Podcasts about zala dobov

»Performativni dan rad išče teater in umetnost tam, kjer ju na prvi pogled ni. In to počne v ambientih, ki so vse prej kot »oder«. Zato se Trubarjeva 3 za en dan preoblikuje v večplastni teritorij, ki postane gledališče, a ne docela; ki spominja na galerijo, a ne povsem; ki ostane akademija, a še malo več.« Tako beremo v spremnem besedilu, ko se odpravimo na Performativni dan, ki je potekal v petek, 4. oktobra, v sklopu festivala AGRFT, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Performativni dan je zasnovala doc. dr. Zala Dobovšek, predavateljica za predmet Performans, ki nam je podelila vodstvo, svoja razmišljanja, vprašanja in poglede, ki se odpirajo ob ustvarjenih performativnih dejanjih. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz performansa Urše Majcen: Koža, foto: AGRFT UL

Vojna se je vklenila v človeško zgodovino, čeprav naj bi ljudi 20. stoletje dokončno spametovalo in napravilo stalnim konfliktom in nepredstavljivim grozotam, dokončni konec. Nekateri pravijo, da se vojna zgodovina ne ponavlja, ampak traja in traja. Zato so o njej, zmagovalcih in žrtvah, napisani epi in izpričani miti. Ti se velikokrat zrcalijo v dejanskosti, vse to pa zanima gledališče, gledalisce v vojni in – vsaj relativnemu miru. Dr. Zala Dobovšek je dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja, ki je pred časom izdala knjigo Gledališče in vojna: Uprizoritveni odzivi na vojne v 90. letih v nekdanji Jugoslaviji, medtem ko filozofa in gledališčnika dr. Gregorja Modra vojna in njena reprezentacija zanimata tako na odru, kot v literaturi. Z zavzetostjo se je lotil preučevanja dramskih besedil, ki  vsaj posredno obravnavajo vojno v nekdanji raznoliki državni entiteti. Balkanska trilogija je delo priznanega gledališkega režiserja in scenarista Dušana Jovanovića, ki jih je napisal in uprizoril prav v 90. letih prejšnjega stoletja. Vključil je mita o Antigoni in Sizifu ter se navezal na klasično protivojno dramo Bertolda Brechta Mati Korajža. V oddaji sodeluje tudi dr. Lana Zdravković, raziskovalka, umetnica, publicistka in aktivistka.

»S tem, ko gojijo avtonomne retorike angažiranja na strokovni in družbeni ravni, pravzaprav najučinkoviteje potrjujejo idejo o tem, da vsaka kompetentna družbena angažiranost črpa bistvo in glavno ost iz lastnega odnosa in pogleda na svet in se šele nato prestrukturira v umetniški akt«, med drugim zapiše teatrologinja dr. Zala Dobovšek, ko preučuje lutkovne opuse Tina Grabnarja, Matije ter Braneta Solceta. V oddaji Oder vas tokrat vabimo vas k poslušanju besedila Tri verzije angažirane prakse: kolektivno, ludistično, protestno. na fotografiji: Matija Solce v predstavi Biti Don Kihot, vir foto: moment.si, izsek

Zala Dobovšek, dramaturginja in teatrologinja, znana tudi po svojem preciznem kritičnem pisanju, se je v času svojega doktorskega študija ukvarjala s temo vojne in gledališča. Svojo disertacijo je preoblikovala v knjigo, ki jo je lansko leto izdala pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. V knjigi Gledališče in vojna je avtorica raziskala gledališko produkcijo, ki je nastajala v obleganem Sarajevu, ter obravnavala predstave Oliverja Frljića, ki je travmo vojne tematiziral v obdobju, ko je ta že minila. Zala Dobovšek je poleg zgodovinske analize v svojo raziskavo vstopila tudi s teoretskega vidika. V oddaji Oder lahko prisluhnete njenemu razumevanju političnosti gledališča in njegovimi estetsko etičnimi razsežnostmi. Foto: MGL

Vabimo vas, da prisluhnete radijski priredbi besedila Ubeseditve obstoječega: »dramatičnost« dokumentarnih, (avto)biografskih in potopisnih materialov, ki ga je napisala Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja. V besedilu avtorica interpretira in analizira primere gledaliških besedil in predlog za uprizoritve Žige Divjaka, Simone Semenič in Marka Požlepa. V celoti je besedilo izšlo v knjigi Drama, tekst, pisava 2 pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. Foto: Matej Kristovič, Digitalni arhiv FBS

Zalo Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja, je docentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Doktorirala je z disertacijo Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja, poleg teoretskega dela pa je Zala Dobovšek redno angažirana tudi kot dramaturginja in soustvarjalka različnih gledaliških predstav. Pogovor je bil v seriji Dramaturška križišča posnet leta jeseni 2014. Vabimo vas k poslušanju! foto: Damjan Švarc

