Podcasts about glavna

Koper gosti drugi Forum za dialog in mir na Balkanu. Predsednica države: Verski voditelji kot nosilci sprave in upanja.Koprski škof Štumpf o miru, kot sadu spoštovanja življenja in dialoga, predsednik Slovenske škofovske konference škof Saje pa: Vera je most do sožitja in pravičnosti.Novi napadi med Izraelom in Iranom. Papež Leon XIV po eskalaciji dogodkov: Nihče ne sme ogrožati obstoja drugega – skupaj za svet brez jedrske grožnje.Gasilci se bodo v Gorišnici pomerili na državnem tekmovanju.Arso: V zadnjih letih vse več in vse daljši vročinski valovi. Tudi danes in jutri: Vroče!Šport: Kolesarski as Tadej Pogačar lovi zmago na Dofineji.Opozorilo Kluba slovenskih podjetnikov: Višje plače javnemu sektorju, višji davki podjetjem – nevaren trend za slovensko gospodarstvo.Glavna težava pri reševanju romskega vprašanja je politične narave, treba bo presekati gordijski vozel, je poudaril varnostni strokovnjak Boštjan Perne.Na slovenskih tleh začetek obsežne vojaške vaje Jadranski udar 2025. Na vojaškem letališču Cerklje ob Krki danes dan odprtih vrat.Šport – Liga narodov: Slovenski odbojkarji tesno boljši še od Irana.

Dobro došli u 193. epizodu Njuz Podkasta! Glavna tema ove nedelje je pretnja Studenata 2.0 štrajkom glađu i postavljanje banera "Ko je kriv?" širom fakulteta. Analiziramo pozadinu ovih dešavanja, moguće posledice i reakcije nadležnih. Pored toga, osvrćemo se i na jedan od najbizarnijih telefonskih poziva predsednika Vučića, misteriju krokodila koji je navodno viđen u Nišu, kao i kontroverznu gradnju zgrade ispred zgrade u Bloku 4. Ne propustite ni priču o dobitnicima "Zlatnog Beočuga". ⭐ Podkastić za Njuzcene: A za naše verne Njuzcene, spremili smo poseban segment "Popkastić" gde detaljnije analiziramo povratak Aleksandra Šapića i njegove najnovije izjave. Postanite član i ne propustite!

Lili in Žverca je nova Disneyjeva priredba animirane klasike, ki za razliko od večine v zadnjem času uspe ujeti čar izvirnika, in kaže, da bo ena prvih družinskih uspešnic poletja. Studio Disney s svojimi filmi nikakor ne uspe pustiti več takega pečata, kot ga je nekdaj. S tem, ko so se ujeli v past prepogostih nadaljevanj in predelav, so sicer prodali veliko vstopnic, a lanska predzgodba Levjega kralja in Vaiana 2 sta hitro utonili v pozabo, za njima pa ni ostala nobena pesem, ki bi jo otroci hoteli vedno znova prepevati. O letošnji igrani predelavi Sneguljčice pa je bolje, če sploh ne izgubljamo besed. Kako se torej odreže Lili in Žverca? Izvirnik je bil v začetku tisočletja dokaj uspešen, nato so sledila nadaljevanja na videu in TV serija, a zgodba o havajski deklici in njenem razposajenem vesoljskem prijatelju ni dosegla take prepoznavnosti kot denimo Aladin ali Ledeno kraljestvo. S sedanjo igrano predelavo bi se to lahko spremenilo. Ta film povzame bolj ali manj isto zgodbo kot izvirnik, a pri tem ne omili elementov socialne drame. Še več, ker gre za igrani film, je ta še bolj prepričljiva in tako tudi ob norčavosti vesoljske komponente zgodba obdrži nekaj realizma. Glavna protagonistka je šestletna havajska sirota Lili, za katero skrbi komaj polnoletna sestra Nani. Pestijo ju finančne težave, nenehna časovna stiska in nasploh težavno shajanje v družbi po smrti staršev. Pri tem še najbolj trpi Lili, ki jo sošolke izločajo, ker ni dovolj urejena in nima lepih stvari. Zato si tudi ob zvezdnem utrinku zaželi prijatelja – a izkaže se, da to ni utrinek, temveč vesoljska ladja, na kateri prispe Žverca. Znanstvenofantastični element zgodbe je v celoti prismojeno pogrošen in prispeva kopico humornih vložkov ter barvitosti, vendar je jasen fokus zgodbe na čustvenem in družbenem vidiku. Lili in Žverca sta nabrita in igriva družbena izobčenca, ki drug drugemu pomagata najti svoj prostor pod soncem. Pri tem se izkaže mlada igralka Maia Kealoha, ki neverjetno prepričljivo odigra scene z digitalno ustvarjenim soigralcem, kar povzroča preglavice tudi marsikateremu izkušenemu igralcu. Sydney Agudong v vlogi njene sestre Nane poskrbi za družbeno komponento filma, ki občasno zavije v smer evropskih socialnih dram, vendar na koncu vseeno dobimo ameriško optimistični zaključek, v katerem socialna služba ne razdira družin, ker si jih lahko ljudje izbiramo sami. Prav to je lajtmotiv filma, tako kot je bil že v animiranemu izvirniku, vendar ga tukaj režiser Dean Fleischer Camp še povzdigne. To ni nepričakovano, saj je prav to bila tudi zgodba njegovega izjemnega prvenca Marcel, školjka v šolnih. Teme družbene izolacije, odsotnosti družinskih članov in vztrajanje pri vzpostavljanju stika z drugimi tudi, kadar nam to ne uspeva, so izredno aktualne, saj se z njimi sooča velik del človeštva, deloma zaradi tehnološkega napredka, deloma tudi zaradi posledic pandemije. Lili in Žverca jih vključi v srce filma in jih obloži z dovolj humorja, navihanosti in fantastike, da naredi film zabaven za gledalce vseh starosti, a mu obenem da težo in vsebino, ki je pri Disneyjevih animacijah nismo več vajeni. Oceno je pripravil Igor Harb, bere jo Dejan Kaloper.

Festival Rdeči revirji, ki ga organizira Zavod Vitkar pod umetniškim vodstvom Branka Potočana, vsako leto poteka v Zasavju, natančneje v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. Glavna ideja festivala so povezovanje domačih umetnikov, društev in zavodov z drugimi slovenskimi in tudi mednarodnimi izvajalci, ohranjanje prepleta tradicionalnih in sodobnih vsebin ter povezovanje in sodelovanje ljudi. Za štiri dni bo 23. festival oživil hrastniške ulice in prostore kulturnih ustanov ter popestril vsakdanje življenje s številnimi prireditvami različnih zvrsti. Nato se bo preselil v Zagorje ob Savi, kjer bo festivalsko dogajanje potekalo od 5. do 7. junija, v Trbovljah pa od 19. do 21. junija. Vse podrobnosti programa najdete na spletni strani festivala.

Po skoraj dveh letih od pripravljenih izhodišč za nov pokojninski sistem naj bi vlada danes obravnavala eno od ključnih reform te vlade - pokojninsko reformo. Ker napovedane novosti ne posegajo obsežno in drastično v pokojninski sistem, je dobila ime mini pokojninska reforma. Glavna ugotovitev je, da bomo delali dlje, a načeloma za boljšo pokojnino. Nova zakonodaja naj bi prinesla višjo in pravičnejšo odmero pokojnin. Največje presenečenje reforme je stalni zimski dodatek. Drugi poudarki: - Pakistan obljublja maščevanje po indijskih raketnih napadih, v svetu se vrstijo pozivi k umiritvi napetosti. - Iz Sikstinske kapele v Vatikanu se je sinoči pokadil črni dim, kardinali bodo glasovanje o novem papežu nadaljevali danes. - V finalu nogometne lige prvakov se bosta pomerila milanski Inter in pariški PSG.

