POPULARITY
Poročamo o nagrajencih Tedna slovenske drame, o slikah Metke Krašovec iz njenega rdečega obdobja, ki so na ogled v galeriji Equrna, o dveh razstavah v Mariboru, povezanih s člani primorske umetniške družine Šantel, in o razstavi GESTUS Hassana Khana v Cukrarni.
Izvedeli bomo več o srečanju partnerjev projekta Dramatika manjših evropskih jezikov DoSEL v okviru programa 55. Tedna slovenske drame v Kranju. Bliža se 57. srečanje Mednarodnega pisateljskega združenja PEN, na ogled so razstava Nicka Brandta v Cankarjevem domu in Galeriji Fotografija, razstava Želja po nebu ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Vladimirja Makuca v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, v Celovcu pa je povsem drugačna razstava z naslovom Si vis pacem … Če želiš mir v spomin na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Napovedali bomo slovenski projekt Material Bar na sejmu oblikovanja v Milanu.
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo.
V tokratnem Svetu kulture poročamo o filmih, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Odpravili se bomo tudi na razstavo v Celovec in preverili, kaj se danes dogaja v sklopu 55. Tedna slovenske drame v Kranju.
Na odru Prešernovega gledališča Kranj je bila po začetni slavnosti ob svetovnem dnevu gledališča in podelitvi nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije premiera igre Gospodarji neumnosti Jureta Karasa, ki je bil tudi dramaturg predstave, režiserka je bila Tijana Zinajić. To je bila tudi uvodna predstava 55. Tedna slovenske drame, ki je občinstvo nasmejala, kot že dolgo katera ne. Tadeja Krečič: Režiserka Tijana Zinajić Dramaturg Jure Karas Scenograf Darjan Mihajlović Cerar Kostumograf Matic Hrovat Avtor glasbe, korepetitor in pianist Anže Vrabec Koreografka Lada Petrovski Ternovšek Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Igor Remeta Oblikovalec maske Matej Pajntar Igrajo Vesna Pernarčič, Miha Rodman, Borut Veselko, Suzana Krevh k. g.
Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji: • Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somnologinja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana • Prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska Fakulteta v Ljubljani • Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja, predavateljica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Ankete sta posneli Vida Lestan in Neža Borkovič. Epizoda je nastala v okviru posebne marčevske serije Skozi leta, s katero se pridružujemo temi letošnjega Tedna možganov.
Že tradicionalno je tretji teden v marcu v znamenju Tedna možganov, niza predavanj, delavnic in raznolikih aktivnosti, ki možgane bližajo širši strokovni in laični javnosti. Vsako leto nestrpno pričakujemo, katero temo organizatorji, ekipa Gub znotraj Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapsa, izberejo. Odločili so se za »Metamorfoze«, različna obdobja in prehode med njimi, s katerimi se srečujemo vsi. V naslednjih minutah boste lahko izvedli, kaj in kje lahko poslušate in katere aktivnosti pripravljajo. Mojca Delač je v studio povabila predstavnici Gub, Majo Leva in Laro Jereb.
V čem so možgani starejših, če so zdravi seveda, boljši od mlajših? Serijo Skozi leta, s katero se že tradicionalno pridružujemo temi Tedna možganov, začenjamo z vprašanjem, kaj se lahko pomlad življenja nauči od jeseni, kako ohraniti možgane gibke tudi v pozni starosti pa tudi, česa se lahko naučimo od japonske družbe, ki je znana po dolgoživosti prebivalcev. Pripravljajo: Mojca Delač, Neža Borkovič in Luka Hvalc.
O letošnjem izboru tekmovalnega in spremljevalnega programa 55. Tedna slovenske drame se bomo pogovarjali s selektorico Aljo Predan in z Rokom Bozovičarjem, vršilcem dolžnosti direktorja Prešernovega gledališča.Vabimo vas k poslušanju!
Pisanje z roko je v sodobni družbi vse bolj zapostavljeno, a njegova vrednost ostaja neprecenljiva. Ali nas mora skrbeti, da bo ta veščina kmalu izgubila svoj pomen? Mednarodni dan pisanja z roko, ki spodbuja k ohranjanju povezanosti med roko, očesom in možgani, se letos odvija pod okriljem 10. Tedna pisanja z roko. Projekta v organizaciji društva Radi pišemo z roko se v tem tednu udeležuje več kot 300 slovenskih institucij.
