Podcasts about sarajevu

Netko podnio ostavku? Dovoljno da se umire ogorčeni građani? Tramvajska nesreća u Sarajevu, u kojoj je poginuo 23-godišnji student, pokrenula je val protesta i otvorila pitanje političke odgovornosti. Prenosimo zanimljiva svjedočenja građana. Sličnosti s Novim Sadom nakon pada nadstrešnice? Koliko je kriv vozač tramvaja? Stručnjaci upozoravaju na neispravna vozila i sistemske propuste. Maja Marić i Amir Sužanj rekonstruiraju tok događaja. Kolega Faruk Kajtaz analizira posljedice tragedije. Von Maja Maric.

⏱ Prvních 20 minut pro všechny zdarma, celý rozhovor v délce 40 minut pro předplatitele patreon.com/dopravnipodcast a herohero.co/dopravnipodcast

Proti „Rusákům“ jsem hrál opravdu tvrdě. Za barákem jsme měli posádku jejich armády, vzpomíná HrdinaNa své dvě olympiády vzpomíná v dalším díle podcastu Host Reportéra někdejší skvělý hokejový útočník (a dnes i rockový kytarista, vystupující párkrát ročně s Vypsanou fixou) Jiří Hrdina: „Na Sarajevo 1984 myslím jenom v dobrém. Následné Calgary bylo sportovně slabší, ale zase mě těšilo, že tam pak můžu zůstat natrvalo.“V rozhovoru vypráví o tom, jak si v polovině osmdesátých let vytkli trenéři národního týmu dva zásadní cíle – uspět na olympiádě v Sarajevu a na mistrovství světa v Praze. „Připravovali nám příšerné galeje, letní soustředění na Šumavě bylo plné výběhů do sjezdovek, posiloven, prostě dostávali jsme sodu. Ale zároveň musím říct, že jsem pak z té dřiny žil do konce kariéry; stačilo to jenom udržovat. V Sarajevu jsme skončili druzí za Rusy, kteří tenkrát byli jako mašina. Jak říkal trenér Luděk Bukač: ‚Můžeš je jednou porazit, ale nemůžeš je porážet…‘ Nechali jsme si to až na rok 1985 do Prahy.“Na námitku, že nešlo o Rusko, nýbrž o Sovětský svaz, Jiří Hrdina příliš neslyší. „Drtivá většina jejich týmu hrála za armádní CSKA Moskva a pro mě to byli Rusáci, každý zápas proti nim jsem ohromně emotivně prožíval. Led byl jediným místem, kde jsem Rusům mohl vrátit šedesátý osmý rok, který jsem vnímal zblízka. Velká posádka sovětské armády sídlila v Mladé Boleslavi, kde jsem do osmnácti bydlel u rodičů, a to mě na hřišti hnalo. V takových zápasech jsem tvrdě dokončoval osobní souboje, i když to nebylo vyloženě nutné.“Co potom Calgary v roce 1988? „Tam byli dobří českoslovenští skokani nebo běžci na lyžích. Vůbec nejpopulárnější postavou her byl britský skokan Eddie Edwards, kterému jsme všichni fandili, aby své pokusy přežil. Nám se ale tenkrát nedařilo, skončili jsme až šestí a ze silnějších konkurentů jsme neporazili nikoho. Naštěstí jsem nemohl moc truchlit, protože jsem si jen přendal tašku z jedné strany šatny na druhou a hned začal hrát za Calgary Flames.“A nakolik Jiří Hrdina věří české reprezentaci za pár dnů v Miláně? Kdovíjakým optimistou není: „Upřímně řečeno,“ říká v podcastu, který je z velké části i o jeho celoživotně silném vztahu k muzice, „už semifinále by podle mě bylo úžasné.“

U novoj epizodi Mosta se razgovaralo o blokadama na evropskom putu Bosne i Hercegovine. Sagovornici su bili Enver Kazaz, profesor Filozofskog fakulteta u Sarajevu, i Srđan Puhalo, socijalni psiholog iz Banjaluke. Bilo je riječi o tome koliko se Bosna i Hercegovina približila Evropskoj uniji otkako je prije tri godine dobila status kandidata, kako je došlo do zastoja na evropskom putu, zašto je Milorad Dodik glavni kočničar i koji su njegovi motivi?