U najnovijoj epizodi Njuz Podkasta, Jelisaveta hrabro preuzima "klaperske" dužnosti, dok ostatak ekipe secira goruće domaće i svetske teme. Glavna zagonetka: šta se zaista (navodno) desilo tokom iznenada prekinute posete predsednika Vučića Americi? Analiziramo donatorsku večeru kod Trampa, upotrebu pseudonima "Aleks Vuči", cenu novog predsedničkog aviona i da li je predsedniku zaista "pozlilo". Povezujemo sve sa (ne)izvesnim putem u Moskvu i medijskim spinovima, uključujući ulogu portala "Pavlović Today". Druga velika priča su studenti koji, nakon višemesečnih protesta, sada traže vanredne izbore. Ko može biti na njihovoj listi, kako funkcioniše Dontov sistem i hoće li vlast uopšte pristati na izbore? Ne propuštamo ni tragikomični osvrt na gostovanje Čedomira Antića i Patrika Drida kod Minje Miletić i Antićevu odbranu Drida... odlaskom u Koralovo. Plus, standardne servisne informacije o našem merču (šolje, notesi, cegeri i uskoro NOVE MAJICE!) i najava nastupa uživo. Za Patreon i YouTube članove: U dodatnom segmentu vas čeka detaljna analiza novog istraživanja KRIK-a o troškovima školovanja dece Siniše Malog.

Mnogi se ovih dana bore protiv simptoma alergija. Glavna sezona alergija je počela i potrajat će do jeseni. Što pogođenima pomaže osim poznatih lijekova? Kako se obraniti protiv peluda koji je trenutno posvuda? Koliko su učinkovite rezne aplikacije o kretnji peluda? Na što sve alergičari moraju obratiti pažnju? Nenad Kreizer razgovara s ljekarnicom Tamarom Marković i reporterkom Majom Marić o uzrocima i razlozima sve većeg broja građana Njemačke koji pate od alergija. Von Nenad Kreizer.

V časih, ko so vsakodnevne dobrine vsaj v naših krajih dostopne tako rekoč takoj, s preprostim klikom na računalniku ali kvečjemu s sprehodom do najbližje trgovine, si kar težko predstavljamo, kako zelo pomembna je za nas narava in kako močno soodvisni so vsi njeni elementi. Čezmerno izkoriščanje naravnih virov lahko trajno poškoduje rastlinstvo, izumrtje neke rastline prej ali slej privede do izumrtja neke živali, posledice pa potem sčasoma občutimo vsi prebivalci našega planeta. Le da se takrat komajda še zavedamo, kaj je bil prvotni vzrok in kdo je bil pravzaprav njihov povzročitelj. Povsem drugače naravo seveda dojemajo različna staroselska plemena, za katera na primer gozd ni le lepa zelena oaza, ampak naravna banka dobrin, ki jim omogoča preživetje. Deforestacija tropskega gozda – še sploh, kadar gre za nezakonit, nepremišljen in nenačrtovan poseg – tako pogosto pomeni neposredno grožnjo ne le številnim živalskim vrstam, ampak tudi ljudem. Ključno v boju proti tovrstnim praksam je predvsem opozarjanje nanje in dobra, zanimiva, napeta animirana filmska pustolovščina, ki mlade gledalce pritegne tako z zgodbo kot s pomenljivim ekološkim sporočilom, je verjetno eden najboljših načinov za to. Švicarski režiser in scenarist Claude Barras /klod baras/ je navdih za svoj najnovejši animirani celovečerni film Divjaki našel delno pri svojih starih starših, ki so kot kmetje živeli v močni povezanosti z naravo, delno pa pri rojaku Brunu Manserju, enem prvih okoljskih aktivistov. Manser, ki mu je lik očeta tudi vizualno precej podoben, je več let preživel med staroselci v Borneu in prav tja, točno na mejo med vsaj navidezno civilizirani mestni svet in divjino tropskega gozda, je Barras postavil vznemirljivo dogajanje svoje zgodbe. Glavna junakinja deklica Kéria, ki živi sama z očetom, nekega dne na plantaži oljnih palm reši mladega orangutana Ošija, skorajda hkrati pa se pred vrati pojavi še njen staroselski bratranec Selai, za katerega sploh ni vedela, da obstaja. Staroselci v Kérijini okolici veljajo za navadne divjake in deklica bi se zaradi sorodstva z njimi seveda najraje ugreznila v tla, toda ko se po številnih napetih pripetljajih z Ošijem in Selaijem sredi tropskega gozda znajde tako rekoč iz oči v oči z bagrom, ki ogroža dom njenih sorodnikov, svojih staroselskih korenin nikakor noče več zanikati. Glavni odliki filma Divjaki – naslov je seveda namerno moč razumeti večpomensko – sta očarljiva stop-motion animacija, ki mu dodaja prav posebno mehkobo in rahlo nostalgičen pridih, ter režiserjev izjemni občutek za podajanje zahtevne vsebine mladim pa tudi nekoliko starejšim gledalcem. Nepokroviteljsko in poglobljeno poudarjanje pomena prijateljstva, sodelovanja in sožitja pa je le še pika na i. Piše: Gaja Pöschl Bere: Lidija Hartman

Europa želi mir, ali se naoružava. Gdje je tu mala Hrvatska? Predsjednik Vlade Plenković pisao predsjedniku Republike Milanoviću. Ruka prevage u hrvatskom Saboru, DP-ov Josip Dabro brzo izašao iz istražnog zatvora, a njegovi stranački kolege poručuju, koalicija sa HDZ-om je stabilna. Glavna europska tužiteljica Laura Kövesi nezadovoljna hrvatskim državnim odvjetništvom. Hrvatski kratkometražni film "Čovjek koji nije mogao šutjeti" bio nadomak Oscar-u. U polufinalu hrvatskog nogometnog kupa Slaven Belupo i Osijek te Rijeka i Istra.

Po besedah režiserke Urške Djukić film Kaj ti je deklica govori o patriarhatu in njegovem zatiranju spolnih nagonov pri deklicah, denimo v okvirih tradicionalne religije. Vendar je film pravzaprav najboljši takrat, ko kaže nasprotno. Zgodba govori o šestnajstletnem dekletu, ki se pridruži pevskemu zboru, s katerim se nato odpravi na vaje v Čedad. Tam spozna Ano Marijo, ki jo začne vpeljevati v pogovore o seksu in jo nato tudi poljubi. Glavna junakinja, ki je vzgajana konservativneje kot vrstnice, ni toliko žrtev represije staršev ali Cerkve, kot je žrtev neprestanih pritiskov sošolk. Pritiskov, da bi govorila o spolnosti, si jo zamišljala, poljubila drugo dekle. Čeprav se seveda spopada s svojimi naravnimi nagoni, pa jo represija sošolk spravlja v dodatno nelagodje. Nazadnje privede do vsiljenega poljuba Ane Marije. Glede na to, da ta ves čas govori izključno o spolnosti in z njo pritiska na glavno protagonistko, bi lahko rekli, da gre za lik s predatorskimi potezami, ki ne simbolizira nekakšne osvobojenosti, temveč ujetost v prisilo. S Foucaultom in Žižkom bi lahko razmišljali o tem, da sodobne Zahodne družbe ne temeljijo na zatiranju nagonov, temveč na prisili užitka in nujnosti izpovedovanju tega užitka. V to prisilo je dekle pahnjeno, ne da bi se lahko na koga obrnilo. Ko za stisko pove učitelju, jo ta zatre in ne želi videti problema. Nune nastopajo kot najbolj svobodne in dostojanstvene osebe v filmu. To lahko beremo tudi kot alegorijo nekaterih struj slovenskega progresivizma, ki Katoliški cerkvi očitajo zatiranje in provokacije, vendar pa v resnici same neprestano provocirajo Cerkev, ki vse skupaj bolj ali manj stoično in dostojanstveno prenaša. Struja, ki jo pooseblja lik Ane Marije, ves čas reproducira poenostavljene predstave o Cerkvi in že premlete očitke, ki v sebi nimajo subverzivnega naboja. Saj v resnici oblasti že dolgo ne predstavlja več Cerkev, temveč potrošniško-hedonistična ideologija, obsojena na to, da se ves čas upravičuje z iskanjem zunanjega sovražnika. Skoraj vsak prizor filma je obremenjen z vprašanji o spolnosti. Liki niso pretirano izdelani, nimajo drugih motivov od spolnih, za njimi ni pravih osebnosti. Celo odrasli fizični tuji delavci, ki so na istem kraju kot mladoletna dekleta, so samo simbol neke silovite moške seksualnosti. V filmu sploh niso subjekti, ampak nastopijo kot gola telesnost. Glavni lik filma Lucija je tudi stereotipno jecljajoča podoba zatrtosti brez svoje lastne zmožnosti delovanja. Na vizualni ravni je film najboljši, ko se loti simbolne govorice, v katero vpne prizore narave: cvetove, reke, jame, v kateri pojejo sestre. Pohvaliti velja tudi uporabo velikega plana na obrazih likov. Na vsebinski ravni pa je film najbolj produktivno gledati v nasprotju z njegovo namero in kot prikaz simptomov vladajoče progresivistične ideologije, še posebno njene slovenske različice. (Recenzijo je pripravil Muanis Sinanović, bere Eva Longyka Marušič)