Dušan Jovanović – kulturni terorist je razstava, posvečena temu velikemu gledališkemu vizionarju, praktiku in mislecu umetnosti in družbe. Gledališki svet pa je dosegla tudi novica o tekmovalnem in spremljevalnem programu 55. Tedna slovenske drame. V Tehniškem muzeju Bistra so predstavili načrt kompleksen prenove, o arhitekturi bomo govorili tudi s tandemom, ki bo zastopal Slovenijo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Več tudi o razstavah slikarskega opusa Mirsada Begića v Galeriji Murska Sobota ter o delu dr. Viktorja Murnika, Slovenec sem – in kdo je več?!, ki zaznamuje 150. obletnico rojstva slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca, ki je močno prispeval k razvoju slovenske telesne kulture in je tudi prvi znanstvenik na tem področju. Vabimo vas k poslušanju!
Na Danskem, Norveškem in Hrvaškem se bo s prvimi tekmami začelo 29. svetovno prvenstvo v rokometu. Slovenija bo skupinski del turnirja igrala v Zagrebu, prva nasprotnica bo v četrtek Kuba. Za košarkarje Olimpije pa se bo nadaljeval lov na končnico evropskega pokala. Zvečer se bodo za 2. mesto v skupini B, ki še prinaša neposredno uvrstitev v četrtfinale, pomerili z jeruzalemskim Hapoelom. Po nocojšnji tekmi bo Olimpija že v četrtek v Litvi igrala proti Lietkabelisu.
Kranjska Gora je konec tedna gostila svetovni pokal za alpske smučarke, ki so se pomerile v veleslalomu in slalomu. Ob rezultatskem izkupičku slovenskega tabora in prihodnosti domače tekme, ki prvič ni potekala pod pokroviteljstvom blagovne znamke Zlata lisica, se posvetimo še zaključku novoletne turneje smučarskih skakalcev. Prestižna turneja se bo popoldan končala v Bischofshofnu.
V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo jutri začelo Novoletno srečanje treh Slovenij, ki ga dom pripravlja v sodelovanju s Katoliško akcijo iz Celovca. Naslov dvodnevnega srečanje je: Živeti s preiskušenim upanjem. Sobotna predavatelja sta dr. Andrej Fink in škof dr. Anton Jamnik, popoldne bodo govorili slovenskih znamenitostih v Gradcu, na sporedu bo okrogla miza mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva, odprtje razstave Justine Hribernik in večerni kulturni program. Nedeljska predavatelja bosta Tone Rode in Christina Santono Sienčnik. Predavanja bo možno spremljati tudi preko Zooma. Novoletno srečanje treh Slovenije se bo sklenilo s sveto mašo rektorja tinjskega doma Jožeta Kopeiniga.
Biatlonci in biatlonke so konec tedna nastopali v Hochfilznu na drugi postaji svetovnega pokala. Slovenski tekmovalci in tekmovalke počasi dvigujejo formo, saj letošnja sezona ponuja še svetovno prvenstvo, ki bo februarja v Švici. Na Madžarskem pa se je končalo svetovno plavalno prvenstvo v kratkih bazenih. V Budimpešti so bili popravljeni številni svetovni rekordi, okrnjena slovenska odprava pa je izpolnila rezultatska pričakovanja.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije 65. pevsko revijo pevskih zborov, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž to soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.00. Na odru se bo letos zvrstilo 15 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije, ki bodo segali po pisani paleti slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Cecilijanka je letos posvečena skladatelju Pavletu Merkuju ob 10. obletnici smrti. No, na nedeljski praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, bo že dopoldne slovesno v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici - konec novembra mineva 52 let od ustanovitve. Sedež ima v cerkvi sv. Ivana, vodi ga župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka. Slovesno mašo ob obletnici bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Med mašo bo duhovnija obnovila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na katero se pripravlja z devetdnevnico.
Ob osrednjem dogodku Tedna slovenske hrane , ki je Tradicionalni slovenski zajtrk, smo z dr. Karin Kanc Hanžel, dr. med., specialistko interne medicine, iz ordinacije za diabetes in zdravo življenje - tudi ob Svetovnem dnevu sladkorne bolezni, govorili o preventivi pred diabetesom s pravilnim prehranjevanjem.