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pisateljica in pesnica Miša Gams je za svoj prvi roman izbrala naslov Kdo se boji črnega moža. Enako je svojo avtobiografsko pripoved naslovila Ksenija Trs, eno izmed mladinskih del Brede Pugelj ima naslov Črni mož; vsem pa je skupen spomin na priljubljeno otroško igro, ki izvira iz mračnih srednjeveških podob mrtvaškega plesa, saj smrt lovi in ujame slehernega človeka. Domnevajo, da se je iz te grozljivke razvila razgibana skupinska igra, v kateri hudobni črni mož lovi in ujame vse otroke. Roman Miše Gams je napisan v obliki dnevniških zapisov neimenovane protagonistke z navedbami datumov od 20. avgusta 2018 do 31. marca 2019. Uvaja ga opozorilo, da so osebe, dogajanje in kraji plod bogate avtoričine in bralčeve domišljije. Kraji dogajanja se menjujejo. zapisovalka živi z družino v Ljubljani in občasno obiskuje kraje nekdanje skupne države Jugoslavije. Največkrat potuje v Bosno in Hercegovino, njene začasne postaje so: Sarajevo, Mostar, Čapljina, Zenica, Banjaluka, Tuzla in Brčko. Protagonistka je v romanu edina oseba, ki odslikava okolje in odnose med ljudmi, presoja, predvsem pa izpoveduje svoja čustva in razmišljanje. Svoja erotična doživetja in telesna občutenja opisuje nazorno in realistično. Poročena je deset let, ima petletnega otroka in zaposlenega moža, ki se ji ne posveča dovolj. Vsakdanje življenje jo dolgočasi. Ima doktorat, a ga mora skrivati, če hoče dobiti kakšno delo, za majhen zaslužek opravlja začasna dela v gostilnah, tovarnah, skladiščih, včasih tudi za borno plačilo s pogodbo samo za en dan. Znašla se je na samem dnu piramidne sheme, ki jo je ustvaril kapitalistični sistem: »Po dvanajst ur na dan ribam, strežem pijanim strankam v gostilnah, sortiram smeti in se na vse pretege klanjam svojim šefom, da mi morda tu in tam kdo celo kaj plača?« Življenjsko prelomnico doživi v Sarajevu, kamor je odpotovala za tri dni, da bi si ogledala filmski festival. Srečanje z mladim Alžircem Samirjem jo povsem prevzame, čeprav je imela prej predsodke do migrantov. Zgodi se ljubezen na prvi pogled, občutek, da sta se poznala že iz prejšnjega življenja, predvsem pa ju je povezala telesna privlačnost. Samir je bil doma iz sorazmerno premožne muslimanske družine in čeprav je imel v Alžiriji urejeno življenje, primerno izobrazbo, službo, prijatelje, zabavo in šport, ga je vleklo v Evropo, v Pariz, kjer naj bi ga čakala tri desetletja starejša »punca«, ki ima tri otroke in veliko denarja. Več Samirjevih sorodnikov dela v Franciji, zato se tudi on razglaša za Francoza, a si zaman prizadeva prestopiti državne meje, saj so ga pri vseh poskusih ujeli, ponekod tudi pretepli in izgnali nazaj v Bosno. Tja se je na svojih težavnih poskusih, da bi prišli v obljubljeno deželo, zateklo veliko migrantov iz severne Afrike in Azije, a mnogi niso imeli sreče, da bi dosegli svoj cilj. Spregledali so, da je velika Evropa le mit, fantazma in da gre za iluzijo, od katere v realnosti nima nihče nič. Prebujeno poželenje združi človeka iz različnih držav in kultur le za kratek čas, saj se morata vedno znova ločiti, za žensko pa so ta potovanja vedno težja. Po večkratnih vse bolj mučnih odisejadah po Balkanu ugotavlja: »Preveč sem postala obsedena s Samirjem … in zdaj ga nikakor ne morem več odmisliti.« Odnosi med ljubimcema se slabšajo. Samir v ljubezni kot zahteven otrok išče mater, potrebuje vedno več pomoči, hrane, nege, tudi denar. Njuni spolni odnosi postajajo brezobzirni, sadistični. Protagonistka si za vsak odhod izmišlja nove laži za naveličanega moža, do Samirja je materinsko sočutna, on pa se vse bolj opija, čeprav je veren musliman. Postaja nasilen. Ranjen in pretepen ostane brez prijateljev, ki so mu pomagali, iz lepega mladeniča se spreminja v duševno in telesno razvalino. Kdo se boji črnega moža je roman o migrantih in njihovem prebijanju na težavnih, tudi smrtno nevarnih brezpotjih. O nezaželenosti in zavračanju. Pisateljica Miša Gams spretno prepleta problematiko migracij z ljubezensko zgodbo med alžirskim migrantom in poročeno slovensko intelektualko. Zelo podrobno in realistično opisuje spolne odnose in položaje. Pri tem se ne izogiba besedam iz »nižje pogovorne ravni«, kot bi jih označil Slovenski pravopis. Gotovo bo ta povezava tragike in ljubezni, zanimivih predstavitev krajev, oseb in dogodkov pritegnila pozornost bralcev in bralk. Svobodna ljubezen, prikazana v literarnih delih, ne dopušča moralističnega vrednotenja. Slog pisanja občasno spominja na prozo legendarnega Charlesa Bukowskega. Protagonistka je nad ljubimcem globoko razočarana in prizadeta, saj je zanj žrtvovala skoraj vse. Ob koncu romana kar težko verjamemo v velike spremembe, ki čakajo nekdanja ljubimca.

V oddaji se z gosti podajamo v Združene države Amerike, na Portugalsko in v osrčje Bosne in Hercegovine. Svojo karierno pot čez lužo in delček življenja in dela v New Yorku odstira mlada slovenska igralka Tjaša Ferme. S Portugalske se je oglasil robotik in razvojnik programske opreme za samovozeča vozila dr. Dejan Pangerčič, predsednica društva Cankar Verica Đindo pa predstavlja kulturno dejavnost slovenskih rojakov v Sarajevu.

