Podcasts about tedna

Med poudarke tega tedna med drugim sodi potrditev Ignacije Fridl Jarc za novo ministrico za kulturo, in predstavljamo nekaj načrtov za prihodnje delovanje in urejanje področja, za katerega je omenjeno ministrstvo pristojno. V nadaljevanju se posvečamo novi knjigi Slavoja Žižka Kdo si ti? Tema in šest variacij, skladatelju Dušanu Bavdku, letošnjemu prejemniku Kozinove nagrade in pa retrospektivni razstavi arhitektke in industrijske oblikovalke Bibe Bertok, ki je predvsem v sedemdesetih, pa tudi osemdesetih letih preteklega stoletja zaznamovala slovensko pohištveno industrijo. Prihajajoči poletni čas v Mestnem muzeju Ljubljana pričakujejo z razstavo z naslovom Gremo na morje. Pod naslovom Nič ni neizogibno, dokler se ne zgodi, v ljubljanski Cukrarni predstavljajo delo britanskega umetnika Phila Collinsa, s čemer se začenja nova serija videorazstav.

Na slovesnosti ob začetku 56. Tedna slovenske drame je vsakoletne nagrade za igralske in neigralske dosežke podelilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Nagrado “Polde Bibič” za življenjsko delo je prejela Barbara Stupica, »Opus Barbare Stupice je raznolik in obsežen. Njeni začetki delovanja v gledaliških hišah segajo v čas konca osemdesetih let prejšnjega stoletja in v dobrih tridesetih letih sodelovanja z različnimi umetniškimi ustvarjalci se je v garderobah, depojih, delavnicah, hodnikih zbralo veliko lutk, kostumov in drugih rekvizitov, ki pričajo o pestrosti kreativnega duha avtorice. Barbara Stupica je snovalka lutk, ilustratorka, kostumografinja, scenografka; sodeluje pri nastajanju predstav za najmlajše in odrasle. Njene stvaritve so lahko zelo majhne, v obliki namiznih lutk ali senčnega gledališča, in velike ali zelo velike, v funkciji scenskih postavitev in kostumov za animatorje ali igralce. Sama poudarja, da ji je zelo blizu vizualna estetika zgodovinskih slogovnih obdobij baroka in rokokoja ter v smehu doda: "ultra kič". Vstopiti v zagonetni labirint Barbare Stupice pomeni biti povabljen (ali zvabljen) v "zajčjo luknjo" ali v "hišo za ogledalom", kjer kraljuje domišljija«, je med drugim zapisala Dr. Nataša Smolič v katalogu Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije 2021, kjer so Barbaro Stupico izpostavili kot osrednjo likovnico bienala. V svoji karieri je zelo intenzivno sodelovala z Vitom Tauferjem, Matjažem Pograjcem, Ivanom Peterneljem in Barbaro Hieng Samobor, Jako Ivancem, Ivano Djilas, Matjažem Faričem in Iztokom Kovačem. Predvsem v Slovenskem mladinskem gledališču in Lutkovnem gledališču Ljubljana je od leta 1989 pustila neizbrisljiv pečat. Barbara Stupica je tudi prejemnica več Borštnikovih nagrad za kostumografijo in scenografijo ter nagrad na festivalih zunaj Slovenije. O njenem visokem umetniškem kredu pričajo tudi oddaje, v katerih smo umetnico gostili pred nekaj leti in smo jih za danes pripravili v radijski kolaž. Ta naj prikaže njen odnos do gledališke materije, ki se je posveča, njeno iskateljsko in drzno žilico, ki jo vsakič znova spodbuja k preizkušanju novih in neznanih poti, strokovnost in prizadevanja, da se bi njene zamisli uresničile čim bolj avtentično in v popolnosti. Vabimo vas, da prisluhnete Barbari Stupici.

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo predstavili dobro idejo, mednarodni projekt Bees&More, ki tudi dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev.

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo povabili na pogovoru Davida Sipoša, ki je v srednješolskih letih brusil svoj značaj v Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. David Sipoš, danes priznani režiser, scenarist, filmski producent in vodja ekipe studia Siposh.

Dramaturginja in dramatičarka Lučka Neža Peterlin je za dramsko besedilo Jagnje lani prejela nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame. Letos je besedilo zaživelo v obliki radijske igre, ki je z živo izvedbo v Stolpu Škrlovec v Kranju dopolnila program 56. Tedna slovenske drame. Radijska igra s terenskimi posnetki in v živo izvajano glasbo mojstrsko nadgradi vzdušje, ki ga je v besedilu razvila avtorica. Po premieri smo se pogovarjali z ustvarjalkami: režiserko Ano Krauthaker, igralkama Diano Kolenc in Tjašo Železnik, avtorico in izvajalko glasbe Ido Hiršenfelder ter avtorico besedila Lučko Nežo Peterlin.