Drugi poudarki iz oddaje: -Pred dnevom spomina na mrtve se vrstijo pozivi k čim manj odpadkov na pokopališčih, slišali boste o škofjeloški akciji pokopališče naj ne bo smetišče. -Za najlepšo jesensko destinacijo so razglasili Maribor. -Obiskali smo kmetijsko zadrugo v Šmarju pri Jelšah, ki je pred leti med prvimi začela ponujati domače in lokalne pridelke Obsotelja in Kozjanskega
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odprlo Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. Napovedujemo pa še predstave Balada o trobenti in oblaku v ljubljanskem Mini teatru; O kravi, ki je lajala v luno v SLG Celje in monodramo Kralj ulice v klubu KGB v Mariboru.
Mandat v vladi premierja Roberta Goloba sta nastopila nova ministra. Poslanke in poslanci so prižgali zeleno luč Borutu Sajovcu za obrambnega ministra in Vinku Logaju za ministra za vzgojo in izobraževanje. Koalicija je bila pri podpori soglasna, opozicija na drugi strani nezadovoljna. Prevzem in predaja poslov bosta na ministrstvih predvidoma jutri. Drugi poudarki: - Ob stopnjevanju izraelskih napadov na Libanon in Gazo v judovski državi zaznamovali obletnico Hamasovega vdora. - Razsežnosti poplav in plazov v Bosni in Hercegovini so katastrofalne; na terenu tudi ekipa iz Slovenije. - V Mariboru ob začetku Tedna otroka pripravili bralni maraton.
Tema sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje, je v ospredju letošnjega festivala Mesto žensk, s katerim bomo začeli današnjo oddajo. Nadaljujemo gledališko – konec tedna ob številnih premierah prinaša tudi predstavo Radost, ki je nastala v koprodukciji dveh mestnih gledališč – ptujskega in ljubljanskega, režijo in besedilo pa podpisuje Nejc Gazvoda. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor začenjajo operno sezono s premiero opere Lucia di Lammermoor italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija. Na velikem odru Slovenskega stalnega gledališća bo v koprodukciji zaživela drama Woyczek. Predstavljamo tudi freiburški Ansambel Recherche, ki te dni gostuje pri nas.
V oddaji se bomo najprej odpravili na Dunaj, kjer se v okviru Tedna oblikovanja predstavljajo tudi slovenski oblikovalci. Izvedeli boste več o novi radijski igri našega igranega programa, ki govori o skladatelju Gustavu Mahlerju, vabimo pa vas tudi na abonmajski cikel Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije.
Pogovorna oddaja o športu.
V večjem delu države, zlasti na Kozjanskem, Koroškem in v Suhi Krajini, vnovič razburjajo novi vozni redi avtobusov. Težave imajo zlasti šolarji in dijaki, ki zamujajo pouk, saj avtobusi ponekod sploh ne vozijo več ali pa se samo peljejo mimo postaj, ker so povsem polni. V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa zanikajo očitke o ukinitvi nekaterih linij in zatrjujejo, da so težave s prezasedenimi avtobusi odpravljene. Druge teme: - Protikorupcijska komisija pri nakupu 13 tisoč računalnikov na ministrstvu za digitalno preobrazbo ugotovila številna korupcijska tveganja. - Ruski predsednik Vladimir Putin kot glavni cilj agresije v Ukrajini navedel zavzetje vzhodne ukrajinske regije Donbas. - Francoski predsednik Emmanuel Macron za novega premierja imenoval nekdanjega pogajalca Evropske unije za Brexit Michela Barnierja.
Poletni konec tedna, začetek počitnic v več delih Evrope in številne nesreče so danes znova zgostili promet na slovenskih cestah. Že od jutra so zastoji po celotnem avtocestnem križu, kot navadno pa je najhuje na primorski avtocesti. Da je v gneči še pomembneje poskrbeti za varnost, danes na bencinskih servisih ob avtocestah z letaki opozarjajo prostovoljci Agencije za varnost prometa. Ostali poudarki oddaje: - V Han Junisu se krepijo spopadi med Izraelom in Hamasom. - Požarov v Kaliforniji in Kanadi gasilci ne zmorejo omejiti. - Na olimpijskih igrah v Parizu odprli Slovensko hišo.
Ob vrhuncu turistične sezone je pred nami eden najbolj prometno obremenjenih koncev tedna, najbolj gost promet bo jutri in v soboto. Agencija za varnost v prometu zato pozivajo k strpni vožnji in upoštevanju pravil - od nujnosti vzpostavitve reševalnega pasu ob zastojih, izogibanja ustavljanju na odstavnem pasu ali ob nevihtah, pa do ustrezne varnostne razdalje. Druge teme: - Zasebni zdravniki zavračajo očitke glede plačevanja koncesionarskih storitev. - Kako bo na ameriške volitve jeseni vplival obisk izraelskega premierja Netanjahuja v Washingtonu? - V Sesljanskem zalivu za slovenski pridih na plaži skrbi Narodna in študijska knjižnica v Trstu.
