Podcasts about sarajevu

Suada Kapić je sarajevska rediteljica, scenaristkinja, medijska pionirka i osnivačica nezavisne multimedijalne kuće FAMA, prve takve vrste u bivšoj Jugoslaviji. Sa samo 16. godina je glumila jednu od partizanki sa Serge Gainsburgom i Jane Birkin u partizanskom filmu Milutina Kosovca iz 1971. godine, "19 djevojaka i jedan mornar". Nakon završenog studija književnosti odlučila je upisati studij režije kod čuvenog talijanskog redatelja Federica Fellinija, no audicija je otkazana zbog ubistva premijera Aldo Mora. Potom je upisala režiju u Beogradu kod Dejana Mijača. Prije rata u bivšoj Jugoslaviji pokrenula je prvu nezavisnu TV kuću pod nazivom FAMA, koja je snimala čuveni talk show serijal "Umijeće življenja" sa vodećim protagonistima političkog života tadašnje Jugoslavije, od Karadžića, Tijanića, Mesića, Šuvara i drugih. Tokom opsade Sarajeva pokrenula je neke od najvažnijih projekata dokumentovanja života pod opsadom, uključujući legendarni „Sarajevo Survival Guide“ i „Survival Map 92–96“, stvarajući jedinstvenu arhivu svjedočanstava o svakodnevnom preživljavanju u ratnim okolnostima.Njena dugogodišnja misija bila je sačuvati iskustva građana Sarajeva od zaborava, kroz hiljade prikupljenih priča, intervjua i dokumenata koji danas predstavljaju jedno od najvažnijih svjedočanstava o opsadi u modernoj historiji. Kroz umjetnost, medije i kulturu, Suada Kapić istražuje teme sjećanja, otpora, ljudske izdržljivosti i mehanizama preživljavanja u ekstremnim okolnostima. U ovoj epizodi razgovaramo o Sarajevu prije rata, opsadi kao iskustvu koje je obilježilo njen život i rad, nastanku FAMA kolekcije, kulturi pamćenja, transgeneracijskom sjećanju i traumama, ali i o tome zašto je važno sačuvati lične priče kao dokument vremena za generacije koje dolaze.Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:03:41 Sa 16 godina glumila sa Serge Gainsburgom i Jane Birkin u partizanskom filmu "19 djevojaka i jedan mornar" Milutina Kosovca00:10:27 Zbog atentata na Alda Mora 1978. otkazana audicija za studij režije kod Fellinija u Rimu00:18:44 "Serijal „Umijeće življenja“ sniman u Sarajevu 1991. godine s vodećim političarima tadašnje Jugoslavije00:26:01 Nastanak FAMA-e, prve nezavisne TV produkcijske kuće u bivšoj Jugoslaviji00:33:01 Početak posade Sarajeva, bijeg s Grbavice i nastanak projekta FAMA kolekcija00:40:05 Transgeneracijska memorija je modul za suočavanje sa ratnih traumama00:46:10 Odlazak u Tokio usred rata zbog promocije "Sarajevo survival guidea"00:54:50 Sefer Halilović nam je pomogao da od vojnih JNA mapa napravimo Mapu opkoljenog Sarajeva01:00:20 Izložba "Mape opkoljenog Sarajeva" u Britanskoj nacionalnoj biblioteci01:05:01 Naš arhiv iz FAME-e ćemo pohraniti online i u svjetskim bibliotekama, zbog straha od pogrešne interpretacije arhivskog materijala 01:13:01 Na ovom podneblju nam je potrebna ozbiljna psihoterapija zbog transgeneracijskih trauma01:21:40 Zašto je nakon 8 godina lobiranja propala ideja o osnivanju Muzeja opsade Sarajeva?01:30:01 Nakon neuspjele inicijative za osnivanje Muzeja opsade Sarajeva, odlučili smo FAMA kolekciju pretvoriti u virtualni arhiv sjećanja, dostupnu svima i svugdjeFAMA metodologija: https://www.famamethodology.net/bhsSerijal "Umijeće življenja": https://www.youtube.com/playlist?list=PLWuNIc69Mzw1uLGNRWaj2fX62I8abye3g

V oddaji smo se s slovenskimi rojaki sprehodili po Norveški, Čilu in Bosni in Hercegovini. Ustavili smo se v Sarajevu, kjer so slovenski rojaki pripravili tradicionalno prireditev Cankarjevi dnevi, ki vključuje bogat kulturni program. Osrednji dogodek je bil minuli konec tedna z Večerom slovenske pesmi in poezije. Obiskali smo tudi sever Evrope in se o življenju in delu na Norveškem pogovorili s tremi Slovenci, ki so si novi dom ustvarili v tej nordijski državi. V južnoameriško državo Čile pa se je novim priložnostim in izzivom naproti podala tržaška Slovenka Magda Šturman, agronomka, ki se na severu Čila ukvarja s turizmom.

Ime tedna je postala Sara Šabec, programska vodja projekta Kino brez ovir, ki je na Dunaju med 369 prijavljenimi projekti iz različnih evropskih držav prejel 3. nagrado SozialMarie in bil prepoznan kot eden najboljših primerov socialnih inovacij letošnjega leta. Projekt, ki ga izvajajo Kulturni dom Cerknica, Kino Union Celje in Kino Linhartova dvorana Radovljica, je v sklopu programa pripravil več kot 60 dostopnih filmskih projekcij z zvočnimi opisi, opisnimi podnapisi in tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. V program pa je bilo vključenih skoraj 3000 predstavnikov skupnosti slepih, slabovidnih, gluhih in naglušnih.Kandidati so bili tudi: Miha Bezeljak, slovenski igralec in lutkovni ustvarjalec, član Lutkovnega gledališča Maribor, ki je za vlogo v predstavi Ostržek prejel nagrado za najboljšega igralca na 12. Festivalu otroške umetnosti v Sarajevu tako po mnenju žirije kot občinstva. Poleg te nagrade je za isto predstavo prejel še več pomembnih priznanj, ki potrjujejo njegov pomemben prispevek k sodobnemu lutkovnemu gledališču in izjemno prepoznavnost predstave Ostržek v mednarodnem prostoru.  Miša Fister in Tomaž Goslar s kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino interne klinike, ki sta vodila klinično študijo, v kateri so strokovnjaki v UKC Ljubljana kot prvi na svetu potrdili, da imajo bolniki s srčnim infarktom več možnosti za uspešno zdravljenje, če zdravilo za topljenje strdkov heparin prejmejo že na poti v bolnišnico. Kot sta povedala, bo strokovno zelo odmevna študija najverjetneje vplivala na mednarodne smernice zdravljenja srčnega infarkta. V povprečju na dan obravnavajo približno dva primera, letno pa okoli 700 takšnih bolnikov.   