Minuli konec tedna se je zaključil Teden slovenske drame. Zmagovalka je predstava 1973, avtorski projekt Tomija Janežiča, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in Zavoda GO! 2025, igralski nagradi pa sta prejela Jana Zupančič in Matej Puc, oba za predstavo Zakaj sva se ločila Mestnega gledališča ljubljanskega. Bili smo tudi v Umetnostni galeriji Maribor, kjer so včeraj odprli fotografsko razstavo, posvečeno spominu na Tomaža Pandurja.

V sklopu Tedna katoliškega šolstva so nam dijaki Škofijske gimnazije Vipava predstavijo, kako na šoli gojijo kulturo in katere kulturne dejavnosti izvajajo na šoli. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica in organistka Polono Gantar, ki je predstavila koncert Nevidne niti v sklopu 40. slovenskih glasbenih dnevov. Ta bo soboto 18. aprila ob 20h v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani.

Po mesecu dni se je v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu sklenil Festival Literature sveta - Fabula, in gost zadnjega večera je bil vsestranski intelektualec Philippe Sands, avtor knjige »Vrnitev v Lemberg« (Lemberg je zgodovinsko nemško ime mesta Lvov v Ukrajini) – ki je bil tudi naš gost – eden od njegovih ključnih motov pri opisih razlogov in posledic strahot druge vojne je »potrebno je razumeti klavca in ne le žrtev«. Pripravili smo tudi poročilo z okrogle mize v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, na kateri so ta teden gledališčniki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Avstrije in Slovenije govorili o umetniški svobodi gledališč na kocki v politično zaznamovanih okoliščinah. Izpostavljamo tudi izvirno razstavo z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« (zadnji pridevnik in samostalnik z veliko začetnico in neustrezen sklon pa sta seveda povzeta citata iz enega od dopisov inštitutskim jezikoslovcem) in podnaslovom »Pisma inštitutu«, na kateri je avtorica Agata Tomažič razstavila izbor dopisov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU o takšnih in drugačnih predstavah o spremembah našega jezika. Ljubljanska galerija ŠKUC, dediščina progresivnih študentskih generacij druge polovice prejšnega stoletja, gosti razstavo z naslovom »Jedka Palestina«, palestinske avtorice Samire Badran, v kateri na svojstven način upodablja izkušnje židovskega uničevanja Palestincev v Palestini. Za zaključek smo pripravili pogovor s fotografom Klavdijem Slubanom, ki je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravil razstavo analognih posnetkov trenutkov ustvarjanja našega programa z naslovom »Tihi pogled na Ars« - svoje pa je v pogovoru povedala tudi odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus. FOTO: Philippe Sands, Fabula '26 VIR: https://www.institutfrance.si/events/festival-fabula-philippe-sands/

Noč je prinesla nekoliko olajšanja za prebivalce območij, kjer je v minulih dneh pihal močan severni veter. Začenja se sanacija škode, ki je ponekod velika. Službe elektrodistributerjev bodo skušale odpraviti zadnje napake in zagotoviti elektriko vsem odjemalcem. V oddaji tudi: - Združene države napovedujejo končanje vojne v Iranu v nekaj tednih. - V Kranju s podelitvijo stanovskih nagrad dvignili zastor Tedna slovenske drame. - V razprodani Planici danes prvič tekma skakalk.

Ime tedna je postal Tadej Pogačar, kolesarski as, ki je v šestem poskusu osvojil zmago na kolesarskem spomeniku Milano–Sanremo. Kljub padcu dobrih 30 kilometrov pred ciljem je osvojil prvo od dveh največjih enodnevnih dirk, ki mu v karieri še manjkata. Kot je povedal po dirki, je ob padcu pomislil, da je vsega konec, a se je na srečo hitro pobral in sedel na kolo, ki ni bilo preveč poškodovano.Kandidata sta bila tudi: Ana Roš Stojan, priznana kuharska mojstrica in lastnica restavracije Hiša Franko, ki je kot prva v Sloveniji prejela pet kap vodnika Gault & Millau, enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije. Gre za priznanje za vrhunsko kulinarično ustvarjanje in celostno gastronomsko doživetje, ki pomembno prispeva k mednarodni prepoznavnosti gastronomije ter umeščanju destinacij na svetovni kulinarični zemljevid.  Jakob Vrhovec, vodja projekta Škofjeloški pasijon, najstarejšega v celoti ohranjenega slovenskega dramskega besedila iz leta 1721, ki predstavlja eno največjih dragocenosti Škofje Loke ter pomemben del slovenske in svetovne kulturne dediščine. Uprizoritev je velik organizacijski in logistični zalogaj, saj pri njej sodeluje okoli 1.500 ljudi, med njimi približno 1.200 igralcev in prostovoljcev iz širšega škofjeloškega območja. Pasijon je od leta 2016 vpisan tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.     