U 101. epizodi gošća je Ines Tanović, bosanskohercegovačka rediteljica, scenaristica i producentica, koja je diplomirala dramaturgiju na Akademiji scenskih umjetnosti u Sarajevu i članica je Udruženja filmskih radnika BiH od 1988. godine. Njen prvi dugometražni igrani film “Naša svakodnevna priča” / Our Everyday Life prikazan je na više od 45 međunarodnih festivala, osvojio brojne nagrade i bio je bosanskohercegovački kandidat za Oscara 2015, a drugi dugometražni igrani film “Sin” otvorio je 2019. 25. Sarajevo Film Festivala i bio bh. kandidat za Oscara u kategoriji međunarodnog filma.Ines Tanović je bila predsjednica Udruženja filmskih radnika FBiH i BiH te je dugo aktivna u razvoju i promociji bh. filmske industrije. Danas je direktorica Filmskog centra Sarajevo, koji je pravni sljednik 3 producentske kuće Sutjeska film, Bosna film i Studio film i koja čuva arhivu bh. igranih i dokumentarnih filmova. Razgovarale smo o institucionalnoj nebrizi i sistemskom uništavanju kultrure i o tome kako naše filmsko naslijeđe nestaje pred očima dok se Filmski centar BiH danas bori za goli opstanak. Ines govori i o institucionalnoj nebrizi, pritiscima investitora i borbi da se prostor na Jagomiru ne pretvori u još jednu betonsku novogradnju. Također govorimo i o Fondaciji za kinematografiju koja je već tri godine u blokadi, nepostojanju Zakona o filmu u BiH, te nekompetentnosti političara na vlasti da razumiju kompleksnost filmske industrije i njene tehničke i prozivodne zahtjeve. Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:04:15 Filmski centar je pravni sljednik producentskih kuća Sutjeska filma, Bosna filma i Studio filma00:12:22 Studio Sutjeska filma u Jagomiru je uništen u ratnom periodu 00:15:28 Negativi svih bh. filmova se nalaze u arhivima u BG i ZG, jer BiH nikada nije imala Laboratoriju za obradu filmova00:20:30 Donacijama sam pokrenula proces digitalizacije filmskih traka00:25:20 Čišćenje zaraženih filmskih traka je vrlo skup i dugotrajan proces 00:32:50 Filmska industrija je vrlo skupa i kompleksna i nekompetentni ljudi iz politike ne mogu o njoj odlučivati00:36:30 Kako se radi restauracija filmova i "čitanje svjetla"?00:44:10 "Bitka na Neretvi" je bio najskuplji produkcijski filmski projekat u bivšoj zemlji00:50:10 Filmski centar i Muzej filma imaju ogroman turistički i obrazovni potencijal a filmska umjetnost treba da budu dio školskog kurikuluma00:56:00 Mi 30 godina nemamo kulturnu politiku, a političari su nesposobni da se koriste kulturom i filmom kao propagandom01:07:32 Za kulturu ima novaca u budžetu, ali je vode nekompetentni ljudi koji ne znaju šta je kultura01:17:12 Nama fali server na kojem bi se nalazili svi filmovi iz našeg arhiva01:22:10 Plan je da napravimo Studio za obradu tona, da naši filmaši ne moraju ići u Sloveniju da urade mastering01:24:37 BH Content Lab je bio najbolji projekat za film u ovoj zemlji01:29:34 Već 3 godine Fondacija za kinematografiju je blokirana zbog budžetskih inspekcija koje vode Kafkin proces s nama 01:32:10 Zakon o filmu se mora donijeti i filmom se moraju baviti kompetentni ljudi koji razumiju filmsku industriju______________

Selma Alispahić, jedna od najznačajnijih i najvažnijih glumica u Bosni i Hercegovini i regiji gošća je u ovoj epizodi podcasta.Svoje glumačke korake započela je u Dramskom studiju tuzlanskog Narodnog Pozorišta, odakle je sa samo 16 gdoina otišla studirati glumu na Akademiju scenskih umjetnosti u Sarajevu. Diplomirala je u klasi Bore Stjepanovića, sa samo 20 godina, kao najmlađa glumica u bivšoj Jugoslaviji. Karijeru započinje u sarajevskom Narodnom Pozorištu, a na početku rata vraća se u Tuzlu i odlazi u London, gdje je živjela. Igrala je u Royal National Theatre, Complicite theatre, Young Vic Theatre, Royal Festival Hall,snimalka radio drame na BBC radio itd. Po povratku u Bosnu i Hercegovinu na poziv redatelja Safeta Plakala 1998. postaje članica novoosnovanog teatra Sarajevskog ratnog teatra SARTR. U svom matičnom teatru odigrala je niz glavnih uloga u predstavama i kultnu predstavu "Ay Carmela“. Igrala je u brojnim filmovima i serijama, a osim na engleskom igrala je i na italijanskom i turskom jeziku. Radila je kao profesorica na Glume na Akademiji dramskih umjetnosti u Tuzli, zatim na SSST University, a odd 2021. profesorica je na fakultetu za Games Development and Design (SSST University) na predmetima Character Development and Design i Acting and Action Analysis. Autorica je knjige „Korak po korak do velike tišine“ o velikoj američkoj pjesnikinji Silviji Plat. Zanimljivo je i da je završila postdiplomski studij na Odsjeku za komparativnu književnost Filozofskog fakulteta u Sarajevu i 2015. godine stekla zvanje Doktora književno-historijskih nauka. Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:03:41 Odlazak na ASU u Sarajevo sa 16 godina, sa 20 godina je najmlađa dipl. glumica u bivšoj Jugoslaviji 00:13:10 Odlazak u London na početku rata i prve uloge na West Endu00:21:33 Moja prva uloga u Royal National Theatru je bila Andromaha 00:29:50 Povratak iz Londona 1997. i poziv Safeta Plakala za rad u tek osnovanom SARTR-u00:38:12 Predstavu "Ay Karmela" smo odigrali 200 puta u 25 gradova BiH00:44:29 Englezi su me naučili da su glumci storytelleri00:49:12 Moja majka, profesorica ginekologije, usadila mi je disciplinu00:56:30 Iako je igrala sa slavnim imenima, na svjetskim scenama svjesna je prolaznosti života, ali i slave01:03:01 Postdiplomski na komparativnoj književnosti01:08:58 Uloga Milice Babić, supruge Ive Andrića, u seriji Tihomira Stanića01:17:11 Kultura sjećanja na zlo koji smo proživjeli u ratu '90tih01:26:25 30 godina nakon Daytona mi živimo i dalje u agoniji mira01:36:40 Moj film "Ay Karmela" nije dobio podršku od Fondacije za kinematogarfiju01:41:15 Snimala sam i igrala na engelskom, italijanskom i turskom jeziku01:46:08 Igram představu u Istri koprodukciju o Paoli Preradović______________

Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.

Hako Duljević gost je Vladimira Stankovića u 197. epizodi podkasta Biznis priče.Hako Duljević je privrednik iz Međugora na Pešteru i osnivač građevinske kompanije Duljević, koju vodi od 2001. godine. Poslovni put započeo je još u mladosti odlaskom u Nemačku, gde je stekao prva radna i životna iskustva. Po povratku u BiH pokreće firmu koja se vremenom razvila u stabilno i prepoznatljivo građevinsko preduzeće, angažovano na velikim projektima poput Park Residence kompleksa i poslovnog centra Europe Square u Sarajevu. U svoje životne uspehe Hako ubraja i realizaciju dokumentarnog filma "Hako", kao i objavljivanje knjige "Međugorac sa Peštera" - dva značajna autorska projekta kroz koja je sačuvao priče, identitet i vrednosti svog kraja.U epizodi je otvoreno delio svoje savete, zaključke i praktične lekcije o poštenom poslovanju, ljudima i principima koji vode do dugoročnog uspeha.Epizodu podržala: VODAVODAVODAVODA dolazi sa više hiljada godina starog izvora Banje Vrujci. Po svom sastavu, spada u red najkvalitetnijih arteških voda sveta. Slaveći moć prirode koja ju je stvorila, dolazi iz stenama zaštićenog arteškog izvora sa 605 metara dubine, bez ikakve prerade i uticaja na njena prirodna svojstva. Kada potrošač otvori flašu VODAVODE, svojim usnama prvi put ima kontakt sa vodom koju je priroda stvorila pre više hiljada godina, što je retkost u svetu. Iz srca Srbije, VODAVODA nastavlja da osvaja svet i prisutna je na 23 strana tržišta.⁠https://vodavoda.com/⁠Za stajling Vladimira Stankovića pobrinuo se TIFFANY MAN.Tiffany Production kompanija je već četiri decenije deo naše modne scene. Nakon svih ovih godina, TIFFANY je postao sinonim za kvalitet i stil. Pažljivo birani materijali i vrhunska izradamogu učiniti da u svakoj prilici izgledate moderno i dobro stilizovano uz kolekciju - TIFFANY MAN.⁠https://www.tiffanyproduction.com/⁠

Policija u Kragujevcu apeluje da se zaustavi širenje netačnih informacija protiv Nepalaca, koji rade u tom gradu u Srbiji. Iz Crne Gore stiže inicijativa prema Briselu da se stane na kraj 'seobama birača' u regionu. Poslušajte i priču o "snajper turistima" u opkoljenom Sarajevu.

V oddaji se odpravljamo na Švedsko, kjer ta konec tedna slovenski rojaki v mestih Göteborg in Malmö pripravljajo veselo Miklavževanje, v švedski prestolnici Stockholm pa je učence slovenske dopolnilne šole Miklavž že obiskal, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi slavnostni koncert in okroglo mizo. Popeljemo vas tudi v svet filma; v Sarajevu namreč potekajo Dnevi novega slovenskega filma, nekaj pozornosti namenjamo tudi predavanju o Slovencih v Veliki Kladuši, ustavljamo pa se tudi v Švici, kjer so imeli v okviru slovenske dopolnilne šole pred nedavnim obisk iz Slovenije, med katerim so učenci podrobneje spoznali posebno glasbilo - najstarejšo piščal na svetu in njene zvoke.

Víkendoví snajpři. Odstřelovačské safari. Střílení lidí za peníze v obléhaném Sarajevu. Třicet let stará, hodně temná minulost. Začalo nové vyšetřování. Rozebírá ho Matyáš Zrno, odborník na Balkán a šéfredaktor Aktuálně.cz. Ptá se Matěj Skalický.Všechny díly podcastu Vinohradská 12 můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Víkendoví snajpři. Odstřelovačské safari. Střílení lidí za peníze v obléhaném Sarajevu. Třicet let stará, hodně temná minulost. Začalo nové vyšetřování. Rozebírá ho Matyáš Zrno, odborník na Balkán a šéfredaktor Aktuálně.cz. Ptá se Matěj Skalický.