V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Bienale v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 10. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Martina Krpana spremljajo: Klara Drnovšek Solina, študentka primerjalne književnosti in južnoslavistike, Zala Dobovšek, teatrologinja, Maša Radi Buh, študentka sociologije kulture in Nika Leskovšek, selektorica. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Maribor Lutkovno gledališče Ljubljana Martin Krpan Avtor: Fran Levstik Režiser: Tin Grabnar Avtorica likovne podobe: Špela Trobec Avtorji priredbe: Ana Duša, Tin Grabnar, Brina Klampfer Dramaturginja: Brina Klampfer Igrajo: Maja Kunšič, Martina Maurič Lazar, Zala Ana Štiglic, Marjan Stanić k. g. (tolkala) Avtorica songov in korepetitorica: Ana Duša Scenografa: Tin Grabnar, Špela Trobec Svetlobno oblikovanje: Igor Remeta Avtor glasbe: Marjan Stanić Songe uglasbil: Mitja Vrhovnik Smrekar Kostumografka: Sara Smrajc Žnidarčič Lektorica: Metka Damjan Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Erik Krkač Producentka: Ana Rokvić Pinterič Lučno vodstvo: Maša Avsec Scenski tehnik: Jure Popovič Izdelava lutk, kostumov in scenografije: Zoran Srdić, Iztok Bobić, Zala Kalan, Polona Černe, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Igor Remeta, Olga Milič, Špela Ulaga, Hana Juta Kozar, Žiga Lebar, Špela Trobec, Jože Lašič, Ivan Božičko (CNC), Cveto Kuniševič (3D sken), Nejc Šubic, Vladson, Zlatko Djogić, Lara Mastnak, Uroš Mehle s. p. Martin Krpan spremlja delovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana že vse od njegovih začetkov, saj je to predstava, s katero so ljubljanski lutkarji odprli svoje prve prostore Mestnega lutkovnega gledališča (danes LGL) leta 1950 na Levstikovem trgu, zato jo včasih imenujemo prva ”prava” predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, čeprav je gledališče delovalo že od leta 1948. V novi zasedbi in novi likovni podobi je bil Martin Krpan tudi prva predstava leta 1984, ko so si ljubljanski lutkarji po dolgih letih le izborili prostor v Mestnem domu, kjer gledališče domuje še danes. Prva predstava novonastalega gledališča je bila sicer Udarna brigada, ki so jo kot otvoritveno predstavo Ljubljanskega festivala uprizorili oktobra 1948. Tokrat se je to temeljno delo slovenske literature na oder vrnilo v sodobni interpretaciji mladega režiserja Tina Grabnarja, ki ga obiskovalci Lutkovnega gledališča Ljubljana že poznajo po nagrajeni predstavi Nekje drugje. Martin Krpan, ki s svojo kobilo skrivoma tihotapi sol, bleščeče cesarsko življenje na dunajskem dvoru, nonšalantno sekanje prečudovite dvorne lipe in divji dvoboji ponujajo čudovito izhodišče za lutkovno ustvarjanje. Uporabljena je tradicionalna tehnika ročnih lutk. Zgodba se odvija na klasičnem prizorišču za ročne lutke imenovanem kastelet.

V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Bienale v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 10. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Nepozabka spremljajo: Benjamin Zajc, dramaturg, Tjaša Bertoncelj, dramaturginja, Zala Dobovšek, teatrologinja in Nika Leskovšek, selektorica 10. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Maribor Dječje kazalište Branka Mihaljevića Osijek, Zavod Kuskus Nepozabek Avtor: Peter Kus, Urša Adamič Režija in glasba: Peter Kus Nastopajo: Ivica Lučuć, Kristina Fančović, Aleksandra Colnarić Dramaturgija: Urša Adamič Likovna podoba predstave: Natan Esku Kostumografija: Zdenka Lacina Odrski gib: Miha Arh Oblikovanje luči: Igor Elek V središču predstave Nepozabek (Nezaboravak) je odnos dedka z njegovo vnukinjo Lučko. Dedek postaja pozabljiv, vidi stvari, ki jih ni, čudno se vede in nikomur ne zna pojasniti, zakaj je tako. Medtem, ko Lučkino mamo dedkovo obnašanje vse bolj skrbi, se zdi Lučki zanimivo in vživi se v njegov svet nenavadnih idej in prebliskov. Medtem, ko se dedek med staranjem in napredujočo boleznijo vrne v svoje otroštvo, Lučka ob njem vse bolj odrašča. V nekem trenutku se njuni poti prekrižata in povežeta v skupnem doživljanju igre.

V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Bienale v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 10. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Škrt Škrt Kra Čof! Spremljajo: Maša Jazbec, pedagoginja in performerka, dr. Zala Dobovšek, teatrologinja, Nika Švab, dramaturginja in Katja Gorečan, pesnica in dramatičarka. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Maribor Lutkovno gledališče Ljubljana Škrt Škrt Kra Čof! Avtorica: Kitty Crowther Režiserka: Ivana Djilas Avtorica likovne podobe, scenografka, kostumografka:Barbara Stupica Avtor glasbae: Blaž Celarec Igralci: Brane Vižintin, Aja Kobe, Klara Kastelec k. g., Blaž Celarec k. g. Asistent režije: Brane Vižintin Dramaturginja in lektorica: Metka Damjan Asistentka dramaturgije: Nuša Kalanj Oblikovalec svetlobe: Kristjan Vidner Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Erik Krkač Lučni vodji: Kristjan Vidner, Maša Avsec Scenski tehnik: Richard Maasarani Producentka: Ana Rokvić Pinterič Izdelava lutk, scene in kostumov: Zoran Srdić, Iztok Bobič, Žiga Lebar, Barbara Stupica, Polona Černe, Zala Kalan, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Mojca Rodman, Uroš Mehle s.p. Škrt škrt kra čof! je nežna pravljica za najmlajše, kjer se prepletajo močna čustva in bogata domišljija. Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepričati, da ni ničesar, česar bi se moral bati. Vse dokler se sam ne uleže v posteljo in tudi njega zbudi skrivnostni zvok noči. Ko otroci spremljajo zgodbo o nočnih strahovih malega žabca, je tudi njih malce strah, ker se poistovetijo z glavnim junakom, skupaj z njim iščejo rešitev in tolažbo ter hkrati razrešujejo svoje napetosti in težave. Tudi gledališka predstava lahko postane prostor, v katerega otroci »vstopijo« in ugotovijo, da ni tako hudo, če si majhen in boječ. Tovrstne zgodbe otrokom podajajo pomembna sporočila: da strah obstaja in da ima vsakdo lahko svoje strahove.