Teden možganov je mednarodna akcija, ki ima v svoji srčiki namen ozaveščanja širše javnosti o koristih raziskovanja možganov in pomena poznavanja tega organa za posameznika in družbo. V Sloveniji se je pod okriljem Sinapse prvič odvijal leta 2004, ima torej že dobri dve desetletji izkušenj in izkušnje so za naše možgane dobrotljiva reč. Manj izkušenj si sicer morda, takole na prvo misel, želimo s strahom, a kot boste slišali v nadaljevanju, si ga boste lahko v tem tednu na več lokacijah po Sloveniji brez strahu in brezplačno privoščili obilo. Mojca Delač je pred mikrofon Prvega povabila vodji organizacijske ekipe Tedna možganov.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Krškem so predstavili posodobitev železniške proge med Dobovo in Ljubljano, ki bi omogočala višje hitrosti. -V Mariboru so cene nepremičnin poskočile v nebo. - V Trbovljah načrtujejo graditev novega oddelka doma starejših. - V Idriji pa predlagajo novo nagrado za uspešne in navdihujoče ženske.

Smučarske skakalke in skakalci so ta konec tedna v Lahtiju, kjer si lahko Nika in Domen Prevc že zagotovita veliki kristalni globus. Pozornost pa ne bo usmerjena le na sever Evrope, kjer bi skakalci lahko pisali zgodovino, temveč tudi v Kranjsko Goro. Alpski smučarji se bodo konec tedna pomerili na pokalu Vitranc.

Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.

Bor Ravbar je mlad gledališki režiser, ki je v času svojega študija nase opozóril že z uprizoritvijo Strah in beda, ki je nastala po motivih Brechtovih besedil in bila uvrščena v študentski program 57. Festivala Borštnikovo srečanje. Prav tako je še kot študent v Gledališču Glej režiral svojo prvo profesionalno predstavo po besedilu Nine Kuclar Stiković: deklici, s katero so se uvrstili v spremljevalni program 54. Tedna slovenske drame. Bor Ravbar je bil tudi član uredništva Akademijskega lista, strokovne študentske publikacije za področje gledališča in filma, deloval je tudi kot oblikovalec luči, najbolj izpostavljeni sta bili uprizoritvi Žene v testu Žive Bizovičar in Agmisterij Klemna Kováčiča. V Mini teatru je režiral avtorski projekt Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji, lansko leto se je v avtorskem projektu Kje mi živimo ukvarjal s stanovanjsko problematiko v Sloveniji, pred kratkim pa je na odru Prešernovega gledališča Kranj režiral in skupaj z Varjo Hrvatin ustvaril avtorski projekt In mnogi drugi …Vabljeni k poslušanju!

Smučarske skakalke so dobro izkoristile prednost domačega prizorišča svetovnega pokala. Na Ljubnem ob Savinji je svojo prevlado v sezoni potrdila Nika Prevc, tekme pod Rajhovko pa je zaznamoval tudi rekorden obisk navijačev. Dopoldanske športne minute namenjamo še razširjenemu avstrijskemu hokejskemu prvenstvu, na katerem je Olimpija včeraj v Tivoliju gostila moštvo iz Linza.

Smučarske skakalke so dobro izkoristile prednost domačega prizorišča svetovnega pokala. Na Ljubnem ob Savinji je svojo prevlado v sezoni potrdila Nika Prevc, tekme pod Rajhovko pa je zaznamoval tudi rekorden obisk navijačev. Dopoldanske športne minute namenjamo še razširjenemu avstrijskemu hokejskemu prvenstvu, na katerem je Olimpija včeraj v Tivoliju gostila moštvo iz Linza.

Končan je še en skakalni konec tedna. Smučarski skakalci so bili v Engelbergu pred prvim vrhuncem sezone, novoletno turnejo. V Kairu so bile volitve za predsednika Mednarodne rokometne zveze, na katerih je bil v Kairu eden od kandidatov tudi Slovenec.

Končan je še en skakalni konec tedna. Smučarski skakalci so bili v Engelbergu pred prvim vrhuncem sezone, novoletno turnejo. V Kairu so bile volitve za predsednika Mednarodne rokometne zveze, na katerih je bil v Kairu eden od kandidatov tudi Slovenec.

Ta konec tedna bo postregel z bogatim športnim dogajanjem. Na številnih prizoriščih v tujini so na delu biatlonci in biatlonke, alpski smučarji in smučarke ter tudi skakalci in skakalke. Te so že opravile prvo od dveh tekem svetovnega pokala v Engelbergu. Nika Prevc je znova skočila na zmagovalni oder - po odličnem skoku v prvi seriji je zaradi doskoka v finalu končala na drugem mestu. Tekma danes čaka še skakalce, odlično pa je danes nastopila tudi Ilka Štuhec. Na smuku v Val d'Iseru je končala na odličnem četrtem mestu, stopničke je zgrešila za štiri stotinke. Drugi poudarki oddaje: - Na Floridi ločeni pogovori ruske in ukrajinske delegacije z ameriškimi predstavniki - Kakšen je pri nas odziv na možnost prostovoljne predaje nezakonitega orožja? - Sklepna premiera gledališke Dodekalogije 1972-1983 z zgodbami iz Goriške.