Drugi poudarki oddaje: - Članice večgeneracijskega centra Posavje + klepetajo in kvačkajo tudi med potepanjem, na vlakih. - V Ajdovščini bodo zaznamovali občinski praznik. Občina, pravi župan, je v dobri kondiciji. - V Črenšovcih ob občinskem prazniku dajo besedo tudi mladim. - Ljudski pevci Jezerci, ki ohranjajo ljudsko pesem svojih babic, v prazničnih dneh gostovali v Sarajevu

U novoj epizodi podcasta Pank Trepezarija, Minel Abaz Mima i Arnel Šarić pričaju o kenselovanju bendova na regionalnoj hardcore punk sceni i novom stravičnom femicidu u Sarajevu. Twitter: https://www.twitter.com/panktrepezarija  Pridruži nam se na ISK Discordu: https://discord.gg/hZkmBRGrQh  Podrži nas na http://www.patreon.com/arnelsaric  Pišite nam na radijo@onajkojikuca.com Slušaj gdje god i na www.onajkojikuca.com  

Kako izgleda kada nekoliko puta u životu moraš da srušiš sve i kreneš od nule? U 367. epizodi Pojačala, Ivan razgovara sa Draganom Močevićem, čovekom čiji je životni put autentična balkanska priča o preživljavanju, snalažljivosti i neuništivom duhu. Od odrastanja u predratnom Sarajevu koje je tada bilo kulturni "melting pot" Jugoslavije, preko ratnog vihora i početaka od apsolutne nule u Banjaluci, Dragan nas vodi kroz svoje neverovatno putovanje. Kroz prizmu anegdota o pionirskim danima televizije i radija 90-ih, preko prodaje salama iz kombija, pa sve do vrhunskih menadžerskih lekcija stečenih u multinacionalnom gigantu kakav je L'Oréal, ova epizoda donosi savršen spoj nostalgije i iskrenih poslovnih saveta. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Smilies pitanje: Šta je hteo da bude kad poraste? - Sarajevo kao kulturni fenomen - Duško Trifunović – pesnik duše - Novi Sad i bogatstvo različitosti - Školovanje i vojni rok - Televizija i radio u Banjaluci - Radoznalost i potreba za usporavanjem - Improvizacija, nestrpljivost i fokus Realizaciju ove epizode podržali su naši prijatelji i sponzori: - Epson Srbija - https://www.epson.rs - Orion telekom - https://oriontelekom.rs - Smilies - https://smilies.rs Hvala na poverenju i podršci! Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4tciWMu Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

Karte za Sarajevo (Kino Meeting Point): https://karter.ba/e/podcast-live-show-njuz-net?occurrenceId=c0a7cb4e-7f41-488e-a16a-c3c229972771 Podržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/cw/VGVpodkast U jedanaestoj epizodi našeg podkasta nivo transfera blama i nehigijene dostiže istorijski maksimum. Vlada odbija da nosi slušalice jer "ide commando", maže Grafin "heat stress" dezodorans, i donosi nam ekskluzivni, necenzurisani snimak čišćenja kontaktnih sočiva zarđalim šilom! Dok Vlada i Viktor pokušavaju da ne povrate, bavimo se gorućim pitanjima današnjice: Da li se u Sarajevu (25. aprila) pojavljujemo kao rok bend ili Grafa stvarno leti odvojenim avionom kao Đule Van Gogh? Da li Karađorđevići nemaju internet u Belom dvoru jer nisu platili struju? Odajemo počast i legendarnom Bibi Struji (pomoću dve viršle), dok ChatGPT blokira Grafu na 27 minuta zbog psihičkog maltretiranja. Patreon teaser: Smišljamo nove dečije pesmice, čitamo horoskop i vraćamo se starim dobrim "čudnim vestima". 24 minuta Youtube: @24minutaofficial ​

U ovoj epizodi razgovaramo s Amirom Medunjanin, jednom od najvažnijih interpretatorki sevdaha današnjice, čiji glas i umjetnost već godinama prelaze granice Balkana i pronalaze publiku širom svijeta. Rođena u Sarajevu, Amira je odrasla slušajući sevdah u svojoj kući i kroz svoju karijeru oblikovala je savremeni izraz sevdaha, spajajući tradiciju s novim muzičkim senzibilitetima i drugim muzičkim utjecajima.Razgovor je snimljen u Hamburgu, u okviru KRASS festivala, gdje se susreću različite kulture i gdje se propituje transanacionalni umjetničk identitet. Kroz osobnu i umjetničku priču, Amira govori o sevdahu kao prostoru između umjetnosti i kulturnog identiteta, o njegovoj transformaciji u savremenom kontekstu, ali i o tome kako muzika može biti most između različitih jezika i svjetova. Dotakli smo se i pitanja pripadanja, naslijeđa i interpretacije – šta znači pjevati sevdah danas, za publiku koja dolazi iz različitih kulturnih i geografskih konteksta, kako ta publika razumije sevdah iako ne razumije tekst sevdalinki, te kako se kroz pjesmu gradi i prenosi kulturni postjugopslovenski i tardicionalni balkanski identitet.Ovo je razgovor o muzici, emociji i kulturi koja ne poznaje granice.https://amiramedunjanin.comRazgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:04:33 Renesansa sevdaha krajem '90tih00:08:25 Jezička barijera nestaje kad ljudi u svijetu slušaju sevdah00:13:57 Moj su muzički ukus kreirali različiti muzički utjecaji i ne bježim od eksperimenta sa sevdahom00:19:02 Važno je da je sevdah na UNESCO listi nematerijalne baštine00:25:11 Koncert u St.Pauls cathedral sa Tigran Aleksanyanom 2011. i pjesma Zajdi, zajdi00:31:01 Moj jednodnevni boravak u Kalkuti u Indiji mi je jedna od najdražih00:34:13 Sevdah je muzikoterapija za naše ljude u dijaspori00:38:13 Izvedba "Zajdi, zajdi" od Aleksandra Sarajevskog, koji ju je prvi otpjevao, mi je najdraža 00:43:02 Na koncertima osluškujem publiku i uvijek ispremećem playlistu______________

Podržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/cw/VGVpodkast Grafa je i dalje nacionalno blago, ali u devetoj epizodi zvezda je Viktor – čovek koji je uspeo da sipa dizel u benzinca na putu za Kopaonik i preživi da o tome priča. U najranijem snimanju do sada, Miroslav Vujović Grafa nam pokazuje kako se umiva "kao mačka" pre nego što pređe na detaljnu recenziju feniranja "jajca" pomoću pametne WC daske. Viktor i dalje pokušava da drži konce u rukama dok čita vaše komentare, dok Grafa nastavlja svoj rat sa veštačkom inteligencijom koja očigledno "mrzi Srbiju" jer ne ume da nacrta tri prsta. U ovoj epizodi "rešavamo" svetske probleme: - Saobraćajni bonton: Viktorova ispovest o tome kako napuniti rezervoar pogrešnim gorivom i zašto je borčanska pumpa mesto traume. - Astrologija i promašaji: Analiziramo vaše pokušaje da nam pogodite horoskopske znakove. Saznajte ko je zapravo Jarac, a ko Vaga na granici sa Škorpijom. - Dizajnerski elitizam: Nova rubrika "Balenciaga Srbija" – Grafa dizajnira torbu u obliku kontejnera i četkicu za zube koju (ne) želite u ustima. - Ekološki genije: Grafa predstavlja finalni plan za insulin za golubove koji pate zbog belog hleba i selotejp koji se konačno kida ljudskim zubima i noktima. Pišite nam vaše horoskopske znakove, priznajte da li ste i vi sipali pogrešno gorivo i predložite šta bi to Balenciaga sledeće mogla da proda Grafi! Patreon teaser: Grafa testira svoje receptore i jede egzotične (i verovatno grozne) stvari koje su mu Vlada i Viktor naručili. 24 minuta Youtube: @24minutaofficial 00:00 - Intro: Najraniji podcast ikada i Grafino umivanje 02:28 - Mattako daska 2.0: Podešavanje mlaza i feniranje "jajca" 06:14 - Šolja ide kao alva (pogrešan marketing) 14:36 - Komentari 20:52 - ASTROLOGIJA 28:47 - Grafa maltretira ChatGPT 35:15 - VLADINA ISPOVEST 39:53 - Zašto ChatGPT ne zna da nacrta tri prsta? 48:50 - Inovacija 55:18 - BALENCIAGA SRBIJA 59:40 - Patent veka 64:30 - GLAVNA TEMA 72:20 - Vidimo se u Sarajevu: 25. april 74:05 - Patreon teaser: Grafa jede, stomak reaguje #VladaGrafaViktor #VGVPodcast #GrafaGenije #NjuzNet #DieselUBenzinca #Horoskop #InsulinZaGolubove #SmehDoSuza #Inovacije #BalenciagaSrbija

Mít dobrou kávu je dnes základ. Žijeme v době, kdy se cení jak kvalita zrnek, tak i zpracování. Dobré kavárny jsou stále plné. Nikol Lucie Sekulová měla sen otevřít si kavárnu a ten se jí splnil. Proč ale na Balkáně v Sarajevu? Tento podcast můžete podpořit na https://radio7.cz

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Nostalgija po prihodnosti je osmi roman Gabriele Babnik Ouattara, pisateljice, ki je za roman Koža iz bombaža prejela nagrado za najboljši prvenec, leta 2013 pa je poleg Stritarjeve nagrade za kritiško delo prejela še nagrado Evropske unije za roman Sušna doba. Po obtožbah zaradi plagiatorstva v romanu Za angele, da jim ne bo dolgčas je novi roman zasnovan tako, da je citat, ki ga bodisi izrečejo protagonisti bodisi ga avtorica vtke v literarizirano gradivo prek raziskovalnih študij likovne teorije, podkrepljen z doslednim in natančnim navajanjem vira, da se sumi plagiatorstva ne bi ponovili. Čeprav nas mika, da roman preberemo kot biografijo slikarke Ivane Kobilca, ki je ustvarjala ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja v Ljubljani, Sarajevu, Parizu, Münchnu in Berlinu, gre za fiktivno zgodbo o slikarki Ivi, ki po imenu in po evropski odisejadi po umetniških prestolnicah spominja na življenjsko zgodbo najbolj znane slovenske slikarke. Med branjem nas najbolj preseneča stil pisanja, saj je Gabriela Babnik Ouattara zasnovala zgodbo tako, da se zdi, kot bi nanašala posamezne sloje izbranega materiala in barv na realistično ogrodje slike, ter z dletom nenehno dolbla v notranje vzgibe protagonistke Ive, njenih sorodnic, prijateljic pa tudi ljubimcev, ki so pogosto tudi sami slikarji. Med njimi izstopa temnopolti malijski umetnik Gretor, ki čuti svoje poslanstvo v tem, da se obkroža z belimi ženskami, jih čustveno in finančno izkorišča ter se na ta način maščuje za francoski kolonializem v Afriki. Afriških kipcev, skulptur, mask in drugih artefaktov, ki so jih Evropejci zaplenili na tej celini, mu sicer ne uspe v celoti prenesti nazaj na “staro” celino, pač pa z Ivinima prijateljicama spočne otroka, ki vrsto let pozneje tako ali drugače nadaljujeta njegovo poslanstvo. Prav vsestranski lik Gretorja, ki v svojem bistvu nenehno opominja na kolonializem, rasizem in neusmiljen duh kapitalizma, omogoči tudi debato o odnosu med moškim in žensko na pragu 20. stoletja. Gretor namreč svojemu pariškemu krogu umetnic pokroviteljsko pojasni pasti nastajajočega feminizma: “Ženske boste kmalu zmožne zapustiti svoje može in otroke, se ločiti od vsega in surovo pisati in slikati. Toda ko se boste vrnile domov, vas bo premagala krivda. Ne boste več vedele, kako se osvoboditi osvobajanja. Prepričale se boste, da možje nismo falokrati niti nacisti.” Če se na začetku zdi, da se slikarke, ki so pripadnice boemske pariške komune, povsem poistovetijo z muslimanskim ljubimcem, saj uteleša marginalizem in nomadstvo, s katerima se tudi same zlahka identificirajo, pa med njimi kmalu zazeva prepad, saj vsaka vzpostavi do njega povsem specifičen odnos, ki gre ostalim v nos. Marija se odloči, da ga bo spremljala po svetu in mu kmalu rodi otroka, P. se ne more upreti viziji vseprežemajoče ustvarjalne skupnosti, zato v celoti financira njega in njegove ljubimke, Iva se z njim poglablja v številne pogovore o umetnosti, Severina z njim odpira debate o spolnosti in še bi lahko naštevali … Roman Nostalgija po prihodnosti se v svoji večplastnosti in fragmentiranosti nekaj časa osredotoča na življenjsko zgodbo Ive, potem preskoči na prigodo katere od ostalih slikark, se vrne k Ivinemu doživljanju Sarajeva, v katerem jo zadrži večletno slikanje cerkvenih fresk, nato pa se skupaj z njo znajdemo v predvojnem Berlinu, kjer se poti slikark po dolgem času spet združijo in prepletejo z Gretorjevimi sinovi. Z vsakim mestom se pred bralcem razpre nova rana izseljenskega značaja, ki jo Iva predihava tako prek slikanja kot prek odnosov s sostanovalci, obiskovalci, znanci in trgovci. Na očitke enega izmed njih, ki na njenih slikah opaža zgolj “južnjaške” obraze, sama sebi v tretji osebi pojasnjuje: “Čeprav so se njeni dnevi začenjali in končevali tukaj, je bila samo priseljenka, ki se je morala zaradi svojega statusa vedno znova zagovarjati. Svojo osebno zgodovino, slovansko poreklo, in kot da to ne bi bilo dovolj, neporočeni status in brez otrok je nosila na ogled. Mesto je v zameno za njeno prisotnost zahtevalo svoj davek.” V zadnjem poglavju se znajdemo v 21. stoletju z enim izmed Gretorjevih potomcev, ki se z dedkovo zlato uro odpravi v Berlin k ostareli financerki pariške slikarske komune. Ta mu v zameno za uro izroči svoj roman, v katerem razdela kompleksen odnos z Gretorjem pa tudi fantazme, v katere je bil vpet s svojimi ljubimkami. Roman, ki se zaključi z aluzijami o tem, od kod prihajamo in kam gremo, nosi v sebi misel, da preteklost niti ni pomembna, saj svoj sedanji trenutek umeščamo v neposredno vizijo bližnje prihodnosti, po kateri hrepenimo, tako kot hrepenimo po uzrtju slike, obsijane s svetlim žarkom upanja. Slikovitost pripovednega jezika dopolnjujejo številne metafore in metonimije, ki so povezane s ključnimi elementi slik Ivane Kobilca – s cvetjem, svetlobo in vodo. Osebnosti slikark se v romanu “razlijejo kakor vrči vode”, medtem ko curki “vode dolbejo hiše” ljubezni, zgrajene z bolj ali manj razpadajočimi odnosi. V romanu zasledimo tudi sklicevanje na pomenljiva dela svetovne književnosti, kot so Orwellov roman 1984, Conradovo Srce teme in Bartolov Alamut. Nostalgija po prihodnosti Gabriele Babnik Ouattara je roman, ki se zažre v najgloblje plasti našega nezavednega in prebuja speče teme (neo)kolonializma, dialektične vojne spolov in zgodovinskih obdobij, za katera se zdi, da se ciklično vračajo ne glede na to, ali jih dočakamo v boemskem Parizu, enigmatičnem Sarajevu, zahodnoafriškem Bamaku, pozlačenem Dunaju ali v “provincialni” Ljubljani …