U novoj epizodi EmuGlx Podcasta Nick i Doktor zajedno sa  Avellatijem i Batom pričaju o najvećim igrama koje su stigle tokom februara i koje nas očekuju u martu. Glavna tema EmuGlx ekipi je ovog puta bio novi Monster Hunter Wilds, kao i nastavak simulatora srednjeg veka - Kingdom Come: Deliverance II. Osim toga pričalo se i o Yakuza gusarima, kao i novim igrama koje su najavljene na PlayStation State of Play prezentaciji u februaru. Na kraju, bilo je malo priče i o očekivanjima od Nintendo Switch 2 konzole. Veoma razvnovrsna epizoda je pred vama, have a blast i ne zaboravite da ostavite i vaš komentar o ovim temama ispod!Teme u ovoj epizodi:1. Uvod - 00:00:002. Kingdom Come: Deliverance II utisci - 00:01:373. Assassin's Creed Shadows leak - 00:11:04 4. Avowed utisci - 00:13:525. Monster Hunter Wilds utisci - 00:19:55 6. Like a Dragon: Pirate Yakuza in Hawaii najava - 00:36:187. Ninja Gaiden 2 Black utisci - 00:39:468. Metal Gear Solid Delta: Snake Eater datum izlaska - 00:44:339. DOOM Dark Ages hype - 00:51:2810. Days Gone Remastered najava - 00:53:2711. Sonic Racing: CrossWorlds utisci iz bete - 00:57:0012. Saros najava - 01:00:1313. Nintendo Switch 2 ocekivanja - 01:05:3214. Odjava - 01:12:04Za sve ostale epizode i kompletnu arhivu podcasta posetite sledeću EmuGlx YouTube kanal playlistu.

Svjetski lideri na Minhenskoj sigurnosnoj konferenciji razgovaraće i o budućnosti Ukrajine. Predsjednik RS-a Milorad Dodik kaže da je "Dejton srušen", predsjednik Srbije Aleksandar Vučić pozvao "na mudrost". Policija pretražuje jezero u potrazi za osumnjičenim za ubistvo majke i djeteta u Kalesiji.

Tridesetega januarja je minilo sto dvajset let, odkar se je v Ljubljani rodil Božo Vodušek, slovenski pesnik, prevajalec, esejist, jezikoslovec in literarni zgodovinar. Njegove pesmi Rojstvo Adamovo, Ko smo Prometeji neugnani, Bleščeča tihota visokega dne, Odisejski motiv sodijo med največje dosežke povojne poezije, njegovi prevodi Goetheja in Baudelaira pa so izjemno prevajalsko delo. Leta 1967 je za zbirko Izbrane pesmi prejel Prešernovo nagrado. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom je Tadeja Krečič pred časom sestavila razmišljanja Boža Voduška iz našega radijskega arhiva.

U trećoj epizodi Radar Foruma koji vode studenti, Iva Kojić, apsloventkinja na Fakultetu političkih nauka, ugostila je koleginicu Anđelu Baković sa Stomatološkog fakulteta, a njih dve podelile su utiske o blokadama i protestima u kojima obe učestvuju već duže od dva meseca. Studentski protesti širom Srbije predstavljaju ključni društveni fenomen, složne su Iva i Anđela, simbolizujući izlazak akademske zajednice van univerzitetskih krugova u širi politički kontekst. Blokada Autokomande, naglašavaju studentkinje, bila je trenutak kada su studenti jasno pokazali organizovanost, solidarnost i odlučnost u svojim zahtevima, uprkos pokušajima vlasti da diskredituje pokret, i kroz insinuacije o inostranim uticajima. Ipak, institucionalni odgovor na proteste ostaje minimalan, što dodatno potvrđuje stepen ignorisanja studentskog bunta. "Blokada autokomande bila je apsolutan pokazatelj toga da li smo mi manjina ili nismo manjina. Mi smo pokazali do sada da ne podlažemo pritiscima. To nije jezik koji mi govorimo", kaže Iva Kojić. Sagovornice su otvorile i važnu temu medijskog tretmana protesta, odnosno ulogu javnog servisa u oblikovanju javnog mnjenja. RTS, kao ključna državna medijska institucija, nije uspeo da održi profesionalnu nepristrasnost, već je aktivno doprineo održavanju narativa koji minimizuje značaj njihovih akcija. Time se dodatno potvrđuje potreba za transparentnijim informisanjem i većim pritiskom na javne institucije da odgovorno obavljaju svoju ulogu u društvu. Osvrnule su se i na sve učestalije nasilje kojem su studenti izloženi na ulicama, napominjući da samo jedna strana može da utiče da se ono definitivno okonča. "Dok na televiziji bude postojala bar jedna osoba koja će na taj vid nasilja klimati glavom i to predstavljati kao njihovu slobodu kretanja, a ne kao napad na studente, mislim da će ti ljudi nastaviti tako da se ponašaju", poručila je Anđela Baković. Konačno, razgovor se fokusirao i na same studentske zahteve, koji su u zvaničnim izjavama vlasti proglašeni ispunjenim. Iva i Anđela jasno demistifikuju ovu tvrdnju – dokumentacija koju su analizirali stručnjaci nije potpuna, odgovorni za napade na studente nisu procesuirani, a budžet za obrazovanje nije povećan u traženoj meri. Te činjenice ukazuju na širi obrazac simulacije reformi bez stvarnog rešavanja problema, čime se vlast nada da će protesti postepeno izgubiti zamah. U tom kontekstu, studentski pokret postaje ne samo borba za obrazovne standarde, već i šira inicijativa za redefinisanje odnosa između društva i sistema. "Predsednik nije nadležan i to je zapravo jedna od najvažnijih naših poruka. Mi ne želimo da živimo u sistemu u kome su institucije zamrznute, u sistemu gde mi nemamo mogućnost da se obratimo tužilaštvu i da očekujemo da tužilaštvo i sud deluju u korist građana i u korist naše države", dodaje studentkinja FPN.

Zdravo. Živahni klepet o življenju, vesolju in sploh vsem tokrat začnemo z glasnostjo, nadaljujemo z misijo na Mars, ki nas čaka v svetleči prihodnosti, ki se jo tako želimo. Opozarjamo, da kondomi NISO za večkratno uporabo, zato je tokratni naslov epizode še bolj zavajajoč (še posebej, ker se spet pogovarjamo o mokrih maijcah). V epizodi boste lahko slišali tudi o koči na plaži, Milgramovem testu, veganske usnju, kljub zabavi in divjim štosom je vredno ponoviti: varna spolnost je zelo pomembna in je vredno biti pozoren če jo raziskujete na tem planetu ali na sosednjih. Aja, še to: če so vas ugrabili vesoljci, se nam javite. Discord, dopisnice ali družabna omrežja čakajo, da se nam oglasite. Hvala!