V okviru domačega nogometnega prvenstva sta se včeraj pomerila večna tekmeca Maribor in Olimpija. Derbi 16. kroga, po katerem na vrhu lestvice ostajajo trdno zasidrani Celjani, so gostili mariborski nogometaši. Ob razpletu najbolj razgretega obračuna v prvenstvu se posvetimo še začetku sezone v smučarskih skokih. Svetovni pokal se je začel v Lillhammerju na Norveškem, v katerem so se skakalci in skakalke pomerili na mešani ekipni ter še dveh posamičnih tekmah. V dopoldanskih športnih minutah izveste, ali so slovenski skakalci na uvodni postaji olimpijske sezone izpolnili pričakovanja.

V okviru domačega nogometnega prvenstva sta se včeraj pomerila večna tekmeca Maribor in Olimpija. Derbi 16. kroga, po katerem na vrhu lestvice ostajajo trdno zasidrani Celjani, so gostili mariborski nogometaši. Ob razpletu najbolj razgretega obračuna v prvenstvu se posvetimo še začetku sezone v smučarskih skokih. Svetovni pokal se je začel v Lillhammerju na Norveškem, v katerem so se skakalci in skakalke pomerili na mešani ekipni ter še dveh posamičnih tekmah. V dopoldanskih športnih minutah izveste, ali so slovenski skakalci na uvodni postaji olimpijske sezone izpolnili pričakovanja.

V pričakovanju Tedna karitas 2025.Papež Leon je obiskal Assisi in italijanske škofe.Libanon v pričakovanju papeževega obiska.Srečanje komisarjev za Sveto deželo v Jeruzalemu.

Letošnji Teden slovenske hrane, ki poteka od 17. do 23. novembra in bo vrh dosegel v petek z uveljavljenim Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, zajema vrsto akcij za krepitev zavedanja o pomenu lokale hrane. Povezuje jih slogan » Moja izbira je slovenska hrana«. Osrednja tema Tedna slovenske hrane je sodelovanje in uspešno delovanje vseh členov v verigi preskrbe s hrano od kmeta, kmetijskega podjetja, zadrug, živilsko – predelovalne industrije, distribucije in trgovine do končnega potrošnika. Vse to s ciljem večje prehranske odpornosti, ki v času novega geopolitičnega okolja postaja vedno pomembnejše strateško vprašanje.

Po podaljšanem prazničnem koncu tedna se bo pozornost javnosti in politike jutri znova obrnila na jugovzhod države. Po celem tednu pozivov lokalnih oblasti in ljudi na vlado, naj vendarle poskrbi za njihovo varnost, bo poslanke in poslance jutri na to temo nagovorila predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je ob včerajšnjem obisku Novega mesta dejala, da bo poslance pozvala, naj najprej preverijo, kakšne ukrepe omogoča trenutno veljavna zakonodaja. V oddaji lahko slišite tudi: - Kako se bo slovenska elektroenergetika spopadla s predčasnim zaprtjem šoštanjske termoelektrarne? - Nemčija izhod iz stagnacije gospodarstva išče v razvoju novih tehnologij. - Vespa - italijanska ikona mobilnosti ne dveh kolesih se bliža osemdesetemu jubileju.

V oddaji Tretji polčas smo vas tudi tokrat popeljali skozi najpomembnejše športne dogodke preteklega tedna. Pregled rezultatov, najnovejše športne zgodbe, pogovori z gosti in napovedi prihajajočih tekem – vse to v ritmu športnega dogajanja doma in po svetu.

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

V gorski reševalni akciji pod Toscem našli mrtva tudi druga dva hrvaška pohodnika.Jernej Vrtovec po slovesnosti na Teharjah: Brez priznanja zločinov ne more priti do sprave.Na Tržaški cesti v Mariboru včeraj posvetili pravoslavni hram sv. Cirila in Metoda.V Egiptu naj bi stekli pogovori o mirovnem načrtu za Gazo, pričakovanja so velika, za naš radio ugotavlja pater Edi Kovač.Vlada razgrnila predloga proračuna za naslednji dve leti. Predvideni po dve milijardi evrov primanjkljaja tako v 2026, kot 2027. Vrstijo se pozivi o nevzdržnosti.Takojšnja plačila bodo od četrtka dostopna vsem – tako storitvi Flik kot čezmejna nakazila v evrih.Vreme: Jutri bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo delno razjasnilo.Svetovni dan cerebralne paralize s prizadevanju za sprejemanje različnosti in enake možnosti v življenju.Začenjamo Tedna otroka: Prijaznost ti bo krila dala, vedno reci prosim in hvala.ŠPORT: Pogačar svetovnemu- dodal še evropski naslov v cestni dirki kolesarjev.

