveto leto; po mnenju papeža je to priložnost za refleksijo, duhovno prenovo in solidarnost z obrobnimi. Sočasno v cerkvi poteka sinodalni proces prenove. O razmerah v Katoliški cerkvi pri nas in po svetu v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.

Ovčarska Spring Trial 2025 bo ta konec tedna gostil 45 tekmovalcev s 56 psi pasme Border Collie iz 10 evropskih držav: Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Litve, Nizozemske, Švice in Slovenije. Kaja Župec pravi, da gre za edino ovčarsko tekmovanje te ravni v Sloveniji, ki se po številu udeležencev in organizacijskem standardu uvršča ob bok največjim dogodkom v ovčarsko razvitih državah…

Piše Majda Travnik Vode, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Zavladati vetru ni lahko; še iz pravljic vemo, da je človek nasproti vetru v prepišnih dvoranah svojega hrepenenja kot prah. Veter je v drugi kratkoprozni zbirki Mateje Gomboc – prvo zbirko z naslovom Pozneje se pomeniva je avtorica izdala leta 2014 – prispodoba za marsikaj: za srečanje z radikalno tujim in podzavestnim, za občutja manjvrednosti in neizpolnjenosti, za žalovanje, grobo deziluzijo, ljubosumje, predvsem pa za prelomne trenutke obračuna s seboj. Veter je torej – tako kot v pravljicah – trenutek soočenja z mogočnim nasprotnikom, trenutek resnice, ko se neka zavesa raztrga, a je treba kljub temu kreniti naprej in urediti življenje. zavladati vetru. Zgodbe Mateje Gomboc so namreč – poleg tega, da v njih nastopajo izključno protagonistke – izvirne tudi v tem, da junakinje ne potonejo, ampak v veliki večini najdejo nekakšen izhod iz labirinta, čeprav je ta zvečine zelo ozek, včasih zgolj beckettovski: Poskusi znova. Naj spodleti bolje. Že iz teh prvih vtisov je razvidno, da pri novi zbirki kratke proze Mateje Gomboc ne gre toliko za velike prelomnice, velike poraze ali, na drugi strani, za velika zmagoslavja, kot za široko vmesno območje, kjer je treba izumiti novo preživetveno taktiko. O svojevrstni odpornosti in borbenosti, iz katere izraščajo zgodbe, zgovorno pričajo že nekateri naslovi: Zavladati vetru, Samo dihati, Live Aid, Nekaj novega, Topniški položaj, Nekdo od drugod. V svoji temeljni trdoživosti je ta proza življenjska in praktična, zaradi svojega »sleherništva« pa ponuja tudi široko identifikacijsko in bralsko katarzično polje. Večino žensk, ki naseljujejo zgodbe, namreč zlahka identificiramo v najbližji soseščini, še več, morebiti smo nekatere izmed njih celo same bralke, saj zbirka tematizira življenjske situacije žensk različnih starosti. Približno dve tretjini od skupno enaindvajsetih zgodb na takšen ali drugačen način, pogosto v obliki monologa, pripovedujejo ženske srednjih let, upokojenke ali starejše. Tudi v tem je zbirka precej izvirna, saj se zdi, da omenjena starostna skupina predstavlja svojevrstno vrzel v slovenski književnosti, čeprav gre pravzaprav za populacijo z izrednim literarnim potencialom, ki se ponaša z bogatimi pahljačami življenjskih izkušenj in je obenem pogosto sposobna izjemne (samo)refleksije. (Ob tem je dovolj pomisliti na vdovo Ido iz romana Težka voda Pie Prezelj.) Tretjina zgodb v zbirki Zavladati vetru pa pripade nasprotnemu polu: mlajšim dekletom, večinoma na pragu odraslosti, vendar je tudi avtoričin stik z mladostniškimi tematikami živ in pristen, morda zaradi učiteljskega poklica, ki ga lahko tudi brez poznavanja avtoričine biografije zaslutimo v ozadju. Tudi otipljivo najboljša in