Paznica Eva deluje kot vestna in skrbna delavka, ki ima z večino zapornikov kljub nadrejeni vlogi dober, včasih celo materinski odnos. Uči jih čuječnosti, pomaga jim pri šolskih nalogah, ko je treba, pa jih tudi odločno postavi na njihovo mesto. A ko v zapor pripeljejo nove zapornike, spoznamo njeno temno plat. Ko uzre surov obraz mladega Mikkela, se popolnoma spremeni, z njo pa tudi filmsko prizorišče. Eva ni več uvidevna, mirna avtoriteta, ampak postaja vedno bolj živčna, napeta in nasilna. Z njo se tudi zapor razblini v to, kar pod površjem dejansko je: prostor nasilja, zlorabe in hierarhije. Glavna igralka Sidse Babett Knudsen izjemno uprizori to preobrazbo, ki ji dovolj subtilno sledijo kamera, luč, kostumografija in scenografija. Odlično ji parira tudi soigralec Sebastian Bull v vlogi nepredvidljivega Mikkela. Režiser in soscenarist Gustav Möller se je očitno zavedal, kaj je dobil s takšnim igralskim parom, saj je dinamiko filma zgradil na odnosu med njima. Ta se med zgodbo večkrat obrne na glavo in s tem vzdržuje napetost vse do konca. Medtem ko lahko na več točkah sočustvujemo z Evo in njeno bolečino, pa nas njena maščevalnost in nasilnost do zapornika velikokrat odvračata. Po drugi strani čutimo nagonski odpor do Mikkela, ampak se nam v krempljih maščevalne paznice včasih preprosto zasmili. Ravno v trenutkih, ko se lahko poistovetimo z enim izmed njiju, film obrne perspektivo. In ko eden preveč ekscesno prevlada, mu potek dogodkov spodmakne položaj moči. Ta dvojna igra je ponekod neprepričljiva, saj pretirano relativizira v resničnosti jasno začrtano zaporniško hierarhijo. A poanta, ki jo film sporoča, je jasna. V zaporu ni zmagovalcev, vsi so poraženci. Mesto najbolj brutalnega izraza državnega monopola nad nasiljem terja svoj davek. In tudi paznica ga mora nositi. Medtem ko zaporniki vsaj vidijo svoje rešetke in vedo, kako dolgo bodo za zapahi, pa svojega lastnega zapora do pretresa Eva sploh ne opazi. Dodatno plast tragične usode Evinega sina in njunega odnosa film tako postavi na popolnoma novo raven. Iz zaporniškega filma maščevanja se pretvori v družinsko dramo o težavnem soočanju staršev s sinovi-prestopniki. In s tem v ospredje postavi krivdo, čustveni ekvivalent zaporu. Krivda, ki jo pooseblja Evin sin, še bolj kot zapor nerazločljivo povezuje Evo in Mikkela. Skozi to povezavo pa v temen zaporniški svet posije celo žarek upanja, da je rehabilitacija ene in drugega mogoča.

Gost nove epizode podkasta "Pod kapicom" bio je Jugoslav Vasović sada već bivši predsednik stručnog saveta VSS-a i direktor kragujevačkog Radničkog,Glavna tema razgovora trebao je da bude njegov odlazak iz VSS-a ali smo tokom emisije saznali i ekskluzivnu informaciju od dogovoru Andrije prlainovića i Kragujevčana po kojem će velikan svetskog vaterpola naredne sezone nositi kapicu Radničkog.Vasović je pričao o detaljima dogovora, a saopštio je da će od januara meseca za Kragujevčane igrati i Boris Vapenski, koji je potpisao ugovor na tri ipo godine.Pričali smo i o organizaciji kluba, planovima, kako mladi momci kopiraju zvezde poput Jakšića i Pjetlovića, trenerima, njih 13. koji rade sa mlađim kategorijama sa tendenciom da ih bude i više.Za odlazak iz saveza Vasović kaže da je potpuno realan jer nije u stanju da paralelno obavlja dve važne funkcije, da je želeo da ode još u septembru i smatra da bi predsednik stručnog saveta morao da bude profesionalac, čovek od autoriteta i na tom mestu vidi Dejana Savića kao idealno rešenje.Razgovarali smo o gorućim problemima vaterpola, profesionalizaciji trenerske struke, slabijem interesovanju mladih i ko je kriv za ne dovoljnu zastupljenost najtrofejnijeg sporta. Uz mnogo primera i konkretnih detalja, Vasović je pričao i o novim pravilima, pogrešnoj metodologiji rada i odlučivanja sa jasnim apostrofiranjem ljudi koji su podstakli da promene ugledaju svetlost dana i bez pravih testiranja.Gost: Jugoslav VasovićDomaćin: Pavle Živković#podkapicom#infinitylighthouse#vaterpolo 00:00:00 Početak i UvodHUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.PATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️- www.patreon.com/infinitylighthousePodrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 19. decembar 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse. ★ Support this podcast on Patreon ★

Režim sirskega voditelja Bašarja al Asada je padel. Uporniki so po bliskoviti ofenzivi v le nekaj urah osvojili strateško mesto Homs in nato v zgodnjih jutranjih urah skorajda brez boja vkorakali še v Damask. Dolgoletni predsednik Asad je iz prestolnice le malo pred tem pobegnil neznano kam in tako končal več kot 50-letno vladavino svoje družine. Druge teme: - Izraelska vojska z napadi vnovič izzvala krhko premirje z Libanonom. - Kljub umirjanju zaposlovanja na trgu dela še vedno priložnosti. - Glavna nagrada Animateke v roke ukrajinski režiserki.

Lepo pozdravljeni. Komisija za preprečevanje korupcije bo po današnjih zaslišanjih glede domnevnih političnih pritiskov na delo policije preučila pridobljene informacije in postopek bodo končali v najkrajšem možnem času. Glavna udeleženca, nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in premier Robert Golob, tudi po zaslišanjih vztrajata vsak pri svojem. Drugi poudarki oddaje: - Sirske vladne sile in islamistični uporniki v boju za Hamo - Sindikat SKEI pričakuje višje odpravnine za delavce Alchroma iz Ruš - Kraška naselja bi pred požari lahko rešili s čiščenjem gozda in vzrževanjem pašnih površin

Bojan Pajtić, profesor na Pravnom fakultetu u Novom Sadu, ugostio je u devetnaestoj epizodi Radar Foruma Gorana Ješića, nekadašnjeg potpredsednika pokrajinske Vlade, koji je nedavno pušten iz pritvora zbog učešća na demonstracijama 5. novembra u Novom Sadu organizovanih zbog pogibije 15 ljudi u padu nadstrešnice na Železničkoj stanici. Pajtić je nastojao na početku razgovora da od Ješića dobije konkretnije odgovore kako će izgledati njegov najavljeni povratak u politiku. "Kakav će biti format to sad zavisi od dosta ljudi sa kojima treba da se razgovara, između ostalih ja mislim da si ti jedan od prvih sa kojim treba da se razgovara, i ekipu negde znamo i mislim da bi to trebalo da bude ideološka organizacija za razliku od svih ostalih, negde leva, socijal-demokratska, ali to sad treba da ostavimo na stranu. Glavna tema su ova deca koja su i dalje u pritvoru. A uz to imamo Vesića koji se dobrovoljno predaje dramatičnom izjavom policiji i pravosuđu, a posle četiri sata ide u štrajk glađu", rekao je Ješić. Sagovornici su se dotakli i slučaja Ilije Kostića kojeg su policajci brutalno pretukli zbog čega je morao da bude i operisan. "BIA se znači bavi organizatorom studentskih protesta koji šetaju i farbaju asfalt, policija se bavi time da tuče čoveka od 74 godine sa demonstracija, Tužilaštvo u Novom Sadu se bavi time da vrati Ješića, Bačulova i Relju nazad u pritvor, a onda im pod nosom dođe Europol policija i uhapsi najvažnijeg direktora preduzeća sa osam kilograma kokaina. To je poraz ove države", dodao je Ješić. Domaćin Radar Foruma nadovezao se da su informacije počele da cure iz same policije navodeći da ljudi u raznim službama ne žele da učestvuju u prikrivanju bilo čije krivice. "Ja kada sam javio na Tviteru lokacije pred najveći protest u Novom Sadu nekoliko sati ranije, to su sve policijski izvori. Dakle, ono što je problem je to što je i policajcima, velikom broju njih, muka, bljuje im se od ideje da ti ne vidiš gde se završava mafija, a gde počinje država", kaže Pajtić. U nastavku razgovora Goran Ješić opisivao je i kako su izgledali pritvorski dani, a sagovornici su razložili i na koji način funkcioniše korupcija u velikim infrastrukturnim projektima, kako su u sve umešana braća Vučić, kao i da se mora aktivirati finansijska inspekcija kako bi se kroz tokove novca razotkrila pljačka naroda.