Slovenijo zajela hladna fronta: sneg že pod 1000 metri, burja do 120 km/h. Pod Toscem plaz zasul tri tuje pohodnikePapež Leon XIV. podpisal svojo prvo apostolsko spodbudo. Podrobnosti o njej bodo znane v četrtek.Škof Matjaž na Teharjah: Naši mučenci, ki so bili pobiti iz sovraštva do Boga nas zavezujejo, da iščemo zgodovinsko resnico.Škof Saje: Cerkev danes ne potrebuje obnovljenih zidov, ampak obnovljena srca.Poslanec SDS Poglajen: Vlada ravna z davkoplačevalskim denarjem netransparentno in neracionalno.Novela zakona o vrtcih na daljši rok ukinja zasebno pobudo in možnost izbire.Na Brezjah popoldne začetek Tedna za življenje.V Sloveniji delno uporabna dobra polovica zaklonišč.Mednarodni dan starejših izpostavil njihov pomen v družbi. Pavel Rupar: Odnos države do te populacije je mačehovski.Šport: Pogačar po zlatu na Svetovnem prvenstvu še po evropsko krono.Vreme: Popoldne bodo padavine ponehale. Jutri bo zmerno oblačno in povečini suho.

Pred festivalom Stična mladih 2025 smo strnili informacije o vseslovenskem dogodku verne mladine, ki se je že 44-tič odvil tradicionalno v cistercijanskem samostanu v Stični. Festival je sklepno dejanje Tedna mladih. Letošnje geslo je bilo »Poglej gor«.

Pred festivalom Stična mladih 2025 smo strnili informacije o vseslovenskem dogodku verne mladine, ki se je že 44-tič odvil tradicionalno v cistercijanskem samostanu v Stični. Festival je sklepno dejanje Tedna mladih. Letošnje geslo je bilo »Poglej gor«.

-Podjetje Impol iz Slovenske Bistrice letos praznuje 200-letnico delovanja, velik izziv zanj predstavljajo tudi ameriške carine -Koča Mladika na Pečni rebri nad Postojno ima novega najemnika -V Novi Gorici bodo nocoj razglasili novega častnega občana

Anin mož je nenadoma umrl, čeprav ni imel niti petdeset let. Vzrok: srčni infarkt. Tedne in mesece po smrti je Ana zelo žalovala. Prijatelji so ji ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Anin mož je nenadoma umrl, čeprav ni imel niti petdeset let. Vzrok: srčni infarkt. Tedne in mesece po smrti je Ana zelo žalovala. Prijatelji so ji ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ime tedna je postal Alen Kočar iz Kluba študentov Kranj in organizator Tedna mladih v Kranju, tradicionalnega mladinskega festivala, ki ga študenti pripravljajo že 30 let. S paleto družabnih dejavnosti so tudi letos privabili številne mlade, ki so se družili in zabavali na glasbenih, športnih, kulturnih in izobraževalnih dogodkih. Kandidata sta bila še: Dominik Konec, vodja Reševalne službe slovenske Istre, kjer že desetletje v času poletnih počitnic in kopalne sezone na območju obalnega pasu v izolski občini zagotavljajo hitro dostopno pomoč reševalcev na kolesih, sploh na območjih, na katera z reševalnim vozilom ni mogoče dostopati. Gre za unikaten projekt, s katerim so uspešno rešili že več življenj. Marko Mikuž s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalec IJS-ja in dolgoletni vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu. V 43 letih sodelovanja s Cernom je podrobno spoznal vse plati njegovega delovanja in bil pobudnik za sodelovanje slovenskih znanstvenikov v tej organizaciji, ki je Slovenijo zdaj tudi formalno sprejela v svoje vrste. 

V spremljevalnem programu letošnjega srečanja Dobrodošli doma v Evropski prestolnici kulture GO! 2025 je bila včeraj v Gorici predstavitev monografije o Marjanu Grumu, slovenskem umetniku iz Buenos Airesa, danes je potekala prireditev Sredi domovine, gost je bil Joe Valenčič iz Clevelanda, nocoj bosta v Xcentru v Novi Gorici nastopila Marko Arich in Mirko Malle iz Avstrije. Jutri bo v državnem zboru potekalo Vseslovensko srečanje z naslovom (P)Ostati Slovenec, zvečer bo še prireditev Dobrodošli v NUK-u. Takrat bosta s komično enodejanko Tragik po sili prvič v Sloveniji nastopila Dani Grbec in Boris Rot iz Gledališke skupine Slovenska vas iz Argentine. Nato bosta nastopila še štirikrat, zadnjič na Argentinskem večeru 3. julija v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.