hkrati najdaljša zgodba z naslovom Učitelj, posvečena avtoričini mami, tematizira učiteljski poklic, vendar v nasprotju z drugimi zgodbami, ki se skoraj vse dogajajo v sedanjosti, sega v obdobje italijanske okupacije in zatiranja Primorske, ko se je v hišo avtoričinih prednikov naselil zadrt fašistični šolmošter in je bilo celo za zaprtimi vrati prepovedano govoriti slovensko. (Mimogrede: italijanski jezikovni pritisk v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja na Primorskem je bil tako velik, da je odstopil celo takratni koprsko-tržaški škof, sicer Italijan, češ da tolikšnega jezikovnega nasilja ni v nobeni drugi italijanski provinci, niti v Etiopiji.) Sprva sumničavi in vzvišeni učitelj, »laška glista«, kot mu pravi avtoričin ded, se čez nekaj časa nepričakovano omehča in vključi v družino, in nazadnje zastavi celo svojo besedo, da reši domačega sina iz tržaških zaporov. (Morda tudi zato sin Pepi po koncu vojne postane učitelj.) Italijanski učitelj, prišlek iz notranjosti Italije, se na subtilen način zbliža tudi z domačimi hčerami; pripovedovalki na primer na mizi diskretno pusti vabljiv kupček knjig – italijanske romane in poezijo. Pripovedovalka, ki je zaradi vojne v zadnjem letniku prekinila šolanje, se knjigam seveda ne more upreti in jih vzame v roke, in čeprav se želi pred Italijanom prikriti, je vse takoj jasno: »Ko se je vrnil iz šole, sem bila spet v kuhinji, pomagala sem mami. Postregla sem mu in ujel me je s pogledom. Zdaj sem bila zasačena jaz. Če človek bere pesmi, se mu to pozna v očeh, na ustnicah, v žaru obraza.« Učitelj pripovedovalko spodbuja, naj nadaljuje šolanje v Padovi, Trstu ali Gorici in postane učiteljica ali zdravnica. Dekle si tega goreče želi, mati jo podpre, oče in brat pa sta zgrožena: »In ti bi seveda šla, še na Laško bi šla in postala njihova!« Ta zgodba, že skorajda novela, ki v nizu polnokrvnih prizorov zajame medvojni utrip v narodnozavedni družini, je prežeta s pristnim primorskim koloritom, mimogrede in nevsiljivo pa razpre tudi protislovja medčloveških in političnih odnosov ter hrepenenje mladega dekleta, razpetega med domoljubjem in željo po izobrazbi. Žgoča žeja po izobrazbi in učenju se tesno navezuje na drugo pomembno temo zgodb: ljubezen do pisanja. Avtorica Mateja Gomboc hvalospev pisanju in literaturi večkrat spontano vtke v pripovedni kontekst, najbolj premočrtno, v domala biblični razsežnosti v prvi zgodbi Ristanc nazaj: »Nov stavek, ki ga še nikoli ni videla niti slišala in se je izpisal z njeno roko, je bil kot novoustvarjeni dan, in bilo je prav dobro. Odslej je vedela za veličastje te možnosti in je nanjo čakala s slastjo, kdaj bo spet sedla k praznemu listu in zapisala prvo črko, besedo, stavek.« Kot piše avtorica spremne besede Ignacija Fridl Jarc zbirka Mateje Gomboc Zavladati vetru prinaša skorajda učbeniško raznolik in posamičnim tematikam izjemno tenkočutno prilegajoč se nabor kratkoproznih formalnih okvirov: pismo, dramatiziran prizor, prvoosebno pripoved, poročilo neznanega opazovalca itd. Pisateljičin slog in tempo sta odločna, jasna in osredotočena, vsekakor pa so se avtorici najbolj posrečile zgodbe, ki so izšle iz domačega, dobro znanega stvarnega in psihološkega konteksta (Ristanc nazaj, Jazbina, Nekdo od drugod, Zamuda, Učitelj, Suhi zid), nekoliko manj pa tiste, ki tematsko tako ali drugače segajo na primer v Ameriko, Nemčijo ali še kam drugam. Zavladati vetru ni lahko, kratki zgodbi tudi ne.