Poslechněte si rozhovor Goranky Oljača s dokumentaristkou a šéfdramaturgyní České televize, Ivanou Pauerovou Milošević, která své mládí prožila v obléhaném Sarajevu. Jannis Moras si povídal se saxofonistou známé kapely Kryštof, Nikosem Kulurisem, který poodhaluje své řecké, a především krétské kořeny. Tatiana Čabáková si přečetla nedávno vydanou knihu Asijatka v Česku, a o ní promluvila s její autorkou, bloggerkou Trang Do. Moderuje: Tatiana Čabáková Připravila: Tajana MančalováVšechny díly podcastu Mezi námi můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Ameriško-izraelski napadi na Iran se nadaljujejo četrti dan, prav tako iranski povračilni napadi na države v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da se Iran hoče pogajati, a je čas za to minil. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Ali Bahreini je Trumpove trditve, da se Teheran želi pogajati, zavrnil. Kot je dejal, je zdaj edini jezik za pogovore z Združenimi državami jezik obrambe. Druge teme: - Nocoj naj bi iz Omana odletelo prvo letalo s slovenskimi državljani - V združenju deviznih varčevalcev NLB v Sarajevu ogorčeni nad sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice - Škocjanske jame zaznamujejo 40 let na seznamu svetovne dediščine UNESCO

Jesmo li postali zatočenici stalne trke? Od društvenih mreža do beskrajnih obaveza, današnji život nas tjera da zaboravimo na pravi odmor. Amir Sužanj istražuje kako su ljudi na Balkanu nekad znali uživati u malim stvarima. Kako izgleda projekt ‘Hibernacija' u Sarajevu? Kako ponovo naučiti - ne raditi ništa. Voditeljica Maja Marić o dokolici, osim toga, razgovara s profesorom Markom Romićem iz Mostara, psihologom i članom Vijeća Evrope za pitanja online ovisnosti. Zašto nas i odmor zamara? Von Maja Maric.

Za pomoč ujetim rojakom na Bližnjem vzhodu danes aktiviran tudi Klicni center 114.Kako odzivanje na tovrstne razmere vidi nekdanji vodja konzularne službe na ministrstvu.Napadi na Iran se nadaljujejo, ta odgovarja z obstreljevanjem številih držav.Slovenija pozdravila odločitev Evropskega sodišča glede deviznih vlog v Sarajevu.Evrska inflacija se je februarja dvignila na 1,9 odstotka, slovenska je dosegla 2,8 odstotka.Vreme: Preostali del dneva deloma jasno; jutri sončno s kakšno popoldansko ploho.

Netko podnio ostavku? Dovoljno da se umire ogorčeni građani? Tramvajska nesreća u Sarajevu, u kojoj je poginuo 23-godišnji student, pokrenula je val protesta i otvorila pitanje političke odgovornosti. Prenosimo zanimljiva svjedočenja građana. Sličnosti s Novim Sadom nakon pada nadstrešnice? Koliko je kriv vozač tramvaja? Stručnjaci upozoravaju na neispravna vozila i sistemske propuste. Maja Marić i Amir Sužanj rekonstruiraju tok događaja. Kolega Faruk Kajtaz analizira posljedice tragedije. Von Maja Maric.

⏱ Prvních 20 minut pro všechny zdarma, celý rozhovor v délce 40 minut pro předplatitele patreon.com/dopravnipodcast a herohero.co/dopravnipodcast

Proti „Rusákům“ jsem hrál opravdu tvrdě. Za barákem jsme měli posádku jejich armády, vzpomíná HrdinaNa své dvě olympiády vzpomíná v dalším díle podcastu Host Reportéra někdejší skvělý hokejový útočník (a dnes i rockový kytarista, vystupující párkrát ročně s Vypsanou fixou) Jiří Hrdina: „Na Sarajevo 1984 myslím jenom v dobrém. Následné Calgary bylo sportovně slabší, ale zase mě těšilo, že tam pak můžu zůstat natrvalo.“V rozhovoru vypráví o tom, jak si v polovině osmdesátých let vytkli trenéři národního týmu dva zásadní cíle – uspět na olympiádě v Sarajevu a na mistrovství světa v Praze. „Připravovali nám příšerné galeje, letní soustředění na Šumavě bylo plné výběhů do sjezdovek, posiloven, prostě dostávali jsme sodu. Ale zároveň musím říct, že jsem pak z té dřiny žil do konce kariéry; stačilo to jenom udržovat. V Sarajevu jsme skončili druzí za Rusy, kteří tenkrát byli jako mašina. Jak říkal trenér Luděk Bukač: ‚Můžeš je jednou porazit, ale nemůžeš je porážet…‘ Nechali jsme si to až na rok 1985 do Prahy.“Na námitku, že nešlo o Rusko, nýbrž o Sovětský svaz, Jiří Hrdina příliš neslyší. „Drtivá většina jejich týmu hrála za armádní CSKA Moskva a pro mě to byli Rusáci, každý zápas proti nim jsem ohromně emotivně prožíval. Led byl jediným místem, kde jsem Rusům mohl vrátit šedesátý osmý rok, který jsem vnímal zblízka. Velká posádka sovětské armády sídlila v Mladé Boleslavi, kde jsem do osmnácti bydlel u rodičů, a to mě na hřišti hnalo. V takových zápasech jsem tvrdě dokončoval osobní souboje, i když to nebylo vyloženě nutné.“Co potom Calgary v roce 1988? „Tam byli dobří českoslovenští skokani nebo běžci na lyžích. Vůbec nejpopulárnější postavou her byl britský skokan Eddie Edwards, kterému jsme všichni fandili, aby své pokusy přežil. Nám se ale tenkrát nedařilo, skončili jsme až šestí a ze silnějších konkurentů jsme neporazili nikoho. Naštěstí jsem nemohl moc truchlit, protože jsem si jen přendal tašku z jedné strany šatny na druhou a hned začal hrát za Calgary Flames.“A nakolik Jiří Hrdina věří české reprezentaci za pár dnů v Miláně? Kdovíjakým optimistou není: „Upřímně řečeno,“ říká v podcastu, který je z velké části i o jeho celoživotně silném vztahu k muzice, „už semifinále by podle mě bylo úžasné.“