V spremljevalnem programu letošnjega srečanja Dobrodošli doma v Evropski prestolnici kulture GO! 2025 je bila včeraj v Gorici predstavitev monografije o Marjanu Grumu, slovenskem umetniku iz Buenos Airesa, danes je potekala prireditev Sredi domovine, gost je bil Joe Valenčič iz Clevelanda, nocoj bosta v Xcentru v Novi Gorici nastopila Marko Arich in Mirko Malle iz Avstrije. Jutri bo v državnem zboru potekalo Vseslovensko srečanje z naslovom (P)Ostati Slovenec, zvečer bo še prireditev Dobrodošli v NUK-u. Takrat bosta s komično enodejanko Tragik po sili prvič v Sloveniji nastopila Dani Grbec in Boris Rot iz Gledališke skupine Slovenska vas iz Argentine. Nato bosta nastopila še štirikrat, zadnjič na Argentinskem večeru 3. julija v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.

Prvomajske počitnice so pri koncu. Sončno in vroče pomladno vreme je predvsem k morju zvabilo številne turiste, iz smeri Hrvaške proti Avstriji pa se zdaj vijejo dolge kolone pločevine. Najbolj obremenjena je primorska avtocesta, daljši zastoji so tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Ostali poudarki oddaje: - Putin prepričan o razpletu vojne v Ukrajini po ruskih željah. - Izrael pripravlja odgovor na napade jemenskih hutijevcev. - Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo.

Poročamo o nagrajencih Tedna slovenske drame, o slikah Metke Krašovec iz njenega rdečega obdobja, ki so na ogled v galeriji Equrna, o dveh razstavah v Mariboru, povezanih s člani primorske umetniške družine Šantel, in o razstavi GESTUS Hassana Khana v Cukrarni.

V večjem delu države, zlasti na Kozjanskem, Koroškem in v Suhi Krajini, vnovič razburjajo novi vozni redi avtobusov. Težave imajo zlasti šolarji in dijaki, ki zamujajo pouk, saj avtobusi ponekod sploh ne vozijo več ali pa se samo peljejo mimo postaj, ker so povsem polni. V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa zanikajo očitke o ukinitvi nekaterih linij in zatrjujejo, da so težave s prezasedenimi avtobusi odpravljene. Druge teme: - Protikorupcijska komisija pri nakupu 13 tisoč računalnikov na ministrstvu za digitalno preobrazbo ugotovila številna korupcijska tveganja. - Ruski predsednik Vladimir Putin kot glavni cilj agresije v Ukrajini navedel zavzetje vzhodne ukrajinske regije Donbas. - Francoski predsednik Emmanuel Macron za novega premierja imenoval nekdanjega pogajalca Evropske unije za Brexit Michela Barnierja.

Poletni konec tedna, začetek počitnic v več delih Evrope in številne nesreče so danes znova zgostili promet na slovenskih cestah. Že od jutra so zastoji po celotnem avtocestnem križu, kot navadno pa je najhuje na primorski avtocesti. Da je v gneči še pomembneje poskrbeti za varnost, danes na bencinskih servisih ob avtocestah z letaki opozarjajo prostovoljci Agencije za varnost prometa. Ostali poudarki oddaje: - V Han Junisu se krepijo spopadi med Izraelom in Hamasom. - Požarov v Kaliforniji in Kanadi gasilci ne zmorejo omejiti. - Na olimpijskih igrah v Parizu odprli Slovensko hišo.

Kot vse poletne konce tedna je tudi tega pričakovati gnečo na cestah. AMZS svetuje voznikom, naj pred odhodom preverijo razmere na cestah; manj prometa je pričakovati zgodaj zjutraj in zvečer. Na pot se odpravite spočiti, s sabo imejte dovolj vode. Druge teme: - Novi britanski premier Starmer že predstavil vodilne resorje v vladi - Ameriški predsednik Biden v televizijskem intervjuju znova zavrnil možnost izstopa iz kampanje - Prvi polfinalni par evropskega nogometnega prvenstva je Španija - Francija

Poletni konec tedna in prihajajoče počitnice tako pri nas kot v tujini so dodobra zgostili promet na slovenskih cestah. Od Avstrije proti Hrvaški se vijejo dolge kolone, najbolj obremenjena je primorska avtocesta. Po nekaterih napovedih bodo slovenske ceste to poletje še bolj obremenjene kot lani. Druge teme: - Izrael v Gazi napadel begunsko taborišče ob uradu Rdečega križa, ubitih najmanj 22 ljudi. - Ukrajina zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo z rekordnim uvozom elektrike. - Sluz, ki pokriva morje ob slovenski obali, naj bi odpihnila burja, kopalcev ne moti preveč.