Pred je nami najbolj prometno obremenjen konec tedna v turistični sezoni. Kot običajno se največ zastojev pričakuje na primorski avtocesti. Na Darsu svetujejo, da pred odhodom na pot preverite prometne razmere. Druge teme: - Netanjahu v ameriškem kongresu niti enkrat ni omenil premirja v Gazi, danes z Bidnom in Harrisovo. - Tajfun Gaemi pustošil po Tajvanu in Filipinih, po brodolomu tankerja veliko izlitje nafte. - Slovenske rokometašice na premiernem olimpijskem nastopu izgubile proti Dankam.
Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.
Kot vse poletne konce tedna je tudi tega pričakovati gnečo na cestah. AMZS svetuje voznikom, naj pred odhodom preverijo razmere na cestah; manj prometa je pričakovati zgodaj zjutraj in zvečer. Na pot se odpravite spočiti, s sabo imejte dovolj vode. Druge teme: - Novi britanski premier Starmer že predstavil vodilne resorje v vladi - Ameriški predsednik Biden v televizijskem intervjuju znova zavrnil možnost izstopa iz kampanje - Prvi polfinalni par evropskega nogometnega prvenstva je Španija - Francija
Poletni konec tedna in prihajajoče počitnice tako pri nas kot v tujini so dodobra zgostili promet na slovenskih cestah. Od Avstrije proti Hrvaški se vijejo dolge kolone, najbolj obremenjena je primorska avtocesta. Po nekaterih napovedih bodo slovenske ceste to poletje še bolj obremenjene kot lani. Druge teme: - Izrael v Gazi napadel begunsko taborišče ob uradu Rdečega križa, ubitih najmanj 22 ljudi. - Ukrajina zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo z rekordnim uvozom elektrike. - Sluz, ki pokriva morje ob slovenski obali, naj bi odpihnila burja, kopalcev ne moti preveč.
Začetek počitnic v nekaterih evropskih državah in prihajajoči praznik sta se danes pokazala tudi na slovenskih cestah. Največ avtomobilov je obstalo na poti proti Obali in Hrvaški, predvsem na primorski avtocesti. Prometne zgostitve po navedbah Prometno-informacijskega centra lahko pričakujemo tudi v prihodnjih dneh in tednih. Drugi poudarki: - Izdano okoljsko soglasje za tretji avtocestni pas med Domžalami in Zadobrovo. - Nemčija si prizadeva za izognitev avtomobilski carinski vojni med Pekingom in Brusljem. - Izraelska vojska z novimi napadi, na udaru tudi domnevno varna območja Gaze.
Pred nami je prvi pravi poletni konec tedna, ki ga bo marsikdo podaljšal do prazničnega torka, zato ga bodo zaznamovali zastoji na cestah. Običajno se promet najbolj zgosti od meje z Avstrijo proti notranjosti in potem naprej proti slovenski Obali ter na cestah proti mejnim prehodom s Hrvaško. Najbolj obremenjena je ljubljanska obvoznica s smeri Gorenjske in potem naprej proti Kopru, gost promet je tudi od Šentilja mimo Maribora in Ptuja proti Gruškovju. Ne glede na gostoto prometa bi lahko za manj stresa na cestah veliko naredili udeleženci. Drugi poudarki oddaje: - Povprečna plača za april v primerjavi z marčevsko nekoliko višja; neto je dosegla tisoč 487 evrov. - Razmere na trgu z zelenjavo so kaotične, opozarja stroka. Domači pridelovalci težko tekmujejo z nizkimi cenami. - Slovaški parlament ob obstrukciji opozicije sprejel nov zakon o javni radioteleviziji; kritiki svarijo pred vplivom politike. - V 77. letu je umrl sodnik sodišča Evropske unije Marko Ilešič.