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.

Danas govorimo o državi u kojoj se režim urušava brže nego kula od karata, gde diktator preko noći od "vođe naroda" postaje begunac u sopstvenoj zemlji, a dotadašnji saborci neuhvatljivom brzinom menjaju strane. Dobro došli u Italiju 1943. godine – mesto gde je fašizam pao na najdramatičniji mogući način. Kada se saveznički vojnici iskrcavaju na obale Sicilije u julu 1943, Evropa je već četiri godine u plamenu. Iako oči sveta gledaju ka istoku i epskim okršajima na sovjetskom frontu, jedan novi, iznenađujući front otvoren je upravo na vratima Hitlerovog saveznika – Musolinijeve Italije. Naša dva sjajna istoričara, Nikola Đukić i Nikola Šipka, vode vas kroz splet neverovatnih događaja koji su zauvek promenili tok Drugog svetskog rata.

Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.

Koroška poje, osrednje koncert, ki ga je v Celovcu pripravila Krščanska kulturna zveza, je potekal pod naslovom Življenja ples. Nastopili so zbori oziroma pevske zasedbe iz avstrijske Koroške, Slovenije in Italije: ženski pevski zbor Trta, otroški zbor Jepca, projektni zbor Mladina poje, kvartet Štiglic, moški pevski zbor Vinko Poljanec, moški in mešani pevski zbor Bilka, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, kvintet Donet, plesna šola Kunauer iz Pliberka ter Tonč Feinig Trio. Tokrat so bili na odru tudi plesalci. V reportaži smo se pogovarjali s protagonisti in nastopajočimi. V oddaji smo predvajali posnetke s koncerta, za katere se zahvaljujemo Slovenskemu sporedu ORF. V eni od prihodnjih oddaj pa bomo koncert predvajali v celoti.

Ameriški in ruski predstavniki naj bi v kratkem govorili o predlogu Washingtona za prekinitev ognja v Ukrajini, ki ga je včeraj potrdila Ukrajina. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, so ameriški pogajalci že na poti v Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem izrazil upanje, da bodo ameriške oblasti ukrepale proti Rusiji, če bo ta zavrnila predlog. O tem so popoldne v Parizu razpravljali obrambni ministri Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije in Poljske. Kot so sporočili po srečanju, se v Evropi oblikuje široko soglasje o krepitvi dolgoročne varnosti Ukrajine.

Pustni voz Medjevas Štivan s Kraškimi levi je nesporni kralj letošnjih pustnih povork v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa so s 56. Kraškim pustom zadovoljni organizatorji in kaj pravijo obiskovalci? Med študenti iz zamejstva in sveta, ki pridejo na študij v Slovenijo, so najštevilčnejši rojaki iz Italije. Med dobitniki štipendij jih je kar dve tretjini. Zakaj in s kakšnimi izzivi se soočajo, pripovedujeta Jasna Tomsič in Rada Vižintin. Ob prihodu v Ljubljano jim je pomagal Klub zamejskih študentov, kjer sta zdaj obe zelo dejavni. Klub je prednosti študija v Sloveniji predstavil tudi mladim v reški Bazovici. Zanima nas, kakšno je zanimanje med dijaki na Hrvaškem. Preverimo, kakšen je bil utrip v Celovcu na letošnji Tribuni – festivalu gledaliških in lutkovnih skupin –, in se ustavimo v Monoštru, kjer je potekala letošnja prva seja programskega odbora skupnega slovensko madžarskega sklada Muraba. Foto (KKZ fb): Mladi Celovčani SKD Celovec na Tribuni