Pred nami je prvi pravi poletni konec tedna, ki ga bo marsikdo podaljšal do prazničnega torka, zato ga bodo zaznamovali zastoji na cestah. Običajno se promet najbolj zgosti od meje z Avstrijo proti notranjosti in potem naprej proti slovenski Obali ter na cestah proti mejnim prehodom s Hrvaško. Najbolj obremenjena je ljubljanska obvoznica s smeri Gorenjske in potem naprej proti Kopru, gost promet je tudi od Šentilja mimo Maribora in Ptuja proti Gruškovju. Ne glede na gostoto prometa bi lahko za manj stresa na cestah veliko naredili udeleženci. Drugi poudarki oddaje: - Povprečna plača za april v primerjavi z marčevsko nekoliko višja; neto je dosegla tisoč 487 evrov. - Razmere na trgu z zelenjavo so kaotične, opozarja stroka. Domači pridelovalci težko tekmujejo z nizkimi cenami. - Slovaški parlament ob obstrukciji opozicije sprejel nov zakon o javni radioteleviziji; kritiki svarijo pred vplivom politike. - V 77. letu je umrl sodnik sodišča Evropske unije Marko Ilešič.

Turški cineast Nuri Bilge Ceylan v Suhih travah pred slikovito zimsko pokrajino vzhodne Anatolije raziskuje kompleksnost človeških hrepenenj, novi film Luce Guadagnina z naslovom Izzivalci pa je postavljen v svet profesionalnega tenisa in režiserja tudi tokrat zanimajo zapletena ljubezenska razmerja. V kine je prišel deseti film iz franšize Planet opic, prihodnji torek se začenja filmski festival v Cannesu, kjer bodo na ogled težko pričakovani novi filmi Francisa Forda Coppole, Yorgosa Lanthimosa, Alija Abbasija, pa tudi Georgea Millerja, Slovenska kinoteka pa je te dni v znamenju Tedna italijanskega filma.

Malo čudno je, da v tednu, ko praznujemo delo, nihče ne dela. Vsi pa prepevamo; v naslednjem tednu, ko praznujemo Evrovizijo, pa vsi delamo in nihče ne poje.Evrovizijski teden bi si že zdavnaj zaslužil status praznika in počitnic, ampak si ga ne, ker televizije ljudje še vedno ne jemljemo dovolj resno. Evrovizija je čas, ko se vsi delamo, da festivala ne gledamo in ko ga na koncu koncev gledamo vsi. Zato bi bilo primerno ime morebitnega evrovizijskega praznika: "Nacionalni dan sprenevedanja in pretvarjanja!" Ampak žal je ime zasedeno, ker že praznujemo 26. december. Do zdaj ste slišali že vse mogoče analize Evrovizije. Glasbene, finančne, politične, umetniške in kar je podobnih modrovanj. V naši oddaji pa boste slišali prvo analizo Evrovizije, ki se osredotoča na simbole, metafore, podpomene, skrite pomene in vrinjene stavke. Osnovno vprašanje je, kdaj se je preneseni pomen Evrovizije – se pravi, kdaj je skočila iz okvirjev glasbenega festivala – tudi dejansko začel. Na srečo je vsak migljaj na Evroviziji natančno datiran, tako da današnji raziskovalci točno vedo, kdaj je bilo leto, oziroma trenutek, oziroma intonacija nič. Bilo je to v Zagrebu leta 1990, ko je Italijan pel delno v angleščini, s slovenskimi spremljevalnimi vokali o Evropi, ki se je imela združiti čez dve leti od tistega trenutka. Kot govori urbana legenda, je pokojni mojster Tadej Hrušovar, vodja ansambla Pepel in kri, kar na festivalu samem uredil aranžma pesmi Insieme, da je iz katastrofe postala zmagovalna skladba – kar nam na simbolni ravni pove ogromno. "Slovenci smo leta 1990 vstali iz Pepela in krvi, da smo anonimno pomagali angleško govorečim Italijanom sestaviti Evropo iz leta 1992 – a so potem Italijani potrebovali več kot desetletje, da so vrnili uslugo." Evrovizija nam na najlepši možen način pove, kaj pomeni Evropa kot geografski pojem. Sicer se evrovizijski teritorij ne sklada vedno z učbeniki geografija za šeste razrede osnovnih šol, ampak ko kot Evropo razumemo nekatere na pol azijske, ali celo na pol afriške države, dobimo gledalci občutek imperialistične naslade, kot so ga doživljali naši predniki v časih največje evropske ekspanzije. S tem sentimentom je mogoče pojasniti tudi udeležbo Avstralije, ki ni nič drugega, kot Evropa na daljših počitnicah; več težav pa imamo z Izraelom. Pa ne samo letos. Nikoli ni pojasnjeno, ali je evrovizijsko prepevanje dalo idejo nogometu in košarki, ki prav tako razumeta Izrael kot del Evrope, ali pa so žogobrci dali idejo pevcem. Pa še o nečem govorita letošnji Izrael in letošnja ne-Rusija … Na dnevno politični ravni je selekcioniranje udeležbe držav, ki so v vojni, lahko razumljeno samo kot podpora določeni strani v konfliktu, na simbolni ravni pa pomeni, da je meč vedno močnejši od peresa. Stabilni bančni sistem pa močnejši od obeh. Evrovizija nam simbolno pojasnjuje tudi enega največjih konfliktov v zahodni civilizaciji. Ki je seveda tisti o teoriji spolov. Konflikt, ki v svojih skrajnih posledicah omogoča napajanje skrajnih idej na naši priljubljeni celini, se je na Evroviziji že zdavnaj izpel. Na Evroviziji je skupnost LGBT, ki je dolgo evrovizijskih let bivala samo zato, ker je režiser po pomoti izbral napačen kader, danes sestavni, ali pa celo temeljni kamen vsega dogajanja. Kar je v realnosti jedro civilizacijskega konflikta, je na festivalu dejstvo in futurologom prepuščamo oceno, ali Evrovizija nakazuje smeri razvoja, ali pa nakazuje somrak civilizacije. Evrovizija na simbolni ravni pomeni tudi zmago in najvišjo razvojno obliko kiča. Ta se je transformiral v radoživo umetniško formo, proti kateri se zdi umetnost Andyja Warhola kot sestavljanka iz lego kock. To, kar se začne s turbo folk jamranjem v vaši lokalni športni dvorani, ki je nabita do zadnjega kotička, doživi svoj vrhunec v evrovizijskem tednu. In seveda; simbolno je evrovizijsko glasovanje tako kot evropske volitve pred evropskimi volitvami. Na evropskih volitvah, če je udeležba recimo polovična, glasuje 200 milijonov ljudi, na Evroviziji pa je glasovanje ljudi v finalu upoštevano polovično, v polfinalu pa v celoti. S tem, da je glasovanje za Evropski parlament zastonj, glasovanje na Evroviziji pa je treba plačati. Torej je povsem jasno, da je demokratični napor prebivalstva pri Evroviziji mnogo večji. Pa še nekaj. Absolutno pravično glasovanje na Evroviziji bi bilo, ko bi v Evropi obstajale samo enonacionalne države, ki so bile sanje evropskih razsvetljencev in pozneje evropskih diktatorjev. Realnost pa je, da imamo večnacionalne države z množicami čakajočih pred mejami, kar pa so sanje telekomunikacijskih operaterjev. To, kar se je začelo kot Voltairova ideja, se je končalo kot zmaga predsednika uprave lokalnega Telekoma. In kako končati drugače, kot z ilegalno in prevratniško zapetim verzom spremljevalnih vokalov iz leta 1990. Analitično pogledano, so bili tistega dne Tadej Hrušovar, Zvezdana Sterle, Ditka Haberl, Oliver Antauer in Miran Rudan večji osamosvojitelji od Janeza Janše in Igorja Bavčarja. "Svobodni gremo naprej,to niso sanje, ker ne bomo več sami.Enotni gremo naprej,roke podajmo si, ves svet bo z nami."