U novoj epizodi Mosta se razgovaralo o blokadama na evropskom putu Bosne i Hercegovine. Sagovornici su bili Enver Kazaz, profesor Filozofskog fakulteta u Sarajevu, i Srđan Puhalo, socijalni psiholog iz Banjaluke. Bilo je riječi o tome koliko se Bosna i Hercegovina približila Evropskoj uniji otkako je prije tri godine dobila status kandidata, kako je došlo do zastoja na evropskom putu, zašto je Milorad Dodik glavni kočničar i koji su njegovi motivi?

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pisateljica in pesnica Miša Gams je za svoj prvi roman izbrala naslov Kdo se boji črnega moža. Enako je svojo avtobiografsko pripoved naslovila Ksenija Trs, eno izmed mladinskih del Brede Pugelj ima naslov Črni mož; vsem pa je skupen spomin na priljubljeno otroško igro, ki izvira iz mračnih srednjeveških podob mrtvaškega plesa, saj smrt lovi in ujame slehernega človeka. Domnevajo, da se je iz te grozljivke razvila razgibana skupinska igra, v kateri hudobni črni mož lovi in ujame vse otroke. Roman Miše Gams je napisan v obliki dnevniških zapisov neimenovane protagonistke z navedbami datumov od 20. avgusta 2018 do 31. marca 2019. Uvaja ga opozorilo, da so osebe, dogajanje in kraji plod bogate avtoričine in bralčeve domišljije. Kraji dogajanja se menjujejo. zapisovalka živi z družino v Ljubljani in občasno obiskuje kraje nekdanje skupne države Jugoslavije. Največkrat potuje v Bosno in Hercegovino, njene začasne postaje so: Sarajevo, Mostar, Čapljina, Zenica, Banjaluka, Tuzla in Brčko. Protagonistka je v romanu edina oseba, ki odslikava okolje in odnose med ljudmi, presoja, predvsem pa izpoveduje svoja čustva in razmišljanje. Svoja erotična doživetja in telesna občutenja opisuje nazorno in realistično. Poročena je deset let, ima petletnega otroka in zaposlenega moža, ki se ji ne posveča dovolj. Vsakdanje življenje jo dolgočasi. Ima doktorat, a ga mora skrivati, če hoče dobiti kakšno delo, za majhen zaslužek opravlja začasna dela v gostilnah, tovarnah, skladiščih, včasih tudi za borno plačilo s pogodbo samo za en dan. Znašla se je na samem dnu piramidne sheme, ki jo je ustvaril kapitalistični sistem: »Po dvanajst ur na dan ribam, strežem pijanim strankam v gostilnah, sortiram smeti in se na vse pretege klanjam svojim šefom, da mi morda tu in tam kdo celo kaj plača?« Življenjsko prelomnico doživi v Sarajevu, kamor je odpotovala za tri dni, da bi si ogledala filmski festival. Srečanje z mladim Alžircem Samirjem jo povsem prevzame, čeprav je imela prej predsodke do migrantov. Zgodi se ljubezen na prvi pogled, občutek, da sta se poznala že iz prejšnjega življenja, predvsem pa ju je povezala telesna privlačnost. Samir je bil doma iz sorazmerno premožne muslimanske družine in čeprav je imel v Alžiriji urejeno življenje, primerno izobrazbo, službo, prijatelje, zabavo in šport, ga je vleklo v Evropo, v Pariz, kjer naj bi ga čakala tri desetletja starejša »punca«, ki ima tri otroke in veliko denarja. Več Samirjevih sorodnikov dela v Franciji, zato se tudi on razglaša za Francoza, a si zaman prizadeva prestopiti državne meje, saj so ga pri vseh poskusih ujeli, ponekod tudi pretepli in izgnali nazaj v Bosno. Tja se je na svojih težavnih poskusih, da bi prišli v obljubljeno deželo, zateklo veliko migrantov iz severne Afrike in Azije, a mnogi niso imeli sreče, da bi dosegli svoj cilj. Spregledali so, da je velika Evropa le mit, fantazma in da gre za iluzijo, od katere v realnosti nima nihče nič. Prebujeno poželenje združi človeka iz različnih držav in kultur le za kratek čas, saj se morata vedno znova ločiti, za žensko pa so ta potovanja vedno težja. Po večkratnih vse bolj mučnih odisejadah po Balkanu ugotavlja: »Preveč sem postala obsedena s Samirjem … in zdaj ga nikakor ne morem več odmisliti.« Odnosi med ljubimcema se slabšajo. Samir v ljubezni kot zahteven otrok išče mater, potrebuje vedno več pomoči, hrane, nege, tudi denar. Njuni spolni odnosi postajajo brezobzirni, sadistični. Protagonistka si za vsak odhod izmišlja nove laži za naveličanega moža, do Samirja je materinsko sočutna, on pa se vse bolj opija, čeprav je veren musliman. Postaja nasilen. Ranjen in pretepen ostane brez prijateljev, ki so mu pomagali, iz lepega mladeniča se spreminja v duševno in telesno razvalino. Kdo se boji črnega moža je roman o migrantih in njihovem prebijanju na težavnih, tudi smrtno nevarnih brezpotjih. O nezaželenosti in zavračanju. Pisateljica Miša Gams spretno prepleta problematiko migracij z ljubezensko zgodbo med alžirskim migrantom in poročeno slovensko intelektualko. Zelo podrobno in realistično opisuje spolne odnose in položaje. Pri tem se ne izogiba besedam iz »nižje pogovorne ravni«, kot bi jih označil Slovenski pravopis. Gotovo bo ta povezava tragike in ljubezni, zanimivih predstavitev krajev, oseb in dogodkov pritegnila pozornost bralcev in bralk. Svobodna ljubezen, prikazana v literarnih delih, ne dopušča moralističnega vrednotenja. Slog pisanja občasno spominja na prozo legendarnega Charlesa Bukowskega. Protagonistka je nad ljubimcem globoko razočarana in prizadeta, saj je zanj žrtvovala skoraj vse. Ob koncu romana kar težko verjamemo v velike spremembe, ki čakajo nekdanja ljubimca.