60 let. 171 naslovov. V tokratni oddaji Ars humana smo spregovorili o Knjižnici MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Naša gostja je bila dramaturginja in sedanja urednica zbirke Petra Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek.

V vsaki od sedmih epizod serije Abonma TSD v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 49. Tedna slovenske drame. V imenu matere spremljajo: Zala Dobovšek, teatrologinja, Eva Nina Lampič, režiserka, in Marko Sosič, selektor 49. Tedna slovenske drame. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Ivo Svetina: V imenu matere SNG Drama Ljubljana Režiser: Ivica Buljan Umetniški svetovalec: Robert Waltl Dramaturginja: Mojca Kranjc Avtor razstave KAPITAL 2018: Irwin Kostumografinja: Ana Savić Gecan Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalca svetlobe in videa: sonda57, Toni Soprano Meneglejte Lektor: Arko Asistent režiserja: Luka Marcen Asistentka kostumogrfinje: Sara Smrajc Žnidarčič Igralci: Janez Škof, Veronika Drolc, Gal Oblak, Saša Tabaković, Nina Valič, Klemen Janežič, Pia Zemljič, Aljaž Jovanović, Maša Derganc , Andraž Harauer, Sabina Kogovšek, Nik Škrlec , Martin Mlakar, Lana Bučevec, Nika Vidic, Barbara Cerar, Žan Brelih Hatunić, Julija Klavžar, Lara Fortuna, Luka Bokšan, Saša Pavlin Stošić, Marko Mandić Krstna izvedba novega dramskega teksta izpod peresa Iva Svetine, je nastajalo tri leta, na Velikem odru SNG Drame Ljubljana pa jo režiral Ivica Buljan, sicer stari znanec družinskih kronik. Dogajanje sledi zgodbi o rodu Santinijevih iz Žirovnice, pospremljeno pa je z razstavo Kapital 2018 kolektiva IRWIN. Zgodba se začne v zadnjih desetih letih 19. stoletja in konča po osamosvojitvi leta 1991, spremlja pa usodo dvajsetih članov družine Santini, razpeto skozi dobro stoletje, pet držav in tri sisteme. Zgodbo pripoveduje vsevedni in vseprisotni pripovedovalec, Kronist, ki dogajanje sproti postavlja v časovni geografski kontekst. Gre za zgodbo, ki se je do neke mere zgodila marsikateri slovenski družini. Je faktografsko točna, jasna in z izčiščeno linijo, ki ne pretirava ne v zapletanju in ne v patetiki, ni ideološko zaznamovana, saj je posredno kritična do vseh sistemov. Še najboljši pridevnik za opis zgodbe je, da je življenjska.

V vsaki od sedmih epizod serije Abonma TSD v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 49. Tedna slovenske drame. V imenu matere spremljajo: Zala Dobovšek, teatrologinja, Eva Nina Lampič, režiserka, in Marko Sosič, selektor 49. Tedna slovenske drame. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Ivo Svetina: V imenu matere SNG Drama Ljubljana Režiser: Ivica Buljan Umetniški svetovalec: Robert Waltl Dramaturginja: Mojca Kranjc Avtor razstave KAPITAL 2018: Irwin Kostumografinja: Ana Savić Gecan Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalca svetlobe in videa: sonda57, Toni Soprano Meneglejte Lektor: Arko Asistent režiserja: Luka Marcen Asistentka kostumogrfinje: Sara Smrajc Žnidarčič Igralci: Janez Škof, Veronika Drolc, Gal Oblak, Saša Tabaković, Nina Valič, Klemen Janežič, Pia Zemljič, Aljaž Jovanović, Maša Derganc , Andraž Harauer, Sabina Kogovšek, Nik Škrlec , Martin Mlakar, Lana Bučevec, Nika Vidic, Barbara Cerar, Žan Brelih Hatunić, Julija Klavžar, Lara Fortuna, Luka Bokšan, Saša Pavlin Stošić, Marko Mandić Krstna izvedba novega dramskega teksta izpod peresa Iva Svetine, je nastajalo tri leta, na Velikem odru SNG Drame Ljubljana pa jo režiral Ivica Buljan, sicer stari znanec družinskih kronik. Dogajanje sledi zgodbi o rodu Santinijevih iz Žirovnice, pospremljeno pa je z razstavo Kapital 2018 kolektiva IRWIN. Zgodba se začne v zadnjih desetih letih 19. stoletja in konča po osamosvojitvi leta 1991, spremlja pa usodo dvajsetih članov družine Santini, razpeto skozi dobro stoletje, pet držav in tri sisteme. Zgodbo pripoveduje vsevedni in vseprisotni pripovedovalec, Kronist, ki dogajanje sproti postavlja v časovni geografski kontekst. Gre za zgodbo, ki se je do neke mere zgodila marsikateri slovenski družini. Je faktografsko točna, jasna in z izčiščeno linijo, ki ne pretirava ne v zapletanju in ne v patetiki, ni ideološko zaznamovana, saj je posredno kritična do vseh sistemov. Še najboljši pridevnik za opis zgodbe je, da je življenjska.

Predstavljamo Knjižnico MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Pobudnik zbirke je bil soustanovitelj Mestnega gledališča ljubljanskega in njegov prvi dramaturg, akademik Dušan Moravec. Zbirka se je znotraj gledališča rodila ob idejni in načelni podpori prvih dveh direktorjev MGL, Jožeta Tirana in Ferda Delaka, in če danes naslovi s področja uprizoritvene umetnosti izhajajo v kar nekaj javnih institucijah kot tudi neodvisnih zavodih, ki delujejo na tem področju, so naslovi s področja gledališča in drugih scenskih umetnosti, ki jih je do leta 1966 kot urednik zbirke podpisal Dušan Moravec, orali ledino. Več o zbirki, njenem pomenu nekoč in danes pa v pogovoru z dramaturginjo in sedanjo urednico zbirke Petro Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek.