Naši rojaki v deželi Furlanija-Julijska krajina v Italiji bodo hkrati z evropskimi volitvami imeli ta konec tedna še lokalne. Edina slovenska kandidatka na volitvah za Evropski parlament je Franka Padovan, ki je bila tri mandate županja Števerjana, za Bruselj oz. Strasbourg pa kandidira na listi Južnotirolske ljudske stranke kot predstavnica Slovenske skupnosti, zbirne stranke Slovencev v Italiji. Na občinskih volitvah kar nekajkrat za položaj znova kandidirajo sedanji župani. V Dolini, Zgoniku in Repentabru na Tržaškem, Dobredobu, Sovodnjah in Števerjanu na Goriškem se obeta izvolitev slovenskega župana oz. županje. Na Videmskem bodo od občin, kjer veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, glasovali v Špetru, Bardu, Ahtnu, Podbonescu, Grmeku, Podutani, Reziji, Srednjem ter Naborjetu - Ovčji vasi. Glasovnice z občinskih volitev bodo začeli šteti v ponedeljek popoldan.
Turški cineast Nuri Bilge Ceylan v Suhih travah pred slikovito zimsko pokrajino vzhodne Anatolije raziskuje kompleksnost človeških hrepenenj, novi film Luce Guadagnina z naslovom Izzivalci pa je postavljen v svet profesionalnega tenisa in režiserja tudi tokrat zanimajo zapletena ljubezenska razmerja. V kine je prišel deseti film iz franšize Planet opic, prihodnji torek se začenja filmski festival v Cannesu, kjer bodo na ogled težko pričakovani novi filmi Francisa Forda Coppole, Yorgosa Lanthimosa, Alija Abbasija, pa tudi Georgea Millerja, Slovenska kinoteka pa je te dni v znamenju Tedna italijanskega filma.
Malo čudno je, da v tednu, ko praznujemo delo, nihče ne dela. Vsi pa prepevamo; v naslednjem tednu, ko praznujemo Evrovizijo, pa vsi delamo in nihče ne poje.Evrovizijski teden bi si že zdavnaj zaslužil status praznika in počitnic, ampak si ga ne, ker televizije ljudje še vedno ne jemljemo dovolj resno. Evrovizija je čas, ko se vsi delamo, da festivala ne gledamo in ko ga na koncu koncev gledamo vsi. Zato bi bilo primerno ime morebitnega evrovizijskega praznika: "Nacionalni dan sprenevedanja in pretvarjanja!" Ampak žal je ime zasedeno, ker že praznujemo 26. december. Do zdaj ste slišali že vse mogoče analize Evrovizije. Glasbene, finančne, politične, umetniške in kar je podobnih modrovanj. V naši oddaji pa boste slišali prvo analizo Evrovizije, ki se osredotoča na simbole, metafore, podpomene, skrite pomene in vrinjene stavke. Osnovno vprašanje je, kdaj se je preneseni pomen Evrovizije – se pravi, kdaj je skočila iz okvirjev glasbenega festivala – tudi dejansko začel. Na srečo je vsak migljaj na Evroviziji natančno datiran, tako da današnji raziskovalci točno vedo, kdaj je bilo leto, oziroma trenutek, oziroma intonacija nič. Bilo je to v Zagrebu leta 1990, ko je Italijan pel delno v angleščini, s slovenskimi spremljevalnimi vokali o Evropi, ki se je imela združiti čez dve leti od tistega trenutka. Kot govori urbana legenda, je pokojni mojster Tadej Hrušovar, vodja ansambla Pepel in kri, kar na festivalu samem uredil aranžma pesmi Insieme, da je iz katastrofe postala zmagovalna skladba – kar nam na simbolni ravni pove ogromno. "Slovenci smo leta 1990 vstali iz Pepela in krvi, da smo anonimno pomagali angleško govorečim Italijanom sestaviti Evropo iz leta 1992 – a so potem Italijani potrebovali več kot desetletje, da so vrnili uslugo." Evrovizija nam na najlepši možen način pove, kaj pomeni Evropa kot geografski pojem. Sicer se evrovizijski teritorij ne sklada vedno z učbeniki geografija za šeste razrede osnovnih šol, ampak ko kot Evropo razumemo nekatere na pol azijske, ali celo na pol afriške države, dobimo gledalci občutek imperialistične naslade, kot so ga doživljali naši predniki v časih največje evropske ekspanzije. S tem sentimentom je mogoče pojasniti tudi udeležbo Avstralije, ki ni nič drugega, kot Evropa na daljših počitnicah; več težav pa imamo z Izraelom. Pa ne samo letos. Nikoli ni pojasnjeno, ali je evrovizijsko prepevanje dalo idejo nogometu in košarki, ki prav tako razumeta Izrael kot del Evrope, ali pa so žogobrci dali idejo pevcem. Pa še o nečem govorita