Uhapšen bivši ministar iz kvote Domovinskog pokreta Josip Dabro, kojeg se tereti za ugrožavanje sigurnosti djeteta i ilegalno posjedovanje oružja. Predsjednik Zoran Milanović u prvom službenom posjetu nekoj stranoj zemlji otkako mu je započeo drugi mandat. Slovenska predsjednica Nataša Pirc Musar koja ga je ugostila u Ljubljani i on imaju suprotstavljene stavove kada se radi o Ukrajini. U Brčkom u Bosni i Hercegovini policija otkrila 31 dijete u dobi od 1 do 12 godina, vjerojatno žrtve trgovine ljudima. Šestero djece ima hrvatske isprave. Nakon što je uhapšen bračni par koji je godinama iz Italije uvozio toksični plastični i farmaceutski otpad i protuzakonito ga skladištio, zakopavao ili bacao u kraške jame, nadležni obećavaju da će se konačno pokrenuti.

Gost jubilarne 200. epizode podkasta "Pod kapicom" bio je Uroš Ganović, bivši vaterpolista, a danas uspešni advokat. Ovo je epizoda koja može da bude korisna svim mladim sportistima i njihovim roditeljima. Ličnim primerima počeo je Uroš priču o rešavanju spora između njega i Partizana koji je trajao pet godina. Govorio je o tome zašto je svakom sportisti, pogotovo u malim sportovima, potreban zastupnik, kao i na koji način mogu da se spreče potencijalni nesporazumi na relaciji klub-igrač. Dao je i nekoliko primera, a poručio je igračima koji su igrali u klubovima koji su ugašeni da nema pravnih osnova da ikada dobiju novac. Osvrnuo se i na svoju karijeru, prisetio se dana u Partizanu, osvajanja LEN Kupa, bolnog poraza sa reprezentacijom u četvrtfinalu EP u Firenci i zanimljivih anegdota u Italiji, u kojoj je proveo sedam godina. Kako su ga iskustva iz Partizana, Bečeja i Italije podstakla da umesto ginekologije upiše advokaturu... Kako je jedna Univerzijada u Nišu ga sudbinski povezala sa suprugom Vladanom Stojanović, reprezentativkom u plivanju, sa kojom danas ima četvoro dece... Uživajte u novoj epizodi našeg podkasta!Domaćini: Aleksandra Radivojević i Pavle Živković#podkapicom #infinitylighthouse#vaterpolo 00:00:00 Početak i Uvod------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.PATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️- www.patreon.com/infinitylighthousePodrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Pavle ŽivkovićDatum: 6. februar 2025.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse. ★ Support this podcast on Patreon ★

Delegaciji Združenih držav in Rusije sta danes v Rijadu v Savdski Arabiji govorili o medsebojnih odnosih in možnosti pogajanj ter končanja vojne v Ukrajini. Do srečanja brez prisotnosti Ukrajine je bil kritičen predsednik te države Volodimir Zelenski, ki se je v Ankari sešel s turškim predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom. Ameriški zunanji minister Marco Rubio pa je po srečanju z rusko delegacijo govoril tudi s kolegi iz Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije ter z visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije Kajo Kallas in jim zagotovil, da bo Evropska unija sodelovala pri pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, so sporočili iz Rima. V Parizu pa so potrdili, da bo jutri potekalo novo srečanje s predstavniki več držav o Ukrajini in evropski varnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron se namerava do konca tedna srečati z voditelji vseh 27 držav članic Unije.

Prva čezmejna Evropska prestolnica kulture je popoldne tudi uradno zaživela v čezmejnem prostoru na Goriškem. Slovesnost na skupnem in prenovljenem trgu obeh Goric - slovensko Trg Evrope, italijansko Piazza Transalpina - sta s slavnostnima nagovoroma pospremila predsednika obeh držav ob navzočnosti predstavnikov lokalnih in državnih oblasti iz Slovenije, Italije in Evropske unije. Po uradnem odprtju Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica se je pred pol ure začel pred novogoriško občinsko stavbo tudi umetniški spektakel za širše množice. V oddaji tudi o tem: - Na kulturni praznik raznolik program po državi privabil številne obiskovalce. - Izrael in Hamas znova izmenjala talce in zapornike. - Lanišek sedmi v Lake Placidu, Kos ujel deseterico.