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Visoško kroniko spremljajo: Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, Minca Lorenci, igralka, in Maša Pfeifer, komparativistka. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 VISOŠKA KRONIKA Po romanu Ivana Tavčarja, avtorji priredbe so ustvarjalci uprizoritve SND Drama Ljubljana Režiser: Jernej Lorenci Dramaturg: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Skladatelj: Branko Rožman Oblikovalec luči: Pascal Mérat Lektorica: Tatjana Stanič Asistenta režiserja: Mirjana Medojević, August Braatz Igrajo: Tamara Avguštin, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Aljaž Jovanović, Janez Škof Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Visoško kroniko spremljajo: Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, Minca Lorenci, igralka, in Maša Pfeifer, komparativistka. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 VISOŠKA KRONIKA Po romanu Ivana Tavčarja, avtorji priredbe so ustvarjalci uprizoritve SND Drama Ljubljana Režiser: Jernej Lorenci Dramaturg: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Skladatelj: Branko Rožman Oblikovalec luči: Pascal Mérat Lektorica: Tatjana Stanič Asistenta režiserja: Mirjana Medojević, August Braatz Igrajo: Tamara Avguštin, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Aljaž Jovanović, Janez Škof Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?

Zala Dobovšek, najmlajša selektorica Borštnikovega srečanja

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Odila. Zatemnitev. Oratorij. spremljajo: Miha Bezeljak, igralec in gledalec, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, in Nika Švab, dramaturginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 Peter Mlakar, Dragan Živadinov: ODILO. ZATEMNITEV. ORATORIJ Slovensko mladinsko gledališče v koprodukciji s Centrom urbane kulture Kino Šiška Režija: Dragan Živadinov Introvizija: Janez Pipan Dramaturgija: Dario Serval Koreografa: Marko Mlačnik, Ivan Peternelj Oblikovalec digitalnih konstrukcij: Borut Balant Animator digitalnih konstrukcij: Gregor Balog Lektorica: Mateja Dermelj Oblikovalec svetlobe: David Cveblar Oblikovalec zvoka: Jure Vlahovič Oblikovalka maske: Nathalie Horvat Asistent režiserja: Anže Rogelja Asistentka produkcije: Jera Topolovec Vodja predstave: Liam Hlede Zasedba: oktet Filozofske fakultete (Žan Augustinčič, David Farčnik, Blaž Fideršek, Matej Kurinčič, Miha Mihaljčič, Juš Šoltes, umetniška vodja dr. Tjaša Ribizel), formacija (Gašper Šenica), zastavonoše (Luka Bokšan, Darjan Anej Fras, Benjamin Jeram, Aljaž Mamič Lebar, Blaž Novak), bobnar (Jan Kmet), Žiga Mlakar, Pino Zupančič, Romana Šalehar, Ivan Rupnik, Robert Prebil, Ivan Peternelj, Maruša Oblak, Uroš Maček, Željko Hrs, Jure Heningman, Ivan Godnič, Sara Dirnbek, Damjana Černe, Primož Bezjak Gledališka predstava Odilo. Zatemnitev. Oratorij. je premiero doživela v negotovosti pred morebitnim izbruhom novega svetovnega spopada. Geostrateški in geopolitični interesi, vzponi nacionalizmov in rasizmov. Novice so srhljivo podobne tistim, ki so jim bili priča naši predniki pred drugo svetovno vojno in med njo. Odilo Globočnik je senčna podoba slovenske zgodovine. Je tisti Slovenec, ki je v hierarhiji nemškega nacističnega sistema zasedel najvišje položaje. Tisti Slovenec, ki je nagovarjal množico na enem od razvpitih nürnberških nacističnih shodov. Tisti Slovenec, ki je uresničeval operacijo Reinhard in bil odgovoren za smrt milijonov. Tisti Slovenec, ki je izumil uničevalno koncentracijsko taborišče. Tisti Slovenec, ki je upravljal koncentracijsko taborišče Rižarna. Za projekt so tako ključni jasno protinacistično stališče in ubijanje Globočnikovega imena ter preprečitev vstajenja njegovih dejanj. Uprizoritev se metodološko odreka razumevanju njegovih dejanj in nacionalsocializma kot nečesa normalnega. Še več, z obredom ubijanja imena hoče enkrat za vselej opraviti tako z Odilom Globočnikom kakor tudi z nacizmom in fašizmom ter onemogočiti njuno vrnitev in vnovični vzpon. Predstava znotraj okvira obreda ubijanja imena uprizarja zavest o poosebljenem zlu in se odpoveduje vstopu v gledališki identifikacijski model. Nacionalsocializem je največji realizem v zgodovini človeštva!