letošnji Izrael in letošnja ne-Rusija … Na dnevno politični ravni je selekcioniranje udeležbe držav, ki so v vojni, lahko razumljeno samo kot podpora določeni strani v konfliktu, na simbolni ravni pa pomeni, da je meč vedno močnejši od peresa. Stabilni bančni sistem pa močnejši od obeh. Evrovizija nam simbolno pojasnjuje tudi enega največjih konfliktov v zahodni civilizaciji. Ki je seveda tisti o teoriji spolov. Konflikt, ki v svojih skrajnih posledicah omogoča napajanje skrajnih idej na naši priljubljeni celini, se je na Evroviziji že zdavnaj izpel. Na Evroviziji je skupnost LGBT, ki je dolgo evrovizijskih let bivala samo zato, ker je režiser po pomoti izbral napačen kader, danes sestavni, ali pa celo temeljni kamen vsega dogajanja. Kar je v realnosti jedro civilizacijskega konflikta, je na festivalu dejstvo in futurologom prepuščamo oceno, ali Evrovizija nakazuje smeri razvoja, ali pa nakazuje somrak civilizacije. Evrovizija na simbolni ravni pomeni tudi zmago in najvišjo razvojno obliko kiča. Ta se je transformiral v radoživo umetniško formo, proti kateri se zdi umetnost Andyja Warhola kot sestavljanka iz lego kock. To, kar se začne s turbo folk jamranjem v vaši lokalni športni dvorani, ki je nabita do zadnjega kotička, doživi svoj vrhunec v evrovizijskem tednu. In seveda; simbolno je evrovizijsko glasovanje tako kot evropske volitve pred evropskimi volitvami. Na evropskih volitvah, če je udeležba recimo polovična, glasuje 200 milijonov ljudi, na Evroviziji pa je glasovanje ljudi v finalu upoštevano polovično, v polfinalu pa v celoti. S tem, da je glasovanje za Evropski parlament zastonj, glasovanje na Evroviziji pa je treba plačati. Torej je povsem jasno, da je demokratični napor prebivalstva pri Evroviziji mnogo večji. Pa še nekaj. Absolutno pravično glasovanje na Evroviziji bi bilo, ko bi v Evropi obstajale samo enonacionalne države, ki so bile sanje evropskih razsvetljencev in pozneje evropskih diktatorjev. Realnost pa je, da imamo večnacionalne države z množicami čakajočih pred mejami, kar pa so sanje telekomunikacijskih operaterjev. To, kar se je začelo kot Voltairova ideja, se je končalo kot zmaga predsednika uprave lokalnega Telekoma. In kako končati drugače, kot z ilegalno in prevratniško zapetim verzom spremljevalnih vokalov iz leta 1990. Analitično pogledano, so bili tistega dne Tadej Hrušovar, Zvezdana Sterle, Ditka Haberl, Oliver Antauer in Miran Rudan večji osamosvojitelji od Janeza Janše in Igorja Bavčarja. "Svobodni gremo naprej,to niso sanje, ker ne bomo več sami.Enotni gremo naprej,roke podajmo si, ves svet bo z nami."
Marinka Poštrak je gledališka ustvarjalka, dramaturginja, ki je v zadnjih dveh desetletjih in pol scela prenovila in odločilno zaznamovala Prešernovo gledališče Kranj. S svojo vizijo je tlakovala pot gledališču, ki živi, diha in se kritično angažirano odziva na družbo iz katere raste. Najsi bo to mesto Kranj, Slovenija, Evropa, svet. Njen mandat vodje umetniškega oddelka se je v Prešernovem gledališču pred dvema letoma iztekel. Na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame, je Marinka Poštrak prejela nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Pred mikrofon smo jo povabili v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju pogovora o snovanju kritičnega gledališča, vetru demitizacije, igralskem ansamblu kot stebru in identiteti gledališča in še mnogočem. foto: Nada Žgank, osebni arhiv Marinke Poštrak
Podjetje Sirio bo še naprej redno merilo globino morskega dna na območju koprskega pristanišča, kjer pristajajo vse večje ladje. Zaradi varnosti plovbe mora družba Luka Koper meritve opraviti vsako leto. O tem govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo obiskali tudi Park vojaške zgodovine v Pivki. Tam je namreč potekal trinajsti Podmorniški vikend. Nekdanji podmorničarji so z obiskovalci delili spomine, ogledati pa si je bilo mogoče tudi notranjost našega doslej največjega policijskega čolna, P-111, ki so ga pred dvema letoma pripeljali v muzej in ga trenutno obnavljajo.