Sve ono što ti vidiš kao svoje glavne prepreke su zapravo samo one stvari koje možeš identitficirati na površini. Ali, ono zašto ne adresiraš to što je na površini nema veze sa samim preprekama već s onim kako ti vidiš sebe.Link za spomenuti Brendomat: https://luciadzic.com/brendomatLink za Biznis Klub: https://luciadzic.com/biznisklub

Piše Jera Krečič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Gledališka in filmska igralka Barbara Cerar, prvakinja ljubljanske Drame in docentka za dramsko igro na AGRFT, svojo pisateljsko kariero po romanesknem prvencu Pretežno oblačno nadaljuje z romanom Prod, triravninsko domišljijsko pripovedjo, v kateri odpira univerzalna vprašanja življenja in smrti, družine, spomina, svobode in človekove dobrote. Prva raven pripovedi so dogaja v nedoločnem arhaičnem času na podeželju. Glavna os, ki uokvirja celoten roman in povezuje vse tri ravni pripovedi, hkrati pa tudi ločuje in povezuje dve mesti iz prve ravni, Kyr in Ledd, je reka. Čez njo iz tiranskega mesta Kyr v svobodno mesto Ledd potujejo tako in drugače ranjeni »naplavljeni« ljudje, katerih usodo spoznavamo prek Torvalda, glavnega junaka tega prvega, arhaičnega dela pripovedi. Spremljamo zgodbo njegovega življenja in ljudi, ki jih, tako kot tudi drugi prebivalci mesta Ledd, sprejme v svoje skromno bivališče in jim priskrbi varen dom. Poglavja tretjeosebne pripovedi o Torvaldu, ki mlado Elin in njeno hčerko Ino sprejme v svoj dom, se prepletajo s poglavji o Ani, prav tako naplavljeni deklici, ki s Torvaldom začne živeti po Elinem odhodu. Čeprav čemeren in čustveno ranjen, je Torvald čudovit oče in skrbnik, ki svojim oskrbovankam in oskrbovancu Jakobu daje vse, kar zmore dati. Kljub grozodejstvom, ki se dogajajo v sosednjem mestu Kyr, in žalostnim usodam sirot in drugih mrtvih naplavljencev, se pripoved bere nekako kot podeželska idila z elementi pravljice, vendar v precej realističnem tonu, kar bralca pušča nekje vmes. Druga raven romana je prvoosebna pripoved neimenovane skoraj petdesetletne pripovedovalke, ki se potaplja v hišo svojega otroštva. Prek fragmentarnih zapisov, raznolikih in domiselnih v svoji obliki in vsebini – ganljivih, humornih in estetko polnih – počasi sestavljamo sliko pripovedovalkine družine, za katero ves čas oprezamo, kako je povezana z družino Torvalda ali drugih prebivalcev Ledda ali Kyra. Vendar očitnejših povezav, razen mizarskega poklica Torvaldovega varovanca Jakoba in pripovedovalkinega očeta, ni. Glavna junakinja teh poglavij je pravzaprav stara hiša, prek katere pripovedovalka v sebi odpira in reflektira svojo preteklost in otroštvo. »Nikoli nisem vedela, da hišo lahko olupiš kot pomarančo. Da hiša diha, prebavlja in izloča. Zdaj to vem. Ko sem te olupila, si postala najbolj kruta. S petami sem odstranila še zadnjo plast vljudnosti. Na golih stenah je ostalo samo krvavo, utripajoče meso. Kot bi ti slekla kožo in razgalila vse tvoje slabosti. Vem, da tega nisi hotela. Pa sem vseeno vztrajala. Seveda mi nisi prizanesla. Razkazala si mi ves svoj diapazon razočaranja. Sama si rinila v to, sem pomislila, zdaj pa plavaj. In sem se vrgla v besneče valove obupa in jeze. Nekako mi je uspelo uiti na Johnove stopnice. Spet me je rešil. Čepela sem na stopnicah in mimogrede pobožala okensko polico. Besna mi je zadrla trsko v dlan. Zamenjala te bom za kamnito, sem pomislila in se takoj počutila bolje.« Nad vsemi zgodbami in osebami romana Barbare Cerar Prod pa je reka. Njej so posvečena vmesna poglavja, ki ustavljajo romaneskno dogajanje na drugih dveh ravneh in ga hkrati uokvirjajo. Ne le da so vsi liki zelo povezani z njo, saj je njihova zaupnica; reka je tudi spremljevalka in nema priča vsega, kar se dogaja v mestih ob njej. Vanjo se stekajo gnev, kri, bolečina, spomini. Predstavlja mejo in hkrati povezavo med ljudmi in njihovimi bivališči. Mori in daje življenje. Uničuje in očiščuje. Zdravi. Ravnovesje, tako krhko, se po hudi ujmi, ko reka ljudem odnese vse, znova vzpostavi le z ljubeznijo in dobroto. Roman je hvalnica slednjima.

Ime tedna je postal Matija Zupan, vodja enote TeleKap, telemedicinske mreže Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je v Sloveniji na voljo že 10 let. Letno na daljavo opravijo približno 1200 pregledov bolnikov z znaki akutne možganske kapi, s pravočasnim ukrepanjem nevrologov pa omogočajo takojšnje zdravljenje, ki je nujno za preprečitev trajnih posledic.Kandidati so bili še: Gregor Veble Mikić, vodja skupine za fiziko letenja in glavni aerodinamik v ameriškem podjetju Joby Aviation, kjer jim je uspel prvi poskusni polet električnega letala z navpičnim vzletanjem. Zračni taksi, kot mu pravijo v Kaliforniji, je velik korak v napredku letalstva, ki je eno od večjih sprememb doseglo že pred časom, ko so propelerje zamenjali reaktivni motorji. Akim Pekunov in Maša Kastelic, športna plesalca, ki sta na svetovnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov v armenskem Erevanu osvojila naslov svetovnih prvakov. V kraljevski disciplini, kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov, sta premagala 30 najboljših plesnih parov z vsega sveta in Slovenijo po dolgem premoru vrnila na svetovni plesni zemljevid.