Tudi letos bodo v Prešernovem gledališču v Kranju v okviru Tedna slovenske drame podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko delo. Žirija je med 24 deli, ki so prispela na natečaj, za nagrado nominirala štiri – Prva beseda je mama dramatičarke Tjaše Mislej, Nezakonske matere dramatičarke in scenaristke Ize Strehar, Budnost zimskega jutra gledališkega režiserja Daniela Daya Škufce in delo Najboljša evropska predstava, ki sta ga napisala sarajevski režiser Haris Pašović in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš. V kakšni kondiciji je sodobna slovenska dramatika na predvečer svetovnega dne gledališča? Kakšno vlogo ima v okolju, kjer prevladuje koncept snovalnega gledališča? Ima vsebina res prednost pred formo? Odgovore smo z letošnjima Grumovima nominirankama in nominirancema iskali v oddaji, ki jo je pripravil Sašo Puljarević.

Za nekaj več kot 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto. Med njimi je približno 14 tisoč tistih, ki bodo prvič prestopili univerzitetni prag. Tudi na univerzah primanjkuje kadrov. Zaradi nekonkurenčnih plač v primerjavi z zasebnim sektorjem in pogosto slabih delovnih pogojev profesorski poklici ne privlačijo mladih. V oddaji tudi: - Predvolilno tekmo na Poljskem zaznamujejo protesti in spori z Evropsko komisijo - Turčija v odgovor na teroristični napad v Ankari uničila 20 oporišč Kurdske delavske stranke - Zveza prijateljev mladine je v središče Tedna otroka letos postavila radovednost

Včerajšnji veliki petek, s katerim se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, je bil še posebej slovesen v Rimu. Papež Frančišek je vodil popoldanski verski obred v Petrovi baziliki v Vatikanu, ob večernem križevem potu pa ga v rimskem Koloseju ni bilo. Razlog za odsotnost so bile nizke temperature. Druge teme: - Izraelski premier Benjamin Netanjahu odredil mobilizacijo rezervnih enot policije in vojske. - Civilna iniciativa Glas ljudstva na pohodu pozvala k ureditvi razmer v zdravstvu in pripravila tri zakonske predloge. - Ob sklepu Tedna slovenske drame Grumova nagrada Anji Novak Anjuta za Tekst telesa.