V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprteKo si na zemljevidu ogledujemo današnje meje Republike Slovenije, si ni težko predstavljati, da bi tista črtkana črta, ki nas loči od Italije ali Avstrije potekala tudi kje drugje – tam nekje med Logatcem in Postojno, denimo, ali pa, če smo bolj optimističnega duha, po severnih obronkih Gosposvetskega polja. Meje, drugače rečeno, nikakor niso v kamen klesane ali nepremične. Kolikor so nasledek dolgih, zapletenih, notranje protislovnih in pogosto celo kontingentnih zgodovinskih procesov, se jih pač vselej drži nekaj arbitrarnega. A kjerkoli že potekajo, vselej sprožajo zelo realne, zelo otipljive učinke – tako za tiste ljudi, ki živijo neposredno ob njih in z njimi, kakor tudi za one, ki živijo globoko v notranjosti. Da vseh tistih, ki bi te meje – z veljavnim potnim listom v rokah ali brez njega – radi prečkali, niti ne omenjamo. Široko paleto učinkov, ki jih meje sprožajo v naših življenjih, proučuje sociolog in zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ter predavatelj na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, dr. Jure Gombač. Zakaj si tako rekoč v isti sapi želimo, da bi bile naše meje odprte in zaprte? Zakaj si, na primer, želimo, da bi jih lahko prehajali brez ovir, kadar nas mika, da bi obiskali katero izmed prireditev, ki bodo potekale v kontekstu novogoriške Evropske prestolnice kulture, in zakaj si želimo bistveno drugačnega mejnega režima, ko nas preganjajo strahovi o migrantih iz podsaharske Afrike ali Bližnjega vzhoda? – Odgovor smo v pogovoru z dr. Gombačem iskali v tokratnih Podobah znanja. foto: dr. Jure Gombač (Goran Dekleva)

Slovenci iz Italije bodo dejavno vključeni v otvoritveno slovesnost evropske prestolnice kulture. Sodelovanje v povorki bo velika priložnost za vse njihove kulturne ustanove. Spodbudne novice o vključevanju prihajajo tudi iz ministrstva za kulturo, pravi Janko Malle, nekdanji dolgoletni vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Obiščemo Slovence na avstrijskem Štajerskem in se ustavimo v Porabju, kjer so se spomnili nekdanjega novinarja in pesnika Ernesta Ružiča. V reški Bazovici pa ujamemo kitarista Luko Verbanca.

Šolski center s slovenskim učnim jezikom v Gorici je že dolga leta odličen pokazatelj čezmejnega življenja na Goriškem. Obiskujejo ga dijaki iz Slovenije, zamejski Slovenci in dijaki iz Italije. Kako razmišljajo dijaki, v katerem jeziku sanjajo, kako se soočajo z identiteto, kulturo in jezikom, če so rojeni v mešanem zakonu ter kateri razlogi so pretehtali, da so se vpisali v slovensko šolo?

Ameriški predsednik Joe Biden je tik pred odhodom iz Bele hiše pred pregonom zaščitil več ljudi, ki veljajo za nasprotnike njegovega predhodnika in naslednika Donalda Trumpa. Med njimi so sodelujoči v preiskavah napada na Kapitol pred štirimi leti. Tiste, ki so takrat vdrli tja, bo medtem pomilostil Trump, ki po današnji prisegi napoveduje še več deset drugih odločitev. Drugi poudarki oddaje: - Razseljeni prebivalci Gaze se vračajo na po večini porušene domove, v enklavo danes zapeljalo več kot 200 tovornjakov s pomočjo. - Milijarderjev in lačnih vse več, število revnih stagnira, pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu opozarja Oxfam. - Notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške ZA skupne patrulje na zunanji meji naše južne sosede.