Evo nove epizode podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao"! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković imali su vanrednu sednicu povodom sankcija NIS-u i snimaka Vučića sa Jevrejskog groblja u Sarajevu, pozdravili su epohalnu posetu Makronu, a više vremena su posvetili Vesićevoj škodi nego savetu REM. Gost je bard sportskog novinarstva, Nebojša Višković! Autori su sa Viškom radno i svečano obeležili ispadanje reprezentacije SNS iz kvalifikacija za mundijal, pričali su dugo i neutešno o srpskom sportu i sportistima, a bilo je i evociranja uspomena na turnire poznatih u tenisu i novinskih redakcija u malom fudbalu. Ovo naravno nije ni delić razgovora. Puno se pričalo o Novaku, Sport klubu i Areni, a dobar deo emisije otišao je na pitanja naših inspirisanih patreondžija. U Magarećem kutku Suzi će vam objasniti zašto vam treba pretiti smrću. Da bi DLZ opstao pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete naručiti gotivan DLZ merch.

Proteste u Srbiji koji traže odgovornost vlasti za pad novosadske nadstrešnice, prate i šovinistička skandiranja upućena predsjedniku Srbije, vrijeđaju albanski narod. Istraga italijanskih tužitelja koji utvrđuju informacije o strancima koji su "iz zabave" pucali na civile u opkoljenom Sarajevu.  

Tužilaštvo BiH proslijedilo prijave protiv Milorada Dodika zbog njegovih spornih izjava tužilaštvu u Istočnom Sarajevu. Kako kineski migranti koriste zapadnobalkansku rutu ka Zapadu. Donosimo i priču o rudniku Bistrica kod Prijedora koji je dobio ekološku dozvolu šest mjeseci nakon zatvaranja.

Bronja Žakelj je s svojim avtobiografskim romanom Belo se pere na devetdeset segla v srce številnim bralkam in bralcem. S kresnikom nagrajeni literarni prvenec, ki je obenem najbolje prodajana knjiga založbe Beletrina, je doživel tudi filmsko upodobitev. Po svetovni premieri v Sarajevu film Belo se pere na devetdeset prihaja pred domače gledalke in gledalce. Svojo življenjsko zgodbo, ki jo je Bronja Žakelj opisala v prvencu Belo se pere na devetdeset, je povedala v oddaji Med štirimi stenami novembra 2018. 

Državni zbor čaka potrjevanje zakona o zimskem regresu za zaposlene oziroma božičnici, zimskem dodatku za upokojence in spremenjenih pogojih obdavčitve s.p-jev po normiranih odhodkih. Minister za delo Luka Mesec je glede izplačila božičnice zagotovil, da ni novo breme za slovensko gospodarstvo, je pa nova pravice za zaposlene. Druge teme: - Poslanke in poslanci so razpravljali tudi o predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše. Zakon bo po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca omogočal lažji dostop do storitev, okrepil mrežo izvajalcev ter zagotavljal finančno vzdržnost na dolgi rok. Zaradi kompleksnega procesa so uvedli centraliziran postopek prevedb stanovalcev domov v novi sistem. - V novomeškem Revozu bo v začetku prihodnjega leta stekla proizvodnja novega twinga. Za posodobitev proizvodnih procesov so porabili 120 milijonov evrov, država bo projekt sofinancirala z 28-timi milijoni. Po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana je pomembno, da Revoz ostaja v Novem mestu. Ob tem bodo dodatno bodo zaposlili 250 ljudi. - Tožilstvo v Milanu je uvedlo preiskavo proti neznanim italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini ob plačilu visokih zneskov streljali na civiliste v obleganem Sarajevu.

Branko Šimić je redatelj i dramaturg rođen u Tuzli. Krajem osamdesetih studirao je glumu na Akademiji scenskih umjetnosti u Sarajevu, a nakon izbijanja rata preselio se u Hamburg, gdje je završio teatarsku režiju. Danas je jedan od najznačajnijih teatarskih redatelja u Njemačkoj, poznat po radu u Thalia teatru i Kampnagel sceni, te kao osnivač KRASS Festivala platforme koja spaja umjetnost i društveni angažman.U ovom podcastu Branko otkriva kako je umjesto glume odabrao režiju, kako je tekao njegov razvojni put u Njemačkoj i zašto je 2012. uz podršku Grada Hamburga osnovao KRASS Festival.Govori o performansu „Husinski rudar“, kojim je obilježio 100. godišnjicu Husinske bune, prve radničke pobune u Kraljevini SHS koja se desila 1920., kada su se zbog egzistencijalne nepravde pobunili husinski rudari, o izgubljenom revolucionarnom duhu radničke klase i liku narodnog heroja i husinskog rudara, Jure Keroševića.Razgovaramo i o njegovom dokumentarnom filmu „Brazilova kuća“, posvećenom prijatelju Goranu Pavljaševiću, koji se suočava s posljedicama moždanog udara — priči o prijateljstvu, izgubljenom identitetu i kulturi sjećanja.Ova epizoda koja spaja priču o rudarima, postjugoslavenskim traumama i o tome kako se svaka umjetnost preispituje pred licem rata.Performance Husinski rudar:https://www.youtube.com/watch?v=T1ya5NBy8b8KRASS festival: http://www.krass-festival.deRazgovarali smo o :00:00:00 Najava i uvod 00:03:58 Vraćam se vrlo često zbog primarne potrebe za jezikom00:12:12 Na ASU u Sarajevu sam upoznao Fasbinderovu njemačku estetiku 00:17:40 Moja glumačka karijera je počela u Dramskoj sekciji na Husinu, s glumcem Vladom Keroševićem00:25:14 Dramski studio tuzlanskog Narodnog pozorišta 00:32:40 Rat u potpunosti obesmišljava umjetnost00:43:35 Zašto nisam nikad otišao u bivšu JNA? 00:51:50 Gluma mi je bila baza i puno mi je pomogla u režiji00:57:20 Bio sam prvi stranac u Njemačkoj koji je studirao teatarsku režiju01:07:44 Nijemci su dugo negirali da su migrantsko društvo01:11:35 Ministarstvo kulture grada Hamburga me je 2012. pozvalo da osnujem KRASS festival na Kamnagel sceni01:16:58 Na ASU sam '89 gledao snimku predstave Roberta Wilsona ne sananjući da će mi predavati u Hamburgu i da ću ga gledati na Kamnagelu01:21:11 Film Brazilova kuća je priča o mom prijatelju Goranu Pavljaševiću i posljedicama moždanog udara i našim izgubljenim identitetima01:29:40 Husinska buna nije bila ideološka socijalistička borba, nego je bila egzistencijalna borba01:37:04 Od vitalnog mjesta Husino je doživjelo demografski kolaps01:44:30 Projekat koji sam radio s bh/njemačkim ratnim fotografom Arminom Smailovićem01:48:45 Napravili smo predstavu od intervjua sa preživjelim Ahmom H. iz Srebrenice koja je bila kultna 10 godina u Thalia teatru01:54:54 Najpoznatiji njemački glumac Jens Harzer igra u našoj predstavi 02:01:10 Na KRASSu dosada su gostovali Dubioza, Damir Avdić, Edo Maajka, dolazi Machina dogodine02:07:30 KRASS je platforma koja prikazuje prednosti migrantskog društva i suvremeni njemački migrantski identitet ______________