Piše Nada Breznik, bere Eva Longyka Marušič. V romanu September se Ana Schnabl loteva zahtevne in na žalost aktualne, vendar odrinjene, pogosto celo zanikane problematike družinskega nasilja in posledic, ki ga to pušča na žrtvah in pričah, večinoma ženskah in otrocih. Da je ta problematika še kako aktualna, je nedavno pokazala razstava šolskih omaric v Ljubljani pred parlamentom, omaric, v katerih so se skrivale avtentične izpovedi otrok in mladostnikov o nasilju v njihovih družinah in stiskah, ki jih doživljajo. Ana Schnabl se je teme lotila neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno. Postavila jo je v širok romaneskni okvir in s pomočjo protagonistov in različnih jezikovnih pristopov pokazala na nekatere vzroke in posledice prikrivane, a zato nič manj krute agresije v družini. Osvetlila je tudi različne reakcije nanjo, še posebej, ko resnica prebije zidove hiš, stanovanj in molka. Glavna oseba romana je bistra in občutljiva deklica Evelin, ki skozi pripoved pred očmi bralcev odrašča in odraste, relativno nepoškodovana, v mlado in uspešno žensko, pisateljico, sposobno krmariti skozi življenje na razumskem in ustvarjalnem, ne pa tudi na čustvenem nivoju. Skozi stiske in probleme odraščanja se je ob neodločni materi dolgo prebijala večinoma sama, tudi s pomočjo izmišljij in sanjarjenjem. Nasilni oče, alkoholik, večkratni poraženec življenja, slabič, kot se navadno izkaže, se ni izživljal le nad materjo, temveč se je, čeprav samo enkrat, lotil tudi hčere. Kljub materini in hčerini veliki želji po pobegu, kljub kratkotrajnim izletom v svobodo, se ločitev nikoli ne uresniči v celoti, kot da bi v tako zastrupljeni družine delovala neka temna sila privlačnosti. Sčasoma jo je presekala Evelin, ki se je pri petnajstih vsaj simbolno preselila na svoje. Že kot deklica je veliko razmišljala o vzrokih in izbruhih nasilja med vrstniki, o vzorcih in danostih za takšno obliko vedenja, o vsem, kar doma sliši, a ne razume, o vsem, kar se dogaja okoli nje. Zdravilno je bilo zanjo prijateljevanje z neobremenjeno in vedro prijateljico Uno. Pisanje dnevnika in pozneje psihoterapevtska pomoč sta jo reševala iz čustvenega kaosa, zaradi katerega je stradala svoje telo. Še najbolj ji je bil v pomoč njej angel varuh, njen drugi jaz, njena tolažnica in zaupnica, pronicljiva in sočutna, vedno na distanci, a vendar tako blizu. Čeprav so ji težke izkušnje po eni strani pomagale zoreti, pa je niso mogle ustrezno opremiti za ljubeč, zaupljiv partnerski odnos, za razmerje, v katerem bi se počutila varno in sprejeto. Borisa, svojo dolgoletno ljubezen, s katerim je zaživela v skupnem stanovanju, odžene z žalitvami. Globoko v sebi si želi, da bi se vrnil in jo kaznoval z udarcem. Družinski pečat, ki ga ni mogoče sneti. Na vprašanje, kje je dom, odrasla Evelin odgovarja, dom je tam, kjer je bolečina. Borisova toplina je zgolj anomalija. Ana Schnabl je problematiko nasilja in travm v romanu September sijajno obdelala iz več zornih kotov, vključujoč terapevtske intervjuje, mladostniški žargon, digitalna sporočila. Jezikovne nianse obvlada do podrobnosti, čeprav se zdi, da krši pravopisna pravila. Jecljajoč govor, nedokončani, prekinjeni stavki so umeščeni natanko tja, kjer morajo biti. Z opisi, dialogi in notranjimi monologi nam približa svoje protagoniste v skoraj popolni fizični in psihični podobi, napetosti pred izbruhi pretepanja so tako nazorne, da stopnjujejo tudi bralčevo nelagodje in stisko. Materina starajoča se podoba proti koncu romana, njeno hlastajoče lovljenje zadnjih smislov življenja, je preslikana resničnost številnih žensk v zadnjem življenjskem obdobju, skozi povečavo, ki v ničemer ne izkrivlja realnosti, ne glede na življenje, ki so ga živele. Vez med očetom in hčerjo, ki bi jo Evelin silno rada „pregriznila, pretrgala, presekala, prestrigla – da bi oče v tistem delu, ki boli, padel stran,“ je neuresničljiva, spozna Evelin, „saj bi oče le še globlje padel vanjo.“

Predlog zakona o psihoterapevtski in klinični psihoterapevtski dejavnosti, ki smo ga čakali več kot 20 let, je v javni obravnavi do sobote. Nasprotujejo mu tako psihiatri in klinični psihologi kot psihoterapevti. Strinjajo se, da gre za vojno za denar, a vprašanje je, kdo se najbolj bori za zmago. Glavna namera ministrstva je bila, da z zakonom odstrani s trga posameznike, ki izvajajo psihoterapijo na podlagi t. i. vikend tečajev in dolgoročno ogrožajo duševno zdravje posameznikov. Jo zakon uresničuje? Kaj bodo z zakonom pridobili oziroma izgubili pacienti, kako bo vplival na zdravstvene delavce in kako na psihoterapevte na trgu, ki jim bo ministrstvo določilo najvišjo ceno storitev? Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in svetovalka ministrice za zdravje na MZ; dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije; Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje; Tone Vrhovnik Straka, Zveza organizacij pacientov, sicer nekdanji uporabnik psihiatričnih storitev.

Ukrajina je doživela enega od največjih ruskih napadov doslej, ki je zahteval najmanj šest smrtnih žrtev. Glavna tarča približno sto raket in prav toliko brezpilotnih letalnikov v 15-ih ukrajinskih regijah je bilo energetsko omrežje. Med drugim so ostali brez elektrike deli Kijeva in regije Lvov, iz Odese poročajo o več uničenih stavbah. Kot je dejala predstavnica nujnih odzivnih služb Marina Martinenko, je njihovo delo oteževala nevarnost stalnega bombardiranja. Kljub številnim gorečim objektom in vozilom so lahko posredovali šele, ko so sirene pred zračnimi napadi utihnile. Preostale novice: V osrednjem delu enklave evakucije in prekinitev humanitarne pomoči. Popravki v svežnju davčnih sprememb: kolikšna bo obdavčitev s. p.-jev? Lepo je biti kmet: kampanja z željo po večjem številu mladih kmetic in kmetov.

Ravnateljice in ravnatelji vzgojno-izobraževalnih zavodov so na konferenci pred začetkom novega šolskega leta razpravljali o spremenjeni vlogi šole in vrtca, prenovi kurikularnih dokumentov in uvajanju novosti, ki se obetajo predvsem v osnovni šoli. A največji izziv je dalj časa trajajoča kadrovska stiska, ki ji ni videti konca, saj na ravni države primanjkuje več tisoč učiteljev in vzgojiteljev. V oddaji tudi: - Fides zahteva za 5 plačnih razredov višje uvrstitve od izpogajanih v zdravstvenem stebru. - Glavna sporna točka v pogajanjih za mir v Gazi naj bi bil izraelski nadzor meje med Gazo in Egiptom. - Na gradbišču železniške postaje v Novi Gorici znova odkrili neeksplodirano letalsko bombo.

V novi epizodi ELLE podkasta voditeljica Petra Windschnurer gosti Gajo Filač, mlado gledališko in filmsko igralko, ki je širši javnosti postala znana z  vlogo v mladinskem filmu Košarkar naj bo. Gajo smo lahko letos poleg različnih vlog, ki jih je odigrala na gledaliških deskah po Sloveniji, zavzeto spremljali tudi v seriji Skrito v raju. Ta hip se pripravlja na novo gledališko sezono, med drugim tudi na igro Morska deklica avtorice Nine Kuclar Stiković, ki bo svojo izvedbo doživela 27. septembra 2024 v Mini teatru. Voditeljica ji je na začetku zastavila ista vprašanja, kot jih je v prejšnem podkastu Tjaši Železnik, ter mladi igralki namignila, da jo že sedaj zanima, kakšne odgovore bo podala nanje čez sedemnajst let.  Spregovorili sta tudi o Gajini družini, tisti tapravi in o njenih filmskih družinah, obenem pa tudi o tem, kako jo je definiral študij na AGRFT-ju in ali je v poklicu, ki ga opravlja, moč najti prave prijatelje. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na platformi Metroplay. Najdete nas tudi na: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠SPLETNA STRAN⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠FACEBOOK⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠TWITTER⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠Instagram voditeljice⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Petre Windschnurer.

Glavna tema 15. nedelje med letom je poslanstvo, ki poudarja sodelovanje človeka z Bogom, kot je razvidno iz primera Amosa, ki je bil preprost pastir, a je postal pravi prerok, v nasprotju z Amacijem, ki je govoril le to, kar je želel kralj.Izkušnjo vere je treba deliti z drugimi, a strah in pomanjkanje vere pogosto preprečujeta deljenje. Andre Frosar poudarja, da je življenje z Bogom zelo različno od življenja brez njega, zato je nujno o tem govoriti.Evangelij ni le pridiganje, temveč oznanjevanje resnice, ozdravljenje in opogumljanje. Jezus je poudarjal preprostost, iskrenost in resničnost poslanstva. Sveti Frančišek in Šarl de Foucault sta živela tako, da so ljudje v njiju prepoznali Jezusa in njegovo ljubezen.Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

Glavna tema ovog puta je Microsoft i novi pokušaj da Windows laptopovi budu kul. Zamislite laptop kome baterija traje dugo, ponekad je brži "čak" i od M3 MacBook Aira, i koji prati i snima svaku vašu akciju ne bi li vam pomogao da se setite svega na šta ste u međuvremenu zaboravili. Ako vam se ideja dopada, onda je Copilot+PC, kako god to tumačili, prava stvar za vas. Microsoft je na krilima novih Surface Laptopa i Proa produbio partnerstvo koje bi Windows konačno trebalo da učini istinski hardverski multiplatformskim okruženjem. Qualcomm Snapdragon X Plus (ne Pro) i Elite otvaraju nova vrata ne samo ka ARM-u kao do sada nerešivoj enigmi za Windows, već i veštačkoj inteligenciji na uređaju koja sada, na primer, može da obradi snimke ekrana koje Windows pravi i kaže vam šta se i kada zbilo, odnosno pomogne vam da nađete to što ste zaboravili. Sve to su obećanja, a za ispunjenja ćemo ipak morati još malo da sačekamo. OpenAI raspustio je odbor za odgovorno bavljenje "super" veštačkom inteligencijom, dogovori za licenciranje sadržaja između pomenutog i velikih medijskih kuća "pljušte" na sve strane, a na opšte oduševljenje jednocifrenog broja domaćih ljubitelja, Framework ima nove komponente.

Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar bo pred majsko dirko po Italiji nastopil le še na enodnevni klasiki med krajema Liège in Bastogne. Prvi kolesar sveta bo na nedeljskem četrtem spomeniku sezone, na katerem je zmagal pred tremi leti, osrednji favorit za zmago. Popoldanske športne minute namenjamo še slovenski judoistični reprezentanci, ki se odpravlja na evropsko prvenstvo v judu v Zagrebu. Glavna adutinja reprezentance bo Andreja Leški, aktualna evropska prvakinja v kategoriji do 63 kilogramov.

V Hamiltonu v Kanadi so z včerajšnjim spomladanskim banketom vstopili v praznovanje 60-letnice župnije. To je za nas velik jubilej, ker marsikje narodnostne župnije ne obstajajo 70 let, saj se tretja in četrta generacija že vklopi v krajevne župnije. A mi še skušamo privabljati mlajše, tako imamo v slovenski šoli letos 18 otrok, je dejal župnik Drago Gačnik. Glavna slovesnost ob jubileju bo v nedeljo, 22. septembra.

Razgradnjom većih plastičnih proizvoda nastaje mikroplastika koja je prisutna svugdje - u morima, tlu i vazduhu koji udišemo. Australski naučnici su analizirali vodu u luci u Sydneyu i u Queenslandu, i došli do poražavajućih otkrića. Glavna otkrivena vrsta plastike je polietilen, koji se nalazi u predmetima za jednokratnu upotrebu kao što su plastične kese, boce i omoti za hranu. Ostaje nada da će nova istraživanja mikroplastike u našim plovnim putevima uticati na svijest ljudi da smanje upotrebu plastike i sintetičke odjeće.

Film Zbudi me režiserja Marka Šantića je na zadnjem Festivalu slovenskega filma prejel kar pet vesen, med drugim za najboljši celovečerni igrani film. Večji del dogajanja je postavljeno v Jesenice, drugo pa na Bled, ki je, kot se izrazi eden od likov v filmu, kljub geografski bližini, »drug svet«. Glavna tema je ksenofobija, oceno je pripravil Urban Tarman.

Glavna europska tužiteljica Laura Kövesi udarila je pljusku premijeru Plenkoviću, poručuje oporba u raspravi o nadležnosti Europskog javnog tužiteljstva. Ipak, da su se izbori održali početkom ožujka, HDZ bi bio dobio najviše glasova. U Zagrebu je održan prosvjed za Palestinu. Konzervativci su najavili još jedan "Hod za život".

Preverjamo, katere mladinske knjižne novosti slovenskih avtorjev v kratkem prihajajo na police knjigarn in knjižnic. Z njihovimi avtorji se pogovarjamo o tem, kakšni bralci so mladi in kako je pisati zanje. Mlade pa sprašujemo, kaj jih pri knjigah najbolj pritegne.Marca založba Miš organizira tudi 14. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom. Naslov letošnje izvedbe festivala je Knjiga − moja izbira! Glavna tema bo iskanje razlogov, zakaj bi si nekaj tako staromodnega, kot je knjiga, sploh še izbrali kot način preživljanja prostega časa. V okviru festivala bo potekal tudi ustvarjalni natečaj za vse mlade likovne in literarne ustvarjalce. Prispevke bodo zbirali od 11. marca do 8. maja, več informacij o festivalu in natečaju pa najdete tukaj.  

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. Bolj verjeti življenju »Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« Od kod predstave o idealni družini?»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. »Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« Spoštovanje drugih »Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

U nastavku The ormar project sage govorim o onom zanimljivijem dijelu: definisanju našeg stila.  Ono što na prvu pomislimo da ne možemo, da se sa stilom samo rađa, da to imaju samo neki ljudi – a suština je da se sve moze izvježbati i usavršiti- a u ovoj epizodi ti otkrivam i kako:04:07 - 14:00Treće poglavlje: Zero-Waste Clean Out Organizacijski savjeti + Gdje preprodati, Donirati + Reciklirati14:00  - 22:31Četvrto poglavlje: Izoštri svoj stilDefiniši svoj stil u pet riječiKreiraj Core svog ormara Wear it like u mean itDopunite stvari koje nedostaju22:31Peto poglavlje:Glavna pravila sexy ormara:Pravilo: One In, One Out Buy Better, Buy Less 

Ispoštovali smo Apple Vision Pro, možda i previše, budući da ga još nismo ni videli. Glavna akcija, doduše, sledi posle njega. Ostatak epizode je, u dve reči, tužna priča, ali sa ponosnim krajem. Apple je zakomplikovao sve što se zakomplikovati može u nameri da osujeti građanke i građane Evropske unije da imaju makar malo kontrole nad uređajima koje su svojim novcem kupili i koji su navodno njihovi, a tišina oko svega što se desilo sa EPS-om govori glasnije od svakog gigabajta. Ipak, završavamo uzdignutog čela, ponosni na još jedno dostignuće ljudske vrste. Iako je planirano da na Marsu leti 30ak dana, Ingenuity se u marsovske visine vinuo čak 72 puta u prethodne tri godine, sve do konačnog prizemljenja. Hvala mu na svemu, a vama na slušanju!

Pravosodje je te dni osrednja tema na Hrvaškem. Najprej tiha stavka sodnikov in tožilcev, potem pa afera okrog izbire novega generalnega tožilca, o katerem bi moral hrvaški parlament glasovati te dni. Prav nič prijetna zadeva za hrvaško pravosodje, ki je že tako šibka veja oblasti. Da ga je potrebno temeljito prevetriti je pokazal še en razvpit primer, ki zadnje dni polni hrvaške medije: gre za sodno odločitev o skrbništvu nad 12-letnim dečkom, sinom znane hrvaške pevke Severine in njenega nekdanjega partnerja, srbskega poslovneža Milana Popovića

Državni zbor obravnava proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki jih močno zaznamuje obnova po avgustovskih ujmah. Glede na zahtevne razmere sta naravnana dovolj razvojno, trdi koalicija. Opozicija medtem meni, da bodo ljudje in podjetja še bolj obremenjeni. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Veljati je začela novela intervencijskega zakona za obnovo po poplavah, ki ne vključuje več solidarnostnega prispevka, nadaljuje ali uvaja pa več drugih pomoči. Glavna so predplačila za obnovo stanovanj, pravi ministrica Alenka Bratušek. - Izrael se približuje dogovoru o izpustitvi talcev iz Gaze, je danes sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ob tem ni komentiral navedb gibanja Hamas, da se bliža tudi sporazum o humanitarni prekinitvi spopadov. - Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred koncem turneje po Zahodnem Balkanu v Beogradu znova pozval k dialogu s Prištino. S srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem se je pogovarjal o oboroževanju in krivdi za nasilje v Banjski, vendar nista našla skupnega jezika.