- sejem otroških knjig v Bologni - Magda Tušar - nagrade Tedna slovenske drame - Aleksander Čobec - nagrade Riharda Jakopiča - Žiga Bratoš - razstava v Mestnem muzeju Ljubljana: Od korzeta do žaketa, oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950 - Petra Tanko - arhitekturni festival Odprte hiše - Liana Buršič - velika razstava o Marcu Polu v beneški Doževi palači - Janko Petrovec - PEN - napoved mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu - Vlado Motnikar Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Nina Kač, redakcija Staša Grahek.
Bogat gledališki konec tedna je pred nami, s premierami domačih in tujih dramskih in baletnih avtorjev: Cyrano de Bergerac Martina Crimpa na vélikem ter Te igre bo konec Matjaža Zupančiča na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana; Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije, Tiborja Hrsa Pandurja bodo premierno uprizorili na velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje, obnovljeni balet Grk Zorba v koreografiji Lorca Massine v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Celje pa se bo razživelo tudi s festivalom sodobne glasbe Janus. Vabimo vas k poslušanju!
Tudi letos bodo v Prešernovem gledališču v Kranju v okviru Tedna slovenske drame podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko delo. Žirija je med 24 deli, ki so prispela na natečaj, za nagrado nominirala štiri – Prva beseda je mama dramatičarke Tjaše Mislej, Nezakonske matere dramatičarke in scenaristke Ize Strehar, Budnost zimskega jutra gledališkega režiserja Daniela Daya Škufce in delo Najboljša evropska predstava, ki sta ga napisala sarajevski režiser Haris Pašović in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš. V kakšni kondiciji je sodobna slovenska dramatika na predvečer svetovnega dne gledališča? Kakšno vlogo ima v okolju, kjer prevladuje koncept snovalnega gledališča? Ima vsebina res prednost pred formo? Odgovore smo z letošnjima Grumovima nominirankama in nominirancema iskali v oddaji, ki jo je pripravil Sašo Puljarević.
Za nekaj več kot 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto. Med njimi je približno 14 tisoč tistih, ki bodo prvič prestopili univerzitetni prag. Tudi na univerzah primanjkuje kadrov. Zaradi nekonkurenčnih plač v primerjavi z zasebnim sektorjem in pogosto slabih delovnih pogojev profesorski poklici ne privlačijo mladih. V oddaji tudi: - Predvolilno tekmo na Poljskem zaznamujejo protesti in spori z Evropsko komisijo - Turčija v odgovor na teroristični napad v Ankari uničila 20 oporišč Kurdske delavske stranke - Zveza prijateljev mladine je v središče Tedna otroka letos postavila radovednost
Konec tedna je znova prinesel prometne zamaške na slovenskih cestah, ki so povezane s turističnimi destinacijami. Dolge kolone se tako vijejo pred predorom Karavanke, in sicer na obeh straneh, promet je precej zgoščen na primorski avtocesti, zastoji pa so tudi na štajerski avtocesti pri Mariboru. Pristojni pričakujejo, da bo tudi v nadaljevanju dneva promet zelo gost. Največ preglavic doma in po svetu pa je sicer te dni zaradi vremena. - Na Štajerskem po nedavnem neurju 3 tisoč 500 ljudi še vedno brez elektrike - Jug Evrope vstopa v vročinski val, ponekod že opozorila zaradi visokih temperatur - Začetek prve etape v Alpah na letošnji kolesarski dirki po Franciji zaznamoval množičen padec
Podaljšan praznični konec tedna se končuje, prav tako spomladanske počitnice. Mnogi so proste dni izkoristili za oddih ob slovenski Obali, kjer so z obiskom zadovoljni. Številke nakazujejo tudi dobro poletno sezono. Počitniški paketi so bili sicer aprila pri nas na mesečni ravni za skoraj četrtino dražji. Tudi sicer se življenjski stroški še naprej višajo: prejšnji mesec je bila inflacija v evrskem območju pri sedmih odstotkih, je danes sporočil Evropski statistični urad. - Predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđevič za sistemsko rešitev vprašanja sodniških plač - V Bruslju nov poskus normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom - V množičnih protestih proti pokojninski reformi v Franciji poškodovanih 400 policisto - Slovenska hokejska reprezentanca na svetovnem prvenstvu brez Anžeta Kopitarja
Ena najbolj vznemirljivih mladih režiserk je trenutno najmlajša predavateljica na AGRFT. Nedavno smo doživeli dve njeni uprizoritvi: Mrakijado na Velikem odru SNG Drama, nastalo po trilogiji dramatika in pisatelja Ivana Mraka, ter avtorsko uprizoritev SOLO. Premiero je doživela v Novi pošti, prostoru Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. SOLO je z velikim uspehom gostoval na festivalih in odrskih prizoriščih. Dvakrat kot zmagovalna predstava, in sicer na 65. mednarodnem festivalu Bitef v Beogradu ter na festivalu Tedna slovenske drame, kjer je prejel Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa. Nina Rajić Kranjac je že med študijem prejela študentsko Prešernovo nagrado. Ko pa je stopila na profesionalni oder, so bile nagrajene skoraj vse njene režije. Pravijo, da ustvarja gledališče novega časa.