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Sen kresne noči spremljajo: Lina Akif, študentka igre, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, in Nika Švab, dramaturginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 SEN KRESNE NOČI Avtorski projekt po Snu kresne noči Williama Shakespearja Mestno gledališče ljubljansko Režiser: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Avtor glasbe: Branko Rožman Svetovalec za gib in asistent režiserja: Gregor Luštek Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Lektorica: Maja Cerar Asistent režiserja (študijsko): Daniel Day Škufca Asistentka dramaturga (študijsko): Nina Kuclar Stiković Igrajo: Jette Ostan Vejrup, Jana Zupančič, Ajda Smrekar, Matej Puc, Primož Pirnat, Robert Korošec k. g. Pravljična komedija Sen kresne noči spada v zgodnje obdobje Shakespearovega ustvarjanja, v fazo "eksperimentalnih" in "romantičnih" komedij, kot sta tudi Dva gospoda iz Verone in Ljubezni trud zaman. Samo na videz preprosta, komično zasnovana ljubezenska drama omogoča najrazličnejše interpretacije, zato vsaka nova postavitev vzbuja velika pričakovanja. Na tehtnici so sanje in resničnost, burna čustva in hladni razum, nežna ljubezen in prvinski nagoni … Igra se dogaja v atenskem gozdu v času praznovanj pred poroko kneza Tezeja in Hipolite. V nasprotju s strogimi in urejenimi Atenami je gozd, po katerem tavajo štirje atenski zaljubljenci, v rokah pravljičnih bitij, ki uravnavajo dogajanje, kakor se jim zahoče. Sami živijo zelo razbrzdano, njihovi prepiri in medsebojna obračunavanja so siloviti in brezkompromisni. V tem divjem okolju in ob pomoči čarovnij se dogaja vse mogoče. Ljubimcem iz Sna kresne noči se v spanju zgodi nekaj, na kar si pri belem dnevu ne bi upali niti pomisliti. Njihova erotika udari z vso silo na plan, junaki so nenadoma obsedeni od poželenja in strasti. Vendar ostajamo pri komediji – pomlad je tista, ki razvnema človekova čustva in jih žene v razposajenost. Sanje so bile resda moreče, a zmagata optimizem in vera v življenje.

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Gilgalovanje spremljajo: Lina Akif, študentka igre, Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, Minca Lorenci, igralka, in Timotej Novaković, študent igre. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 GILGALOVANJE po motivih Epa o Gilgamešu Režija: Tjaša Črnigoj Prevajalca: Mirko Avsenak, Andrew George Kostumografinja: Tijana Todorović Oblikovalec zvoka in glasbe: Aleš Zorec Tehnični vodja: Grega Mohorčič Izvršna producentka: Anja Pirnat Produkcija: Gledališče Glej Igrata: Rok Kravanja, Andraž Jug Ep o Gilgamešu je nasta(ja)l v drugem tisočletju pred našim štetjem v Mezopotamiji. Prva znana različica epa naj bi nastala kot nekakšen slavospev Gilgamešu, junaškemu vladarju, ki se z vojaškim bojnim pohodom ter iskanjem telesne nesmrtnosti postavlja po robu bogovom in smrti; usodi, ki so jo bogovi namenili ljudem. Toda Ep o Gilgamešu se je skozi čas spreminjal in razvijal. Temu naj bi botrovali preobrati v družbi in spremenjen odnos ljudi do bogov. Tako je bila v kasnejši različici, ki danes velja za standardno, Gilgameševa zgodba postavljena v popolnoma nov kontekst z drugačnimi poudarki. Postavljena je bila v pripovedni okvir nekakšne avtobiografije v tretji osebi, ki ji je bila med drugim dodana tudi Gilgameševa smrt. Zdi se, da standardna različica pravzaprav govori o Gilgameševem umiranju in da se poglablja v vprašanja o strahu pred smrtjo ter tudi o tem, kaj je tisto, kar v življenju resnično šteje, takrat ko zremo smrti v obraz. Vprašanja, s katerimi se lahko poistoveti vsak človek. – Obenem pa Ep o Gilgamešu verjetno prav zaradi vijugaste poti svojega nastanka mestoma še vedno ohranja duh nekakšne hvalnice junaškemu vladarju! V samem telesu besedila je torej zapisana nekakšna razcepljenost med gilgameševsko junaško upornostjo proti smrti in njegovim človeškim soočanjem s smrtjo! Zdi se, da Ep o Gilgamešu na nek način upoveduje Gilgameševe junaške maske ravno zato, da bi jih lahko "razkrinkal". Tako besedilo (p)ostaja nekakšen poligon junaških mask, ki jih Gilgameš navleče nase, jih je nato prisiljen sneti in za njimi tudi joče – zato da bi lahko na koncu sprejel svojo smrt(nost) in postal (zgolj) človek med ljudmi. Gilgalovanje je dogodek; nekakšen objokovalski ritual; obredno naricanje in žalovanje za gilgameševskimi junaškimi maskami. Dva performerja, dva igralca, dva posameznika eden za drugega, eden v podporo drugemu in tudi eden na račun drugega uprizarjata svoje lastne gilgameševske maske; da bi se v svoji upornosti utrudile in bi jih lahko pokopala ter za njimi odžalovala. V imenu zrenja smrti v obraz. Skozi epsko pesem pa do svoje lastne kože; skozi smeh pa do krikov ranjenih živali; skozi lastno telo pa do stika s telesnostjo drugega. Gilgalovanje je ples s smrtjo!