Med drugo svetovno vojno, ko so Slovenijo razkosale Italija, Nemčija in Madžarska, se je nogomet pri nas kljub izrednim razmeram igral. V tej epizodi smo si pogledali, kaj se je dogajalo v Ljubljanski provinci v času italijanske okupacije, tako v mestu Ljubljana kot tudi na Dolenjskem. Bilo je kar pestro, saj so nogometaši pod streho spravili dve uradni tekmovanji in kopico turnirjev, zanimivo pa je bilo tudi na Obali, kjer je bila izolska Ampelea zelo uspešna v italijanskem ligaškem sistemu.To obdobje se je končalo septembra 1943 s kapitulacijo Italije in prihodom Nemcev v Ljubljano.

Slovenijo je obiskal novi kardinal iz Argentine, Slovenec Vinko Bokalič Iglič, med drugim je daroval sveto mašo v rojstni župniji svoje matere na Brdu pri Lukovici. Slišali ste, kaj je povedal v zahvali [1:58] ter pogovora s kardinalovima bratoma Janezom [11:18] in Jožetom [15:49]. V drugem delu smo na leto 2024 pogledali z Walterjem Bandljem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij SSO iz Italije [29:12] in dodali nekaj novic, obvestil in vabil [42:19].

V soboto 14. decembra ob 19.30 bo v Cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani nov koncert Sakralnega abonmaja. Nastopili bosta dve zasedbi: ženski zbor Petrol in moški zbor Coro polifonico Claudio Monteverdi iz Italije. Koncert nam bo predstavil dirigent Jan Gorjanc Daniso.

Tri pobede večitih od četiri moguće u duplom kolu, Partizan je uhvatio zalet i melje redom, pa je pao i PAO u Areni za četvrti uzastopni trijumf, dok se Crvena zvezda iz Italije vratila sa 1-1, a u Bolonji je zatekla i novog trenera Duška Ivanovića. Ludi Pariz je vezao i 10. pobedu i nastavio da oduševljava celu košarkašku Evropu, Real je izgubio i od Asvela i od Fenera pa je Ćus Mateo prilično ugrožen na klupi, a gužva na tabeli je sve veća. F4 u Abu Dabiju, Mića kao Baba Vanga, šef stanice opet radi, vraća se na teren i Džon Braun...

Tik pred podpisom kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev v javnem sektorju se zapleta. Včeraj je bila parafirana le kolektivna pogodba za plačni steber zaposlenih v javnih agencijah, skladih in zavodih. Glavni odbor SVIZa pa je napovedal parafo štirih kolektivnih pogodb. Nov rok za parafo preostalih kolektivnih pogodb je jutri popoldne. Medtem sindikati, ki so se o odpravi plačnih nesorazmerij pogajali v okviru plačnega stebra za državno upravo, vztrajajo, da mora vlada prisluhniti njihovim zahtevam. Druge teme: - Odločanje o kandidatu za podpredsednika Evropske komisije za kohezijo iz Italije preloženo; od njega želijo dodatna pojasnila. - Kritike o neprimernosti Azerbajdžana za gostitelja podnebne konference uradni Baku zavrnil, češ da so nafta, plin in drugi naravni viri božji dar. - Slovenski osmošolci pri računalniškem mišljenju pod mednarodnim povprečjem, pri računalniški in informacijski pismenosti pa malo nad njim.

Prosrpske partije u Crnoj Gori nakon popisa traže da srpski postane službeni jezik. Srbija na korak do "djelimično slobodnih" država na internetu. U Albaniju stigli prvi migranti iz Italije, po petogodišnjem Sporazumu o preuzimanju, koji će koštati Italiju 160 miliona eura.