Včerajšnji veliki petek, s katerim se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, je bil še posebej slovesen v Rimu. Papež Frančišek je vodil popoldanski verski obred v Petrovi baziliki v Vatikanu, ob večernem križevem potu pa ga v rimskem Koloseju ni bilo. Razlog za odsotnost so bile nizke temperature. Druge teme: - Izraelski premier Benjamin Netanjahu odredil mobilizacijo rezervnih enot policije in vojske. - Civilna iniciativa Glas ljudstva na pohodu pozvala k ureditvi razmer v zdravstvu in pripravila tri zakonske predloge. - Ob sklepu Tedna slovenske drame Grumova nagrada Anji Novak Anjuta za Tekst telesa.
Gledališki in filmski igralec Petja Labović je v sami špici filmske in gledališke scene. Njegov avtorski projekt skupaj z Natašo Matjašec Rošker "Ne ti meni Alice (once again)" se je uvrstil v tekmovalni program tako Tedna slovenske drame kot tudi Borštnikovega srečanja. Petja je eden od dveh glavnih protagonistov filma Jezdeca, v tandemu s Timonom Šturbejem, ki je te dni doživel slovensko premiero. V začetku maja nastopa na odru Mini teatra, v uprizoritvi Angeli v Ameriki, ameriškega dramatika Tonyja Kushnerja.
Ta konec tedna se končujejo zimske počitnice za 121 tisoč osnovnošolcev in srednješolcev z vzhoda Slovenije, začenjajo pa se za 152 tisoč učencev in dijakov z zahodne polovice države. Agencija za varnost prometa ob tem opozarja, da lahko danes in jutri zaradi tega pričakujemo povečano gostoto prometa. Ostali poudarki oddaje: Zelenski poziva Zahod k hitrejši dobavi orožja za ukrajinsko vojsko Italijanska premierka v Berlinu za skupno azilno politiko Unije V boju proti raku pomembni preventiva in hitra diagnostika
Teden je bil v znamenju dela supervolilnega leta. Po volilni nedelji smo se spraševali, ali bomo dobili prvo predsednico ali prvega desnega predsednika, nato smo preštevali županske kandidate in začeli še referendumsko kampanjo. Ocenjujemo neprepričljivo evropsko politiko brzdanja inflacije in domače ukrepe za blaženje njenih posledic pri delavcih in upokojencih. Komentiramo prve poteze desne italijanske premierke, med drugim imenovanje šefa diplomacije. Z zaskrbljenostjo spremljamo trpljenje v Ukrajini in z zanimanjem zremo na portoroška filmska platna.
Ta teden se izteče mesec dni, odkar je poslanska skupina SDS že na ustanovni seji novega sklica državnega zbora vložila zahtevo za posvetovalni referendum na nov zakon o vladi in tako zaustavila načrte Roberta Goloba, da bi dobil vlado z 20-imi resorji. Poslanske skupine vladne koalicije bodo predvidoma ta teden zavrnile to zahtevo, sledila bi lahko tudi obravnava koalicijskega zakona o vladi. Kdaj se bo to zgodilo, še ni natančno znano. Drugi poudarki oddaje: - Velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Škofjeloški pasijon, prstan si je nadel Ivo Barišič. - Francozi v prvem krogu volili nov parlament - večina se obeta Macronovemu zavezništvu. - Slovenski nogometaši do druge točke v Ligi narodov; v Stožicah z 2:2 remizirali s Srbijo.