V oddaji se z gosti podajamo v Združene države Amerike, na Portugalsko in v osrčje Bosne in Hercegovine. Svojo karierno pot čez lužo in delček življenja in dela v New Yorku odstira mlada slovenska igralka Tjaša Ferme. S Portugalske se je oglasil robotik in razvojnik programske opreme za samovozeča vozila dr. Dejan Pangerčič, predsednica društva Cankar Verica Đindo pa predstavlja kulturno dejavnost slovenskih rojakov v Sarajevu.

U 101. epizodi gošća je Ines Tanović, bosanskohercegovačka rediteljica, scenaristica i producentica, koja je diplomirala dramaturgiju na Akademiji scenskih umjetnosti u Sarajevu i članica je Udruženja filmskih radnika BiH od 1988. godine. Njen prvi dugometražni igrani film “Naša svakodnevna priča” / Our Everyday Life prikazan je na više od 45 međunarodnih festivala, osvojio brojne nagrade i bio je bosanskohercegovački kandidat za Oscara 2015, a drugi dugometražni igrani film “Sin” otvorio je 2019. 25. Sarajevo Film Festivala i bio bh. kandidat za Oscara u kategoriji međunarodnog filma.Ines Tanović je bila predsjednica Udruženja filmskih radnika FBiH i BiH te je dugo aktivna u razvoju i promociji bh. filmske industrije. Danas je direktorica Filmskog centra Sarajevo, koji je pravni sljednik 3 producentske kuće Sutjeska film, Bosna film i Studio film i koja čuva arhivu bh. igranih i dokumentarnih filmova. Razgovarale smo o institucionalnoj nebrizi i sistemskom uništavanju kultrure i o tome kako naše filmsko naslijeđe nestaje pred očima dok se Filmski centar BiH danas bori za goli opstanak. Ines govori i o institucionalnoj nebrizi, pritiscima investitora i borbi da se prostor na Jagomiru ne pretvori u još jednu betonsku novogradnju. Također govorimo i o Fondaciji za kinematografiju koja je već tri godine u blokadi, nepostojanju Zakona o filmu u BiH, te nekompetentnosti političara na vlasti da razumiju kompleksnost filmske industrije i njene tehničke i prozivodne zahtjeve. Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:04:15 Filmski centar je pravni sljednik producentskih kuća Sutjeska filma, Bosna filma i Studio filma00:12:22 Studio Sutjeska filma u Jagomiru je uništen u ratnom periodu 00:15:28 Negativi svih bh. filmova se nalaze u arhivima u BG i ZG, jer BiH nikada nije imala Laboratoriju za obradu filmova00:20:30 Donacijama sam pokrenula proces digitalizacije filmskih traka00:25:20 Čišćenje zaraženih filmskih traka je vrlo skup i dugotrajan proces 00:32:50 Filmska industrija je vrlo skupa i kompleksna i nekompetentni ljudi iz politike ne mogu o njoj odlučivati00:36:30 Kako se radi restauracija filmova i "čitanje svjetla"?00:44:10 "Bitka na Neretvi" je bio najskuplji produkcijski filmski projekat u bivšoj zemlji00:50:10 Filmski centar i Muzej filma imaju ogroman turistički i obrazovni potencijal a filmska umjetnost treba da budu dio školskog kurikuluma00:56:00 Mi 30 godina nemamo kulturnu politiku, a političari su nesposobni da se koriste kulturom i filmom kao propagandom01:07:32 Za kulturu ima novaca u budžetu, ali je vode nekompetentni ljudi koji ne znaju šta je kultura01:17:12 Nama fali server na kojem bi se nalazili svi filmovi iz našeg arhiva01:22:10 Plan je da napravimo Studio za obradu tona, da naši filmaši ne moraju ići u Sloveniju da urade mastering01:24:37 BH Content Lab je bio najbolji projekat za film u ovoj zemlji01:29:34 Već 3 godine Fondacija za kinematografiju je blokirana zbog budžetskih inspekcija koje vode Kafkin proces s nama 01:32:10 Zakon o filmu se mora donijeti i filmom se moraju baviti kompetentni ljudi koji razumiju filmsku industriju______________

Selma Alispahić, jedna od najznačajnijih i najvažnijih glumica u Bosni i Hercegovini i regiji gošća je u ovoj epizodi podcasta.Svoje glumačke korake započela je u Dramskom studiju tuzlanskog Narodnog Pozorišta, odakle je sa samo 16 gdoina otišla studirati glumu na Akademiju scenskih umjetnosti u Sarajevu. Diplomirala je u klasi Bore Stjepanovića, sa samo 20 godina, kao najmlađa glumica u bivšoj Jugoslaviji. Karijeru započinje u sarajevskom Narodnom Pozorištu, a na početku rata vraća se u Tuzlu i odlazi u London, gdje je živjela. Igrala je u Royal National Theatre, Complicite theatre, Young Vic Theatre, Royal Festival Hall,snimalka radio drame na BBC radio itd. Po povratku u Bosnu i Hercegovinu na poziv redatelja Safeta Plakala 1998. postaje članica novoosnovanog teatra Sarajevskog ratnog teatra SARTR. U svom matičnom teatru odigrala je niz glavnih uloga u predstavama i kultnu predstavu "Ay Carmela“. Igrala je u brojnim filmovima i serijama, a osim na engleskom igrala je i na italijanskom i turskom jeziku. Radila je kao profesorica na Glume na Akademiji dramskih umjetnosti u Tuzli, zatim na SSST University, a odd 2021. profesorica je na fakultetu za Games Development and Design (SSST University) na predmetima Character Development and Design i Acting and Action Analysis. Autorica je knjige „Korak po korak do velike tišine“ o velikoj američkoj pjesnikinji Silviji Plat. Zanimljivo je i da je završila postdiplomski studij na Odsjeku za komparativnu književnost Filozofskog fakulteta u Sarajevu i 2015. godine stekla zvanje Doktora književno-historijskih nauka. Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:03:41 Odlazak na ASU u Sarajevo sa 16 godina, sa 20 godina je najmlađa dipl. glumica u bivšoj Jugoslaviji 00:13:10 Odlazak u London na početku rata i prve uloge na West Endu00:21:33 Moja prva uloga u Royal National Theatru je bila Andromaha 00:29:50 Povratak iz Londona 1997. i poziv Safeta Plakala za rad u tek osnovanom SARTR-u00:38:12 Predstavu "Ay Karmela" smo odigrali 200 puta u 25 gradova BiH00:44:29 Englezi su me naučili da su glumci storytelleri00:49:12 Moja majka, profesorica ginekologije, usadila mi je disciplinu00:56:30 Iako je igrala sa slavnim imenima, na svjetskim scenama svjesna je prolaznosti života, ali i slave01:03:01 Postdiplomski na komparativnoj književnosti01:08:58 Uloga Milice Babić, supruge Ive Andrića, u seriji Tihomira Stanića01:17:11 Kultura sjećanja na zlo koji smo proživjeli u ratu '90tih01:26:25 30 godina nakon Daytona mi živimo i dalje u agoniji mira01:36:40 Moj film "Ay Karmela" nije dobio podršku od Fondacije za kinematogarfiju01:41:15 Snimala sam i igrala na engelskom, italijanskom i turskom jeziku01:46:08 Igram představu u Istri koprodukciju o Paoli Preradović______________

Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.