V oddaji gostimo državno sekretarko na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesno Humar. Ob vladni potrditvi predloga proračunov za prihodnji dve leti je državna sekretarka pozornost namenila tudi temu, kaj si lahko glede sredstev v prihodnjem obdobju obetajo Slovenci po svetu, beseda pa je tekla tudi o gospodarskem sodelovanju, vračanju rojakov v domovino in obiskih slovenskih skupnosti v tujini. Podajamo se tudi v Luksemburg, kjer je že vse pripravljeno za praznovanje 10. obletnice slovenskega društva SloLux, pred začetkom novega študijskega leta se ustavljamo tudi na slovenskih lektoratih v tujini, kjer je mogoče študirati slovenski jezik, obiskali pa smo tudi slovenske rojake v Sarajevu, kjer jesensko dejavnost začenjajo tudi z zanimivo razstavo, ki k njim prihaja iz slovenske skupnosti v Srbiji.

Na 31. filmskem festivalu v Sarajevu bo svetovno premiero doživel celovečerec Belo se pere na devetdeset, ki ga je po knjižni uspešnici Bronje Žakelj režiral Marko Naberšnik. Zgodba spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Gre za ganljiv, humoren in navdihujoč film o spoprijemanju z boleznijo in smrtjo. Knjiga je bila leta 2019 ovenčana z nagrado Kresnik in se uvršča med največje leposlovne uspešnice v Sloveniji zadnjih desetletij. S pisateljico in režiserjem filma se je pred premiero pogovarjal Marko Rozman.

V mednarodni skupnosti se krepi zaskrbljenost zaradi nove operacije izraelske vojske v Gazi. Vodja agencije Združenih narodov za palestinske begunce Philippe Lazzarini je zaradi vse večje lakote med prebivalci pozval k izvedbi nujnih ukrepov za zagotovitev hrane. Ob tem je posvaril pred novimi smrtnimi žrtvami, saj so prebivalci izredno oslabljeni. Po njegovih besedah kljub pozivom prebivalcem, naj se umaknejo proti jugu Gaze, številni ne bodo imeli moči, da bi se umaknili. Druge teme: - Šolstvo še vedno pesti pomanjkanje učiteljic in učiteljev. - Velenju evropska sredstva za ureditev dveh podjetniških inkubatorjev. - Na filmskem festivalu v Sarajevu svetovna premiera celovečerca Belo se pere na 90.

Poti do prevodov in izdaj knjig so nepredvidljive in iskanju teh poti zunaj naših meja se posveča 15. Mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. V Sarajevu, kjer teče šesti dan filmskega festivala, pa se v tekmovalnih selekcijah med drugim, poleg slovenskega filma Fantasy, za glavno srce Sarajeva potegujeta še filma s slovensko manjšinsko koprodukcijo. Malo po 16. uri se odpravimo še v koprsko Galerijo ArTina na razstavo likovnih del umetnostnega teoretika, pesnika in prevajalca Miklavža Komelja.

Kazahstanska aktivistkinja u borbi protiv nasilja nad ženama Dinara Smailova dobila međunarodnu zaštitu u Crnoj Gori. Ujguru iz Kine koji je preminuo u Sarajevu, a tijelo je dva mjeseca u mrtvačnici u BiH.

Pridružite se i našem Patreon kanalu i podržite nas! https://www.patreon.com/historycast U ovoj epizodi podkasta razgovaramo o danima koji su prethodili izbijanju Prvog svetskog rata - o periodu poznatom kao Julska kriza. Istoričarka umetnosti dr Jovana Milovanović i istoričar Dušan Fundić detaljno analiziraju tok događaja između atentata u Sarajevu, kada je Gavrilo Princip ubio nadvojvodu Franca Ferdinanda od Austrije, i austrougarske objave rata Srbiji 28. jula 1914. , ali i političke i ideološke tokove koji su godinama pripremali teren za sukob svetskih razmera.