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Gilgalovanje spremljajo: Lina Akif, študentka igre, Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, Minca Lorenci, igralka, in Timotej Novaković, študent igre. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 GILGALOVANJE po motivih Epa o Gilgamešu Režija: Tjaša Črnigoj Prevajalca: Mirko Avsenak, Andrew George Kostumografinja: Tijana Todorović Oblikovalec zvoka in glasbe: Aleš Zorec Tehnični vodja: Grega Mohorčič Izvršna producentka: Anja Pirnat Produkcija: Gledališče Glej Igrata: Rok Kravanja, Andraž Jug Ep o Gilgamešu je nasta(ja)l v drugem tisočletju pred našim štetjem v Mezopotamiji. Prva znana različica epa naj bi nastala kot nekakšen slavospev Gilgamešu, junaškemu vladarju, ki se z vojaškim bojnim pohodom ter iskanjem telesne nesmrtnosti postavlja po robu bogovom in smrti; usodi, ki so jo bogovi namenili ljudem. Toda Ep o Gilgamešu se je skozi čas spreminjal in razvijal. Temu naj bi botrovali preobrati v družbi in spremenjen odnos ljudi do bogov. Tako je bila v kasnejši različici, ki danes velja za standardno, Gilgameševa zgodba postavljena v popolnoma nov kontekst z drugačnimi poudarki. Postavljena je bila v pripovedni okvir nekakšne avtobiografije v tretji osebi, ki ji je bila med drugim dodana tudi Gilgameševa smrt. Zdi se, da standardna različica pravzaprav govori o Gilgameševem umiranju in da se poglablja v vprašanja o strahu pred smrtjo ter tudi o tem, kaj je tisto, kar v življenju resnično šteje, takrat ko zremo smrti v obraz. Vprašanja, s katerimi se lahko poistoveti vsak človek. – Obenem pa Ep o Gilgamešu verjetno prav zaradi vijugaste poti svojega nastanka mestoma še vedno ohranja duh nekakšne hvalnice junaškemu vladarju! V samem telesu besedila je torej zapisana nekakšna razcepljenost med gilgameševsko junaško upornostjo proti smrti in njegovim človeškim soočanjem s smrtjo! Zdi se, da Ep o Gilgamešu na nek način upoveduje Gilgameševe junaške maske ravno zato, da bi jih lahko "razkrinkal". Tako besedilo (p)ostaja nekakšen poligon junaških mask, ki jih Gilgameš navleče nase, jih je nato prisiljen sneti in za njimi tudi joče – zato da bi lahko na koncu sprejel svojo smrt(nost) in postal (zgolj) človek med ljudmi. Gilgalovanje je dogodek; nekakšen objokovalski ritual; obredno naricanje in žalovanje za gilgameševskimi junaškimi maskami. Dva performerja, dva igralca, dva posameznika eden za drugega, eden v podporo drugemu in tudi eden na račun drugega uprizarjata svoje lastne gilgameševske maske; da bi se v svoji upornosti utrudile in bi jih lahko pokopala ter za njimi odžalovala. V imenu zrenja smrti v obraz. Skozi epsko pesem pa do svoje lastne kože; skozi smeh pa do krikov ranjenih živali; skozi lastno telo pa do stika s telesnostjo drugega. Gilgalovanje je ples s smrtjo!

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Sen kresne noči spremljajo: Lina Akif, študentka igre, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, in Nika Švab, dramaturginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 SEN KRESNE NOČI Avtorski projekt po Snu kresne noči Williama Shakespearja Mestno gledališče ljubljansko Režiser: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Avtor glasbe: Branko Rožman Svetovalec za gib in asistent režiserja: Gregor Luštek Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Lektorica: Maja Cerar Asistent režiserja (študijsko): Daniel Day Škufca Asistentka dramaturga (študijsko): Nina Kuclar Stiković Igrajo: Jette Ostan Vejrup, Jana Zupančič, Ajda Smrekar, Matej Puc, Primož Pirnat, Robert Korošec k. g. Pravljična komedija Sen kresne noči spada v zgodnje obdobje Shakespearovega ustvarjanja, v fazo "eksperimentalnih" in "romantičnih" komedij, kot sta tudi Dva gospoda iz Verone in Ljubezni trud zaman. Samo na videz preprosta, komično zasnovana ljubezenska drama omogoča najrazličnejše interpretacije, zato vsaka nova postavitev vzbuja velika pričakovanja. Na tehtnici so sanje in resničnost, burna čustva in hladni razum, nežna ljubezen in prvinski nagoni … Igra se dogaja v atenskem gozdu v času praznovanj pred poroko kneza Tezeja in Hipolite. V nasprotju s strogimi in urejenimi Atenami je gozd, po katerem tavajo štirje atenski zaljubljenci, v rokah pravljičnih bitij, ki uravnavajo dogajanje, kakor se jim zahoče. Sami živijo zelo razbrzdano, njihovi prepiri in medsebojna obračunavanja so siloviti in brezkompromisni. V tem divjem okolju in ob pomoči čarovnij se dogaja vse mogoče. Ljubimcem iz Sna kresne noči se v spanju zgodi nekaj, na kar si pri belem dnevu ne bi upali niti pomisliti. Njihova erotika udari z vso silo na plan, junaki so nenadoma obsedeni od poželenja in strasti. Vendar ostajamo pri komediji – pomlad je tista, ki razvnema človekova čustva in jih žene v razposajenost. Sanje so bile resda moreče, a zmagata optimizem in vera v življenje.