Hako Duljević gost je Vladimira Stankovića u 197. epizodi podkasta Biznis priče.Hako Duljević je privrednik iz Međugora na Pešteru i osnivač građevinske kompanije Duljević, koju vodi od 2001. godine. Poslovni put započeo je još u mladosti odlaskom u Nemačku, gde je stekao prva radna i životna iskustva. Po povratku u BiH pokreće firmu koja se vremenom razvila u stabilno i prepoznatljivo građevinsko preduzeće, angažovano na velikim projektima poput Park Residence kompleksa i poslovnog centra Europe Square u Sarajevu. U svoje životne uspehe Hako ubraja i realizaciju dokumentarnog filma "Hako", kao i objavljivanje knjige "Međugorac sa Peštera" - dva značajna autorska projekta kroz koja je sačuvao priče, identitet i vrednosti svog kraja.U epizodi je otvoreno delio svoje savete, zaključke i praktične lekcije o poštenom poslovanju, ljudima i principima koji vode do dugoročnog uspeha.Epizodu podržala: VODAVODAVODAVODA dolazi sa više hiljada godina starog izvora Banje Vrujci. Po svom sastavu, spada u red najkvalitetnijih arteških voda sveta. Slaveći moć prirode koja ju je stvorila, dolazi iz stenama zaštićenog arteškog izvora sa 605 metara dubine, bez ikakve prerade i uticaja na njena prirodna svojstva. Kada potrošač otvori flašu VODAVODE, svojim usnama prvi put ima kontakt sa vodom koju je priroda stvorila pre više hiljada godina, što je retkost u svetu. Iz srca Srbije, VODAVODA nastavlja da osvaja svet i prisutna je na 23 strana tržišta.⁠https://vodavoda.com/⁠Za stajling Vladimira Stankovića pobrinuo se TIFFANY MAN.Tiffany Production kompanija je već četiri decenije deo naše modne scene. Nakon svih ovih godina, TIFFANY je postao sinonim za kvalitet i stil. Pažljivo birani materijali i vrhunska izradamogu učiniti da u svakoj prilici izgledate moderno i dobro stilizovano uz kolekciju - TIFFANY MAN.⁠https://www.tiffanyproduction.com/⁠

Policija u Kragujevcu apeluje da se zaustavi širenje netačnih informacija protiv Nepalaca, koji rade u tom gradu u Srbiji. Iz Crne Gore stiže inicijativa prema Briselu da se stane na kraj 'seobama birača' u regionu. Poslušajte i priču o "snajper turistima" u opkoljenom Sarajevu.

Víkendoví snajpři. Odstřelovačské safari. Střílení lidí za peníze v obléhaném Sarajevu. Třicet let stará, hodně temná minulost. Začalo nové vyšetřování. Rozebírá ho Matyáš Zrno, odborník na Balkán a šéfredaktor Aktuálně.cz. Ptá se Matěj Skalický.Všechny díly podcastu Vinohradská 12 můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Evo nove epizode podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao"! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković imali su vanrednu sednicu povodom sankcija NIS-u i snimaka Vučića sa Jevrejskog groblja u Sarajevu, pozdravili su epohalnu posetu Makronu, a više vremena su posvetili Vesićevoj škodi nego savetu REM. Gost je bard sportskog novinarstva, Nebojša Višković! Autori su sa Viškom radno i svečano obeležili ispadanje reprezentacije SNS iz kvalifikacija za mundijal, pričali su dugo i neutešno o srpskom sportu i sportistima, a bilo je i evociranja uspomena na turnire poznatih u tenisu i novinskih redakcija u malom fudbalu. Ovo naravno nije ni delić razgovora. Puno se pričalo o Novaku, Sport klubu i Areni, a dobar deo emisije otišao je na pitanja naših inspirisanih patreondžija. U Magarećem kutku Suzi će vam objasniti zašto vam treba pretiti smrću. Da bi DLZ opstao pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete naručiti gotivan DLZ merch.

Proteste u Srbiji koji traže odgovornost vlasti za pad novosadske nadstrešnice, prate i šovinistička skandiranja upućena predsjedniku Srbije, vrijeđaju albanski narod. Istraga italijanskih tužitelja koji utvrđuju informacije o strancima koji su "iz zabave" pucali na civile u opkoljenom Sarajevu.  

Tužilaštvo BiH proslijedilo prijave protiv Milorada Dodika zbog njegovih spornih izjava tužilaštvu u Istočnom Sarajevu. Kako kineski migranti koriste zapadnobalkansku rutu ka Zapadu. Donosimo i priču o rudniku Bistrica kod Prijedora koji je dobio ekološku dozvolu šest mjeseci nakon zatvaranja.

Državni zbor čaka potrjevanje zakona o zimskem regresu za zaposlene oziroma božičnici, zimskem dodatku za upokojence in spremenjenih pogojih obdavčitve s.p-jev po normiranih odhodkih. Minister za delo Luka Mesec je glede izplačila božičnice zagotovil, da ni novo breme za slovensko gospodarstvo, je pa nova pravice za zaposlene. Druge teme: - Poslanke in poslanci so razpravljali tudi o predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše. Zakon bo po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca omogočal lažji dostop do storitev, okrepil mrežo izvajalcev ter zagotavljal finančno vzdržnost na dolgi rok. Zaradi kompleksnega procesa so uvedli centraliziran postopek prevedb stanovalcev domov v novi sistem. - V novomeškem Revozu bo v začetku prihodnjega leta stekla proizvodnja novega twinga. Za posodobitev proizvodnih procesov so porabili 120 milijonov evrov, država bo projekt sofinancirala z 28-timi milijoni. Po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana je pomembno, da Revoz ostaja v Novem mestu. Ob tem bodo dodatno bodo zaposlili 250 ljudi. - Tožilstvo v Milanu je uvedlo preiskavo proti neznanim italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini ob plačilu visokih zneskov streljali na civiliste v obleganem Sarajevu.

Kazahstanska aktivistkinja u borbi protiv nasilja nad ženama Dinara Smailova dobila međunarodnu zaštitu u Crnoj Gori. Ujguru iz Kine koji je preminuo u Sarajevu, a tijelo je dva mjeseca u mrtvačnici u BiH.

Pridružite se i našem Patreon kanalu i podržite nas! https://www.patreon.com/historycast U ovoj epizodi podkasta razgovaramo o danima koji su prethodili izbijanju Prvog svetskog rata - o periodu poznatom kao Julska kriza. Istoričarka umetnosti dr Jovana Milovanović i istoričar Dušan Fundić detaljno analiziraju tok događaja između atentata u Sarajevu, kada je Gavrilo Princip ubio nadvojvodu Franca Ferdinanda od Austrije, i austrougarske objave rata Srbiji 28. jula 1914. , ali i političke i ideološke tokove koji su godinama pripremali teren za sukob svetskih razmera.