Traže se ostavke odgovornih za pogoršanje bezbjednosne situacije u Crnoj Gori. Protest zeničkih rudara u Sarajevu zbog neisplaćenih plata i penzija. U Srbiji još nema istrage o ubistvu 370 albanskih civila oko Đakovice aprila 1999.godine. Zapadni Balkan u riziku da ostane bez stranih medija.

Počeo je Marš mira sa više od 6.000 učesnika iz Nezuka ka Potočarima. U Istočnom Sarajevu postavljena bista Vitaliju Čurkinu, koji je u Vijeću sigurnosti UN-a uložio veto na izglasavanje Rezolucije o genocidu u Srebrenici. Policija u Srbiji privodi građane zbog protestnih blokada puteva.

U novoj epizodi Njuz podkasta bavimo se temama od svetskog značaja i domaćeg apsurda. Analiziramo kako nas predsednik Vučić pozicionira u novom globalnom sukobu između Irana i Izraela i zašto izvozimo oružje "i šakom i kapom". Duboko ronimo u najnovije istraživanje KRIK-a o basnoslovnom bogatstvu domaćih političara. Od hacijende Darka Glišića, preko ergele "El Dadiko" Bratislava Gašića vredne 23 miliona evra, do nepreglednih nekretnina Irene Vujović. Komentarišemo i najnovije predsednikove izjave o skupim trešnjama i studentima koji su "isporučili Miloševića", najavu protesta i pritiske BIA na aktiviste, kao i neverovatan pokušaj krađe čuvenog transparenta "Mašinci protiv mašinice". Pridružite nam se i saznajte zašto je opasno slušati pesmu "Pada vlada" u autobusu za Čačak.

U novoj epizodi podcasta Pank Trepezarija, Minel Abaz Mima i Arnel Šarić pričaju o putovanjima u Prištinu i Bečej, namaštavaju postavu punk festivala u Sarajevu, te odgovaraju na pitanja slušateljstva. Bluesky: https://bsky.app/profile/panktrepezarija.bsky.social  Twitter: https://www.twitter.com/panktrepezarija  Pridruži nam se na ISK Discordu: https://discord.gg/hZkmBRGrQh  Podrži nas na http://www.patreon.com/arnelsaric  Pišite nam na radijo@onajkojikuca.com Prijatelji Pank Trepezarije: PiBrewery Shop Print Mania Slušaj gdje god i na www.onajkojikuca.com Disclaimer: Svi stavovi izneseni u podcastu su isključivo stavovi onoga ko ih iznosi. Kompanije navedene kao prijatelji podcasta promovisane su na inzistiranje voditelja Arnela Šarića, u sklopu inicijative promovisanja kvalitetnih bh. proizvoda malih biznisa, te one mogu i ne moraju podržati stavove iznesene u ovoj ili bilo kojoj drugoj epizodi podcasta Pank Trepezarija.  Isto tako, tim Pank Trepezarije ne odgovara za proizvode, aktivnosti ili djelovanja kompanija koje su navedene kao prijatelji podcasta.

Zbog čega je otkazana Evropska konferencija rabina u Sarajevu? Burne reakcija nakon hapšenja na Medicinskom fakultetu u Novom Sadu. Borba za vlasništvo nad ulcinjskom solanom.

Hello. → Zdravo!(ZDRAH-vo)What is your name? → Kako se zoveš?(KAH-ko seh ZO-vesh)My name is...? → Zovem se...?(ZO-vem seh...?)Where are you from? → Odakle si?(OH-dah-kleh see?)I am from Morocco. → Ja sam iz Maroka.(YAH sahm eez MAH-roh-kah)What are you doing in Sarajevo? → Šta radiš u Sarajevu?(SHTAH RAH-deesh oo SAH-rah-yeh-voo?)I am studying psychology. → Studiram psihologiju.(STOO-dee-rahm psee-HO-loh-gee-yoo)How old are you? → Koliko imaš godina?(KOH-lee-koh EE-mahsh GOH-dee-nah?)I am 75. → Imam sedamdeset pet godina.(EE-mahm SEH-dahm-deh-set peht GOH-dee-nah)Are you not too old to be studying? → Zar nisi prestar dastudiraš?(ZAHR NEE-see PREH-star dah STOO-deer-ash?)You are never too old to study. → Nikada nisi prestar daučiš.(NEE-kah-dah NEE-see PREH-star dah OO-cheesh)I love exploring Sarajevo and trying new food. → Volimistraživati Sarajevo i probavati novu hranu.(VOH-leem eess-trah-ZHEE-vah-tee SAH-rah-yeh-voh ee proh-BAH-vah-tee NOH-vooHRAH-noo)

Human Rights Watch upozorio zapadne zemlje na opasnost slanja migranata u pritvore u BiH. Epidemija leptospiroze u Sarajevu otvorila pitanje nemara i tendera. Petar iz Podgorice dijeli svoju priču o tome kako je živjeti sa alkoholizmom.

Zatraženo proglašenje epidemije leptospiroze u Sarajevu. Srbija će morati da se odredi prema njemačko-francuskom prijedlogu za izlazak iz institucionalne krize u BiH, ocijenio Eric Gordy. Nakon više od mjesec dana pekara Bana u Pojasu Gaze, ponovno otvorila vrata.

Miodrag Škrbić gost je kod Vladimira Stankovića u 176. epizodi podkasta Biznis Priče

Hrvatska će Beogradu uputiti oštru diplomatsku notu zbog protjerivanje hrvatskih državljana iz Srbije. Ministarstvo prosvjete Srbije postavlja rokove za početak nastave, studenti u blokadi ne odustaju od zahtjeva. Protest studenata u Sarajevu, traže odgovornost za smrt 26 ljudi u poplavama.