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Naš razred spremljajo: Lina Akif, študentka igre, Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Minca Lorenci, igralka, Timotej Novaković, študent igre, in Nika Švab, dramaturginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 Tadeusz Slobodzianek: Naš razred Prešernovo gledališče Kranj v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj in Mini teatrom Prevajalka: Darja Dominkuš Režiserka: Nina Rajić Kranjac Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografka: Urška Vidic Kostumograf: Andrej Vrhovnik Skladatelj in korepetitor: Branko Rožman Koreografka: Tanja Zgonc Lektorici: Barbara Rogelj, Andreja Androjna Menciger Oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel Oblikovalec maske: Matej Pajntar Igrajo: Darja Reichman, Vesna Pernačič, Vesna Jevnikar, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Nejc Cijan Garlatti k. g., Benjamin Krnetić k. g., Peter Musevski, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko Naš razred je šokantna pripoved o zapletenih poljsko-judovskih odnosih v dvajsetem stoletju, o kolektivni krivdi, o resnici, ki je očitno nihče ne potrebuje, in o zgodovini, ki ji ne moremo soditi, je spremeniti ali celo pojasniti. Zgodba temelji na resničnem dogodku, ki se je zgodil na Poljskem med drugo svetovno vojno, ko so v majhnem poljskem mestu Jedwabne na krut način ubili po nekaterih navedbah 300, po drugih pa 1600 Judov. Dolgo prikrivana resnica o tem dogodku – da so pomor dejansko izvršili njihovi poljski someščani, in ne nacisti – je prišla na dan šele pred nekaj leti, saj so po vojni ta grozljivi pomor seveda zamolčali, preživeli pa so – tako rablji kot žrtve – morali sobivati še naprej, z vsemi osebnimi ranami, krivdo in maščevanji. Avtor te virtuozno napisane drame skorajda dokumentarno sledi usodam desetih učencev nekega povsem običajnega šolskega razreda, da skozi zapleten preplet usod prikaže grozovite posledice tako stalinistične kot nacistične ideološke indoktrinacije. Ti sta med ljudmi povzročili popoln razkol in sovraštvo in jih obremenili s kolektivno krivdo ter njenimi posledicami, ki ljudi določajo in zaznamujejo še danes. Ali kot pravi Wladek, eden izmed preživelih te neizmerno žalostne in hkrati poučne zgodbe: "Zmeraj sem verjel, da bo resnica na koncu zmagala."

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. 6 spremljajo: Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, in Marina Uželac s Slovenske filantropije. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 Režiser: Žiga Divjak Pomoč pri raziskavi: Maja Ava Žiberna Oblikovanje videa: Domen Martinčič Oblikovanje zvoka: Iztok Drabik Jug Oblikovalec svetlobe: David Orešič Svetovalka za kostumografijo: Slavica Janošević Svetovalka za jezik: Mateja Dremelj Producentka: Tina Dobnik Produkcija: Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče, Zavod Maska) Na videu: Sajjad Ahmadi, Ojolan Alothman, Sayed Mahdi Hashemi, Erfan Gulzari, Omid Moradi, Majid Tahiri Igrajo: Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc 19. 2. 2016 ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiščeta podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj. Kako bomo to preprečili? Kako bomo to preprečili? Preprečili kaj? To, da bi v dijaški dom prišli mladoletni prosilci za azil, ali to, da bi bili starši dijakov proti?

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Naš razred spremljajo: Lina Akif, študentka igre, Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Minca Lorenci, igralka, Timotej Novaković, študent igre, in Nika Švab, dramaturginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 Tadeusz Slobodzianek: Naš razred Prešernovo gledališče Kranj v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj in Mini teatrom Prevajalka: Darja Dominkuš Režiserka: Nina Rajić Kranjac Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografka: Urška Vidic Kostumograf: Andrej Vrhovnik Skladatelj in korepetitor: Branko Rožman Koreografka: Tanja Zgonc Lektorici: Barbara Rogelj, Andreja Androjna Menciger Oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel Oblikovalec maske: Matej Pajntar Igrajo: Darja Reichman, Vesna Pernačič, Vesna Jevnikar, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Nejc Cijan Garlatti k. g., Benjamin Krnetić k. g., Peter Musevski, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko Naš razred je šokantna pripoved o zapletenih poljsko-judovskih odnosih v dvajsetem stoletju, o kolektivni krivdi, o resnici, ki je očitno nihče ne potrebuje, in o zgodovini, ki ji ne moremo soditi, je spremeniti ali celo pojasniti. Zgodba temelji na resničnem dogodku, ki se je zgodil na Poljskem med drugo svetovno vojno, ko so v majhnem poljskem mestu Jedwabne na krut način ubili po nekaterih navedbah 300, po drugih pa 1600 Judov. Dolgo prikrivana resnica o tem dogodku – da so pomor dejansko izvršili njihovi poljski someščani, in ne nacisti – je prišla na dan šele pred nekaj leti, saj so po vojni ta grozljivi pomor seveda zamolčali, preživeli pa so – tako rablji kot žrtve – morali sobivati še naprej, z vsemi osebnimi ranami, krivdo in maščevanji. Avtor te virtuozno napisane drame skorajda dokumentarno sledi usodam desetih učencev nekega povsem običajnega šolskega razreda, da skozi zapleten preplet usod prikaže grozovite posledice tako stalinistične kot nacistične ideološke indoktrinacije. Ti sta med ljudmi povzročili popoln razkol in sovraštvo in jih obremenili s kolektivno krivdo ter njenimi posledicami, ki ljudi določajo in zaznamujejo še danes. Ali kot pravi Wladek, eden izmed preživelih te neizmerno žalostne in hkrati poučne zgodbe: "Zmeraj sem verjel, da bo resnica na koncu zmagala."