Traže se ostavke odgovornih za pogoršanje bezbjednosne situacije u Crnoj Gori. Protest zeničkih rudara u Sarajevu zbog neisplaćenih plata i penzija. U Srbiji još nema istrage o ubistvu 370 albanskih civila oko Đakovice aprila 1999.godine. Zapadni Balkan u riziku da ostane bez stranih medija.

Počeo je Marš mira sa više od 6.000 učesnika iz Nezuka ka Potočarima. U Istočnom Sarajevu postavljena bista Vitaliju Čurkinu, koji je u Vijeću sigurnosti UN-a uložio veto na izglasavanje Rezolucije o genocidu u Srebrenici. Policija u Srbiji privodi građane zbog protestnih blokada puteva.

U novoj epizodi Njuz podkasta bavimo se temama od svetskog značaja i domaćeg apsurda. Analiziramo kako nas predsednik Vučić pozicionira u novom globalnom sukobu između Irana i Izraela i zašto izvozimo oružje "i šakom i kapom". Duboko ronimo u najnovije istraživanje KRIK-a o basnoslovnom bogatstvu domaćih političara. Od hacijende Darka Glišića, preko ergele "El Dadiko" Bratislava Gašića vredne 23 miliona evra, do nepreglednih nekretnina Irene Vujović. Komentarišemo i najnovije predsednikove izjave o skupim trešnjama i studentima koji su "isporučili Miloševića", najavu protesta i pritiske BIA na aktiviste, kao i neverovatan pokušaj krađe čuvenog transparenta "Mašinci protiv mašinice". Pridružite nam se i saznajte zašto je opasno slušati pesmu "Pada vlada" u autobusu za Čačak.

U novoj epizodi podcasta Pank Trepezarija, Minel Abaz Mima i Arnel Šarić pričaju o putovanjima u Prištinu i Bečej, namaštavaju postavu punk festivala u Sarajevu, te odgovaraju na pitanja slušateljstva. Bluesky: https://bsky.app/profile/panktrepezarija.bsky.social  Twitter: https://www.twitter.com/panktrepezarija  Pridruži nam se na ISK Discordu: https://discord.gg/hZkmBRGrQh  Podrži nas na http://www.patreon.com/arnelsaric  Pišite nam na radijo@onajkojikuca.com Prijatelji Pank Trepezarije: PiBrewery Shop Print Mania Slušaj gdje god i na www.onajkojikuca.com Disclaimer: Svi stavovi izneseni u podcastu su isključivo stavovi onoga ko ih iznosi. Kompanije navedene kao prijatelji podcasta promovisane su na inzistiranje voditelja Arnela Šarića, u sklopu inicijative promovisanja kvalitetnih bh. proizvoda malih biznisa, te one mogu i ne moraju podržati stavove iznesene u ovoj ili bilo kojoj drugoj epizodi podcasta Pank Trepezarija.  Isto tako, tim Pank Trepezarije ne odgovara za proizvode, aktivnosti ili djelovanja kompanija koje su navedene kao prijatelji podcasta.

Zbog čega je otkazana Evropska konferencija rabina u Sarajevu? Burne reakcija nakon hapšenja na Medicinskom fakultetu u Novom Sadu. Borba za vlasništvo nad ulcinjskom solanom.

Hello. → Zdravo!(ZDRAH-vo)What is your name? → Kako se zoveš?(KAH-ko seh ZO-vesh)My name is...? → Zovem se...?(ZO-vem seh...?)Where are you from? → Odakle si?(OH-dah-kleh see?)I am from Morocco. → Ja sam iz Maroka.(YAH sahm eez MAH-roh-kah)What are you doing in Sarajevo? → Šta radiš u Sarajevu?(SHTAH RAH-deesh oo SAH-rah-yeh-voo?)I am studying psychology. → Studiram psihologiju.(STOO-dee-rahm psee-HO-loh-gee-yoo)How old are you? → Koliko imaš godina?(KOH-lee-koh EE-mahsh GOH-dee-nah?)I am 75. → Imam sedamdeset pet godina.(EE-mahm SEH-dahm-deh-set peht GOH-dee-nah)Are you not too old to be studying? → Zar nisi prestar dastudiraš?(ZAHR NEE-see PREH-star dah STOO-deer-ash?)You are never too old to study. → Nikada nisi prestar daučiš.(NEE-kah-dah NEE-see PREH-star dah OO-cheesh)I love exploring Sarajevo and trying new food. → Volimistraživati Sarajevo i probavati novu hranu.(VOH-leem eess-trah-ZHEE-vah-tee SAH-rah-yeh-voh ee proh-BAH-vah-tee NOH-vooHRAH-noo)

Human Rights Watch upozorio zapadne zemlje na opasnost slanja migranata u pritvore u BiH. Epidemija leptospiroze u Sarajevu otvorila pitanje nemara i tendera. Petar iz Podgorice dijeli svoju priču o tome kako je živjeti sa alkoholizmom.

Zatraženo proglašenje epidemije leptospiroze u Sarajevu. Srbija će morati da se odredi prema njemačko-francuskom prijedlogu za izlazak iz institucionalne krize u BiH, ocijenio Eric Gordy. Nakon više od mjesec dana pekara Bana u Pojasu Gaze, ponovno otvorila vrata.

Miodrag Škrbić gost je kod Vladimira Stankovića u 176. epizodi podkasta Biznis Priče

Dr Semir Osmanagić je autor 20 knjiga o piramidama i drevnim civilizacijama, koje su prevedene na mnoge svjetske jezike. Njegova doktorska disertacija na Fakultetu političkih nauka u Sarajevu bavila se civilizacijom Maja, ali najveća strast dr Osmanagića usmjerena je na istraživački rad i promociju otkrića Bosanskih piramida. Inače, rad dr Osmanagića pobuđuje veliku radoznalost širom svijeta, oduševljeno odobravanje s jedne strane, ali i polemike i osporavanja u nekim naučnim krugovima, s druge strane. U petak, 21. februara započinje svoju australijsku turneju "Moć piramida", kada će u nekoliko većih gradova održati predavanja o vlastitoj, drugačijoj koncepciji piramida i historije uopšte.

Prošle godine mladi Benjamin Đogić iz Geelonga učinio je da proslava Dana državnosti BiH u Viktoriji bude javna, pa je u centru Melbournea, na Federation Squaru organizovao obilježavanje ovog historijskog datuma uz prisustvo brojnih bosanskohercegovačkih zajednica i pojedinaca. I ove godine bosanska zastava će se vijoriti 25. novembra na trgu Federacije u Melbourneu. Mada trenutno boravi u Sarajevu, Benjamin Đogic se javio čestitkom i pozivom.