Bolnišnice v Libanonu so bile že po torkovih eksplozijah pozivnikov preobremenjene, včeraj pa so se razmere zaradi novega vala eksplozij še poslabšale. V eksplozijah pozivnikov in radijskih postaj je umrlo najmanj 37 ljudi, več tisoč je ranjenih. Libanonski minister za zdravje Firas Abiad je povedal, da zaradi izraelskih napadov v zdravstvu velja stopnja najvišje pripravljenosti. Kot je zagotovil, si z največjimi napori prizadevajo, da bi vsem poškodovanim ponudili najboljšo bolniško oskrbo. Druge teme: - Vlada je potrdila kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko. Zdaj jo čaka pogovor s predsednico Komisije Ursulo Von der Leyen in zaslišanje v pristojnem odboru Evropskega parlamenta. - Generalni direktor Gen energije Dejan Paravan je na javni razpravi z naslovom Energetski vidiki projekta JEK2 med drugim poudaril, da ne glede na to, ali bomo šli po poti obnovljivih virov ali jih kombinirali z jedrsko energijo, velja, da je katera koli pot negotova. - Obilne padavine, ki jih je prinesel ciklon Boris, so v deželi Emilija - Romanja na severu Italije povzročile poplave in zemeljske plazove. Številne šole so ostale zaprte, prekinjenih je več železniških povezav.

Premijer Plenković optužuju Predsjednika Milanovića za opstrukciju izbora ravnatelja Sigurnosno-obavještajne agencije. Na vukovarskom odlagalištu otpada Petrovačka dola pronađena je masovna grobnica iz Domovinskog rata. Hrvatska reprezentacija je pred ispadanjem na Euru, protiv Italije je odigrala 1:1.

Voditelji skupine sedmih najbolj razvitih gospodarstev sveta G7 bodo drugi dan vrha na jugu Italije med drugim razpravljali o vojni v Gazi, migracijah in napetostih v indijsko-tihomorski regiji. Včeraj so dosegli politični dogovor o zagotovitvi 50-ih milijard ameriških dolarjev za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Druge teme: - Obrambni ministri Nata bodo po napovedih potrdili načrt, po katerem bodo vse orožje Ukrajini dobavljali prek zavezništva - Deževje in nizke temperature skrbijo hmeljarje v Savinjski dolini. Rast se je upočasnila, poleg tega grozijo bolezni. - Začenja se 17. evropsko prvenstvo v nogometu. Odprli ga bodo gostitelji Nemci s Škoti. Slovenija se vrača po 24-ih letih.

Vojni v Gazi in Ukrajini bosta osrednji temi vrha skupine G7, ki se začenja blizu Barija na jugu Italije. Glede pomoči Kijevu je osrednje vprašanje zamrznjenega ruskega premoženja. Druge teme: - Vlada pritiska na sindikate, da bi dogovor o plačnem sistemu dosegli do počitnic - Carinski spor med Unijo in Kitajsko: bodo nemški avtomobili občutno dražji? - Naslov prvaka lige NBA se nasmiha Bostonu: Dallas davi tretjič poražen

Iz Nove Gorice se nam je oglasil Gregor Božič, direktor fotografije z zlato palmo ovenčanega kratkega filma Mož, ki ni mogel molčati. Gre za film hrvaškega režiserja Nebojše Slijepčevića, slovensko manjšinsko koprodukcijo, ki dramatizira dogodek iz leta 1993 v Bosni in Hercegovini, ko so potniški vlak ustavile srbske paravojaške sile - uprl pa se jim je le eden od 500 potnikov. Film je v današnjem nemirnem času še kako aktualen, so zapisali pri Slovenskem filmskem centru, zlata palma pa je pomembno priznanje tudi za koprodukcijsko sodelovanje, ki ga je uspešno izpeljal producent Boštjan Virc. Napovedujemo prihajajočo 20. izdajo festivala Kino otok, ki v Izoli in drugih mestih po Sloveniji kot vsako leto predstavlja filme z vsega sveta, od Italije in Srbije do Armenije in Maroka, Palestine, Sirije, Mehike in še in še … Uradno ga odpirajo v sredo s Čarodejevim plesom iz leta 1979, barvito pripovedko indijskega režiserja, scenarista, glasbenika, karikaturista in slikarja Govindana Aravindana, ki jo posvečajo lani preminulemu soustanovitelju festivala, Helmutu Groschupu. Obiskali smo tudi festival generativne umetnosti Adela, govorili z gostujočim umetnikom, nizozemskim "medijskim arheologom" Joostom Rekveldom, in ocenili najzanimivejši film s trenutnega kinosporeda: Naključnega morilca Richarda Linklaterja.