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Teror spremljajo: Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Minca Lorenci, igralka, Borut Mihurko, odvetnik, in Nika Švab, dramaturginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 Ferdinand von Schirach: TEROR Prešernovo gledališče Kranj Prevajalec: Jaša Drnovšek Režiser: Eduard Miller Dramaturginja: Žanina Mirčevska Scenograf: Branko Hojnik Kostumografka: Jelena Proković Avtor videa: Anej Tutta Izbor glasbe: Eduard Miller Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec maske: Matej Pajntar Oblikovalec luči: Bojan Hudernik Asistentka kostumografke: Nina Prelovšek Igrajo: Borut Veselko, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Peter Musevski, Vesna Slapar, Ciril Roblek, Judita Polak k. g. Kako se odločati o stvareh, ki niso črno-bele in glede katerih ni enostavno zavzeti stališča? Teror je drama o vojaškem pilotu Larsu Kochu, ki je sestrelil ugrabljeno potniško letalo in ubil 164 nedolžnih potnikov, ker je hotel rešiti 70.000 ljudi na stadionu Allianz Arena v Münchnu, kamor je ugrabitelj nameraval strmoglaviti letalo. Drama se dogaja v sodni dvorani, v kateri so poleg vojaškega pilota Larsa Kocha (obtoženega za smrt 164 potnikov na letalu) tudi predsednik sodišča, branilec, državna tožilka in dve priči ter seveda tudi gledalci, ki morajo tokrat prevzeti vlogo porotnikov: z glasovanjem odločajo o pilotovi krivdi oziroma nedolžnosti. Med sodnim procesom proti pilotu Larsu Kochu se namreč izkaže, da se je po lastni presoji odločil za manjše število žrtev na račun večjega števila na nogometnem stadionu, kar pa seveda sproža etična vprašanja – koliko pravzaprav šteje življenje posameznika? Ali je bolje sestreliti letalo s 164 potniki, da se izognemo smrti 70.000 ljudi na nogometnem stadionu? Ali bi pilot sestrelil letalo tudi, če bi bila na krovu njegova družina? Dilema, ki jo sprožajo drama in njene uprizoritve, je etična dilema "nemogoče odločitve", kako se odločati v skrajnih primerih terorističnih akcij. Obtoženi pilot Lars Koch se je namreč moral v hipu odločiti, kako rešiti situacijo in koga žrtvovati.

Abonma Borštnik – Skupaj Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Skupaj spremljajo: Lina Akif, študentka igre, Maja Arzenšek, zdravnica in plesalka, Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, Timotej Novaković, študent igre, in Nika Švab, dramaturginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 SKUPAJ Via Negativa in Pekinpah v koprodukciji s Centrom urbane kulture Kino Šiška Avtorji: Leja Jurišić in Marko Mandić v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagić Glasba: vsakokratni izbor glasbe iz arzenala svetovne in domače pop glasbe, predvajane v naključnem vrstnem redu računalniškega algoritma Tehnični vodja: Igor Remeta Tehnična postavitev: Andrej Petrovčič (luč), Jure Vlahovič (zvok), Matej Marinček (video) Producenta: Žiga Predan in Špela Trošt Avtorica videa: Hana Vodeb Danes smo priča neznosni inflaciji performativnosti. Utapljamo se v vseprisotnosti in mediatizaciji vsega. Hitro najdemo razloge, kaj nam je skupno, toda (skoraj) z ničimer več (za dolgo) ne zdržimo skupaj. "Skupaj" zahteva investicijo, ki smo jo vedno teže pripravljeni plačati. "Skupaj" je površina, na kateri stalno drsi – bolj ko skupnost želimo formalizirati, večja praznina začne zevati v skupnem. Za politiko nerazrešljiva težava, za performans večni ideal. Performerski dvojec Jurišić-Mandić, v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagić, se ukvarja z idealom performansa in nerazrešljivo težavo politike: Kaj pomeni biti skupaj in kako biti skupaj. Marko in Leja to vprašanje obračata vase: zakaj hočem biti skupaj, kako vzdržati skupaj, kaj narediti (s sabo), da bo "skupaj" realizacija presežka (mene), kako se izmakniti hierarhiji moči … In kako ta "skupaj" vzpostaviti v performativnem času in prostoru gledalca. "Skupaj" je neko mitično mesto zlitja, ki posameznika "zaceli" z drugim. Za to potrebujeta čas. Pogled tretjega, ki išče svoj prostor v skupnem, vstopa v performans skozi misli Semire Osmanagić, ki z besedo interpretira in pritiska na nevidne kljuke nevidnih vrat v "skupaj".

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Skupaj spremljajo: Lina Akif, študentka igre, Maja Arzenšek, zdravnica in plesalka, Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, Timotej Novaković, študent igre, in Nika Švab, dramaturginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 SKUPAJ Via Negativa in Pekinpah v koprodukciji s Centrom urbane kulture Kino Šiška Avtorji: Leja Jurišić in Marko Mandić v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagić Glasba: vsakokratni izbor glasbe iz arzenala svetovne in domače pop glasbe, predvajane v naključnem vrstnem redu računalniškega algoritma Tehnični vodja: Igor Remeta Tehnična postavitev: Andrej Petrovčič (luč), Jure Vlahovič (zvok), Matej Marinček (video) Producenta: Žiga Predan in Špela Trošt Avtorica videa: Hana Vodeb Danes smo priča neznosni inflaciji performativnosti. Utapljamo se v vseprisotnosti in mediatizaciji vsega. Hitro najdemo razloge, kaj nam je skupno, toda (skoraj) z ničimer več (za dolgo) ne zdržimo skupaj. "Skupaj" zahteva investicijo, ki smo jo vedno teže pripravljeni plačati. "Skupaj" je površina, na kateri stalno drsi – bolj ko skupnost želimo formalizirati, večja praznina začne zevati v skupnem. Za politiko nerazrešljiva težava, za performans večni ideal. Performerski dvojec Jurišić-Mandić, v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagić, se ukvarja z idealom performansa in nerazrešljivo težavo politike: Kaj pomeni biti skupaj in kako biti skupaj. Marko in Leja to vprašanje obračata vase: zakaj hočem biti skupaj, kako vzdržati skupaj, kaj narediti (s sabo), da bo "skupaj" realizacija presežka (mene), kako se izmakniti hierarhiji moči … In kako ta "skupaj" vzpostaviti v performativnem času in prostoru gledalca. "Skupaj" je neko mitično mesto zlitja, ki posameznika "zaceli" z drugim. Za to potrebujeta čas. Pogled tretjega, ki išče svoj prostor v skupnem, vstopa v performans skozi misli Semire Osmanagić, ki z besedo interpretira in pritiska na nevidne kljuke nevidnih vrat v "skupaj".