Šefica diplomatije EU Kaja Kallas u Sarajevu je poručila da su pokušaji podjele BiH neprihvatljivi. Tužilaštvo Srbije ignoriše zahtjeve Haga, dok Vojislav Šešelj, haški osuđenik, sate provodi na provladinim televizijama u Srbiji. Nestabilna politička situacija u BiH utiče i na turizam u RS-u.

U novoj epizodi podcasta Pank Trepezarija, Minel Abaz Mima i Arnel Šarić pričaju o situaciji u Sarajevu i Banjaluci za uoči i za vrijeme izricanja presude Dodiku, empatiji i o dobrim stvarima kod nacista i komunista. Bluesky: https://bsky.app/profile/panktrepezarija.bsky.social  Twitter: https://www.twitter.com/panktrepezarija  Pridruži nam se na ISK Discordu: https://discord.gg/hZkmBRGrQh  Podrži nas na http://www.patreon.com/arnelsaric  Pišite nam na radijo@onajkojikuca.com Prijatelji Pank Trepezarije: PiBrewery Shop Print Mania Slušaj gdje god i na www.onajkojikuca.com Disclaimer: Svi stavovi izneseni u podcastu su isključivo stavovi onoga ko ih iznosi. Kompanije navedene kao prijatelji podcasta promovisane su na inzistiranje voditelja Arnela Šarića, u sklopu inicijative promovisanja kvalitetnih bh. proizvoda malih biznisa, te one mogu i ne moraju podržati stavove iznesene u ovoj ili bilo kojoj drugoj epizodi podcasta Pank Trepezarija.  Isto tako, tim Pank Trepezarije ne odgovara za proizvode, aktivnosti ili djelovanja kompanija koje su navedene kao prijatelji podcasta.  

Dr Semir Osmanagić je autor 20 knjiga o piramidama i drevnim civilizacijama, koje su prevedene na mnoge svjetske jezike. Njegova doktorska disertacija na Fakultetu političkih nauka u Sarajevu bavila se civilizacijom Maja, ali najveća strast dr Osmanagića usmjerena je na istraživački rad i promociju otkrića Bosanskih piramida. Inače, rad dr Osmanagića pobuđuje veliku radoznalost širom svijeta, oduševljeno odobravanje s jedne strane, ali i polemike i osporavanja u nekim naučnim krugovima, s druge strane. U petak, 21. februara započinje svoju australijsku turneju "Moć piramida", kada će u nekoliko većih gradova održati predavanja o vlastitoj, drugačijoj koncepciji piramida i historije uopšte.

Zašto studentski protesti u Srbiji nemaju lidere? Studenti na protestu u Sarajevu zatražili sankcije za odgovorne zbog stradanja u poplavama u BiH. Neformalna studentska grupa Kamo śutra u Podgorici započela seriju protesta i blokada tražeći promjene.

SAD uvele sankcije Međunarodnom krivičnom sudu. Strategija EU prema Srbiji - "čekaj i promatraj", kaže evropski izvjestitelj Tonino Picula. Otkazano obilježavanje Dana državnosti Srbije i Dana vojske 13.februara u Sarajevu.

Studenti u blokadi u Srbiji pozvali građane na "opštu građansku neposlušnost". Požar u domu za stare u Beogradu izazvala cigareta ili upaljač, istraga protiv tri osobe. Poslodavci na protestu u Sarajevu tražili smanjenje doprinosa i nameta. Sarajevo na prvom mjestu u svijetu po zagađenosti.

Zdravo! V tokratni epizodi se najprej z nostalgijo ozremo na različne načine shranjevanja podatkov – od disket in papirja do sodobnih trdih diskov. Kmalu pa se spomnimo, da je prav danes »najbolj depresiven ponedeljek v letu« in upamo, da ga ob poslušanju naših (rahlo zmedenih) razglabljanj o življenju, vesolju in sploh vsem preživljate vsaj malce bolj veselo. Med drugim se poigravamo z idejo, ali bi prihodnje tehnologije morda lahko omilile negativna čustva ali celo pomagale pri zdravljenju depresije. Omenimo tudi smučarske skakalnice, solze, Marvina, pajke, metamorfoze, morje in še marsikaj. Če potrebujete pomoč ali le pogovor, se obrnite na nekoga, ki mu zaupate – in ne pozabite, da tudi na najsivšem dnevu lahko najdete kanček svetlobe.

Kantonalni sud u Sarajevu osudio je Savu Marinkovića na 45 godina zatvora, a Aleksandra Macana na 15 godina zatvora, za ubistvo sarajevskih policajaca 2018. Crna Gora će SAD izručiti južnokorejskog državljanina Do Kvona, takozvanog "kralja kriptovaluta". U BiH novi slučaj femicida.

Prošle godine mladi Benjamin Đogić iz Geelonga učinio je da proslava Dana državnosti BiH u Viktoriji bude javna, pa je u centru Melbournea, na Federation Squaru organizovao obilježavanje ovog historijskog datuma uz prisustvo brojnih bosanskohercegovačkih zajednica i pojedinaca. I ove godine bosanska zastava će se vijoriti 25. novembra na trgu Federacije u Melbourneu. Mada trenutno boravi u Sarajevu, Benjamin Đogic se javio čestitkom i pozivom.