Smučarska skakalka Nika Prevc bo drevi v Planici prejela veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Pred tem se bodo skakalke na srednji skakalnici pomerile na zadnji tekmi sezone. Že dopoldne pa bodo kvalifikacije pred jutrišnjo tekmo na letalnici opravili skakalci. V oddaji pa tudi o tem: - V Bruslju začetek vrha Evropske unije; premier Golob pred tem na sedežu Nata - Svetovna zdravstvena organizacija: od začetka vojne v Gazi več kot 400 napadov na bolnišnice, te dni tarča napadov Al Šifa, v kateri je ujetih več sto ljudi - Na Brdu pri Kranju srečanje notranjih ministrov Slovenije, Hrvaške in Italije o povečanju števila nezakonitih prehodov meje

Iz Gaze bodo prek mejnega prehoda Rafa po napovedih danes nadaljevali evakuacijo tujih državljanov in ranjencev v Egipt. Tja so včeraj prepeljali 320 tujcev in 76 ranjenih. Izraelska vojska je ponoči nadaljevala napade na Gazo, palestinski Rdeči polmesec poroča o obstreljevanju okolice bolnišnice Al-Quds, kar je povzročilo kaos in paniko. V oddaji tudi: - Notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške tudi o nadaljnjem nadzoru na mejah - Koalicija se pripravlja na vrh o rekonstrukciji vlade - Na Tolminskem preventivni ukrepi pred novim deževjem, v Letušu in Rečici ob Paki bodo dobili pojasnila o selitvi

Ne vredi, neće pa neće...ne može se preko Italijana! Opet su „azuri“ bili nepremostiva prepreka za Srbiju. Ni Igor Kokoškov, ni Svetislav Pešić ne uspevaju u kontinuitetu da ostvare trijumf protiv selekcije Italije, koju je opet maestralno predvodio Simone Fontekio. Imali su „plavi“ (ne „azuri“, baš plavi) više od igre u trećoj četvrtini, napravili seriju, došli na „plus 16“, međutim sve je to onda prosuto, a neizvesna završnica pripala je rivalu. Svoj dan nikako nije imao Bogdan Bogdanović. Kapiten Srbije postigao je 18 poena, ali je za tri šutirao katastrofalnih jedan od trinaest. Taj deficit nisu uspeli da nadomeste Dobrić i Milutinov, naši možda i ponajbolji igrači dana. Može se reći i da je stručni štab morao bolje reagovati u nekim situacijama, jer je konani utisak da smo veliku prednost ipak prelako ispustili iz ruku. Ali dobro sad, šta je tu je. Ako već mora da se gubi od Italijana, pa neka to bude u grupi, a ne da nas šalju kući. Ali pošto su Dominikanci u drugom susretu u grupi neočekivano izgubili od Portorika, očekuje nas jedna nadasve luda i brza završnica...a koje su kalkulacije, saznaćete u podkastu kad poslušate! Pričamo malo i o drugima, naravno. Crna Gora je junački izginula protiv Amerikanaca i sad im preostaje da se uzdaju u Grke. Iznenađenje dana je svakako velika pobeda Letonije u Džakarti, koja je iznenadila Špance i zakomplikovala situaciju u grupi L. Sada je i četvrtfinale moguće za baltičku naciju, jer Španija spas mora potražiti protiv vrlo jake Kanade...koju je pak iznenadio Brazil! Lud dan, kažemo vam! Glavu gore, nemojte da padate! Ima još da se igra! Slušamo se u ponedeljak!