U četvrtoj i zadnjoj epizodi iz serijala "O ženskom zdravlju" pričale smo o perimenopauzi. Što je to perimenopauza? Kada se javlja, kako ju prepoznati, što se događa sa ženskim tijelom nakon 35e, zašto se debljamo u struku (meno belly!) i kako nam prehrana i vježbanje mogu pomoći da lakše podnesemo te promjene i olakšamo si u budućnosti razdoblje menopauze. Menopauza za mnoge žene može biti novi početak samo ako vode brigu o sebi i svome zdravlju. Sponzor serijala je Bioandina. Bioandina je mala obiteljska firma koja surađuje s malim autohtonim uzgajivačima te za naše tržište dobavlja i proizvodi visokokvalitetnu superhranu s područja Andi. Bioandina maca je jedina termički obrađena maca na hrvatskom tržištu. Termičkom obradom dolazi do aktivacije sekundarnih metabolita koji su zaslužni za njezino blagotvorno djelovanje. Aktivirana maca je nutritivno koncentriranija, lakše probavljiva te mikrobiološki ispravnija. Za sve slušateljice podcasta Iskreno o majčinstvu Bioandina poklanja 10% popusta uz kod: SUPERMAME10. www.bioandina.hr/ Sandra Krstev Barać, magistrica je nutricionizma i certificirani praktičar funkcionalne medicine te autorica portala Funkcionalna medicina, a kontaktirati ju možete ovdje: www.funkcionalnamedicina.com/contacts/ ili na Instagramu @funkcionalnamedicina Osim toga u suradnji s kondicijskom trenericom i učiteljicom disanja Mirelom Anić osmislila je Event ZDRAVA ŽENA - jednodnevnu radionicu s ciljem podizanja razine svjesnosti i informiranosti vezano za perimenopauzu i menopauzu. Program ZDRAVA ŽENA je jedinstven program na tržištu koji spaja nutricionizam i kineziologiju 21. stoljeća, sa ciljem kreiranja jednostavnih protokola optimizacije zdravlja i kvalitete života žena u perimenopauzi i menopauzi. Glavna ideja programa ZDRAVA ŽENA je osnažiti žene te im dati im praktične alate za lakše savladavanje izazova u perimenopauzi i menopauzi te ujedno stvoriti zajednicu žena usmjerenih ka pozitivnim promjenama životnog stila. Više informacija o sljedećoj radionici potraži na ovom linku: https://zdravazena.hr/ Ako ti se svidjela ova epizoda podrži nas i podijeli ju na svojim društvenim mrežama! Hvala na slušanju!

Vlada Sjevernog teritorija najavila je reviziju zakona o jamčevini i moguće proširenje policijskih ovlasti nakon ubojstva prodavača u jednoj trgovini pićem u Darwinu. Glavna ministrica Sjevernog teritorija vjeruje da će niz mjera koje se razmatraju pomoći u borbi protiv kriminala u cijeloj regiji.

COP27 in glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek. ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika

COP27 in glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek. ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika

Nova nedelja, novi NBA podkast! A sa njime i malo drame! Glavna priča ove nedelje je dramski rasplet u Bruklinu. Kajri Irving je odbio da se izvini, pa je kažnjen, pa se pokajao, ali sve se to zbilo na dosta neobičan način i završilo je materijalom za tabloide. U međuvremenu, ceh je platio trener Stiv Neš, Kevin Durent ostao je „sam sa Simonsom“, a Kajri i dalje čeka da se „odsuspenduje“. Neki koraci su načinjeni, a sad, da li je dovoljno... Pored priče o Netsima, pričamo i ono naše standardno. Boston je jako dobar na startu, baš kao i Milvoki, i ove dve ekipe trenutno vode kolo na istoku. Ispod njih je širok spektar kandidata, ali drago nam je da se Atlanta malo oporavila...nešto više reči biće o Vašington Vizardsima, koji su u odličnoj formi uprkos povredi najboljeg igrača. Nešto manje smo zadovoljni igrama Klivlenda i Toronta! Filadelfija i dalje tavori na .500 ali se očekuje njihova serija. Majami se vratio, Indijana igra odlično, a Njujork...pa...muke su to. Ali zabavno ih je gledati ponekad, iako su potpuno van svog standardnog karaktera. U donjem domu, lepe vesti za Šarlot, ali manje za ostale – bavimo se malo i mogućim trejdom Bojana Bogdanovića. Na zapadu, fokus je bio ne toliko na onom dobrom koliko na onom manje dobrom. Analizirali smo šta rade Voriorsi (i zašto to rade), i šta im treba da se vrate u vrh (hint : biće teško). Kod Lejkersa standardno loše, ali zato Sakramento trenutno slavi – u odličnoj su formi što i rezultati potvrđuju. Hoće li baš Majk Braun prekinuti taj post? Što se vrha zapada tiče, bilo je priče o Portlandu i Denveru (koje uvek zakačimo), uz malo fokusa na Memfis. A i ostalima smo se pozabavili kako dolikuje. Ovo je, da podsetimo, poslednji podkast pre ulaska u decembar. Vraćamo se šestog decembra kad prođu dve nedelje fudbalskog ludila, pa se dobro iznavijajte...i nadajte se da ćemo se mi pre vratiti u etar nego reprezentacija nazad u Beograd! Uživajte, pa se vidimo!

Danes se bodo končala združena evropska prvenstva v Muenchnu. Zadnji dan tekmovanj ima Slovenija že zagotovljeno kolajno. Priboril jo je namiznoteniški igralec Darko Jorgič, ki se bo v popoldanskem finalu boril za naslov evropskega prvaka. V Jutranji kroniki tudi: - Rekordna turistična sezona na Hrvaškem, kjer razmišljajo o zaprtih plažah - Kijev se pripravlja na krepitev ruskih napadov ob ukrajinskem dnevu neodvisnosti - Glavna nagrada festivala FeKK grškemu kratkemu filmu Mikrobiom

Vsesplošna draginja poleg energentov najbolj zvišuje cene hrane. Veriga preskrbe s hrano namreč doživlja pretrese, ki jih občutijo vsi vpleteni. Cene energije, osnovnih surovin in embalaže se zvišujejo, podaljšujejo se tudi dobavni roki. Glavna vprašanja so zato, kako upravljati velike spremembe, poskrbeti za prehransko varnost in hkrati zagotavljati trajnostni razvoj. Prav na principih trajnosti bo namreč gospodarstvo gradilo razvoj, prehod k trajnostnim tehnologijam in oblikovanju trajnostnih proizvodov pa pomeni predvsem veliko naložb v nove tehnologije. Druge teme oddaje: - Večina z avtomobilom tudi na kratke razdalje, izpusti toplogrednih plinov iz prometa pa se povečujejo - Ruski milijonarji zaradi napada na Ukrajino množično zapuščajo Rusijo - Pred kolesarji 28-te dirke po Sloveniji kraljevska etapa na Veliko planino

Katera je najbolj oddaljena galaksija? In kako velike so lahko zvezde? O takih in drugačnih zanimivostih, ki bi spadale v astronomsko knjigo rekordov, se pogovarjava v zadnji epizodi druge sezone! Hvala vsem, ki ste naju spremljali! Ponovno se slišimo na začetku septembra! Glavna tema | Zvezda Earendel Najbolj oddaljeni kvazar Najmasivnejše črne luknje Residencia (Cerro Paranal) in James Bond Novice | Bodo astronavti lahko gojili rastline na Luni? Podatki satelita Gaia: 13. junij Prvi podatki satelita JWST: 12. julij Rekordni potres na Marsu Opazovanja | slovenska astronomska revija Spika: http://astronomska-revija-spika.si/ (knjiga) G. Cannat, “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2021” (knjiga) Bojan Kambič: “Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50” Priporočilo | Opravičujemo se (v živo) na Na meji nevidnega konvencija Na meji nevidnega ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Zvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida) Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)

Glavna i jedina tema kojom smo se bavili u ovonedeljnoj Piramidi radosti je zvanična objava pokretanja fudbalske Superlige. Pričali smo o konceptu takmičenja koje su osnovali neki od najjačih klubova u Evropi, kao i tome ko fali i iz kog razloga. Da li Evropska fudbalska unija uopšte može da reaguje protiv Superlige, a kakvu ulogu bi u svemu tome mogla da ima Svetska fudbalska federacija na čelu sa Đanijem Infantinom. Otkrili smo i svoje stavove o formiranju Superlige, a bilo je mnogo varnica tokom oko 100 minuta trajanja našeg podkasta. O svemu tome razgovarali su Vladimir Novaković, Ivan Lončarević i Darko Plavšić. Uživajte u novoj Piramidi radosti!