POPULARITY
Od danes veljajo 10-odstotne ameriške carine na uvoz blaga, v sredo pa bo začel veljati sveženj dodatnih, še višjih carin za približno 60 držav in Evropsko unijo. Unija ponuja pogajanja o carinah, a hkrati napoveduje povračilne ukrepe. Ni pa to vse, kar lahko stori pri soočanju s sedanjo carinsko krizo. Kot je dejal predstavnik gospodarske zbornice Evropske unije na Kitajskem Adam Dunnett, je bil doslej pristop Unije iskanje tistih, ki so pripravljeni na sodelovanje. Kot je nakazal, Združene države očitno na to niso pripravljene, zato morajo preostale države okrepiti medsebojno sodelovanje. V oddaji tudi: - Ukrajina: premirje bi že lahko dosegli, vendar ga Rusija zavrača - Kaj v praksi pomenijo dogovorjene spremembe pokojninske zakonodaje? - V okviru prostovoljskega Dneva za spremembe na Notranjskem akcija pogozditve
Vlada bo danes po napovedih obravnavala izhodišča za spremembe pri obdavčitvi nepremičnin, po katerih bi obdavčili drugo in vsako naslednjo nepremičnino v višini dveh odstotkov vrednosti oziroma dveh in pol. Zakonodaja naj bi bila po najbolj optimističnem scenariju sprejeta prihodnje leto. Drugi poudarki oddaje: - Prvi uradni obisk komisarke Marte Kos pri nas v znamenju Ukrajine in približevanja Zahodnega Balkana Uniji - Pogajanja o premirju v Gazi v sklepnem delu, Izrael ponoči znova napadal šole in varna območja - Največ snega na Notranjskem, Kočevskem in Dolenjskem. Pri Kamniškem sedlu bodo nadaljevali zahtevno reševanje planincev
Papež Frančišek na četrto adventno nedeljo: Hvalimo Boga za čudež življenja!Agencija za okolje izdala več oranžnih vremenskih opozoril, sneženje bo najobilnejše na Notranjskem in Kočevskem, morda tudi na Dolenjskem.Nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko še naslednjih šest mesecev.V Siriji se nadaljuje oblikovanje prehodne vlade. Bo nova ustava vključevala pravice kristjanov?Bliža se odprtje svetega leta, ki bo potekalo tudi v duhu sinodalnosti, na pot katere je sveti oče stopil že v Argentini, pravi kardinal Bokalič Iglič.Širitev Evropske unije je najboljša geostrateška naložba v mir, varnost in stabilnost stare celine, je prepričan predsednik Evropskega sveta Antonio Costa /košta/.Agencija za varnost prometa o nevarnostih alkohola in drog v prometu tudi z delavnicami za otroke.ŠPORT: Smučarski skakalci in skakalke v Engelbergu, kjer tekme motita veter in močno sneženje.Vreme: Jutri se bo nekoliko jasnilo. Prehodno bo zapihal severni veter.
Raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne v tem tednu začenjajo vsakoletno raziskovalno ekspedicijo s kitajskimi kolegi na južnokitajskem krasu. Tam med drugim merijo količine CO2 v tamkajšnem kraškem podzemlju, tako kot so to skupaj na nedavnem obisku v Postojni izvedli na merilnih sondah v Javornikih na Notranjskem. Gre za dolgoletno sodelovanje s krasoslovci iz Inštituta za kraško geologijo Kitajske akademije geoloških znanosti v mestu Guilin v provinci Guangši na jugu Kitajske. Tem je uspelo dobiti raziskovalni projekt o količinah in meritvah CO2 v kraških kamninah in v zemljini južnokitajskega krasa. Tokratni gost dr. Mitja Prelovšek z inštituta tokrat ni šel z njimi, je pa za oddajo povzel spoznanja dolgoletnega skupnega raziskovanja krasa s kitajskimi kolegi. FOTO: Mitja Prelovšek z merilcem CO2 v prostorih IZRK ZRC SAZU VIR: Program Ars, Goran Tenze
Polh živi na slovenskem ozemlju že tisočletja, še posebno gosto je naseljen na območju Dinarskega gorstva. Skozi zgodovino smo Slovenci razvili ambivalenten odnos do igrivih glodavcev, po eni strani jih razumemo kot nadloge ali tudi škodljivce, po drugi strani jih imamo za izredno ljubke živali. Prav poseben odnos so imeli do njih prebivalci Notranjske in Dolenjske, saj so polhi pogosto ljudem omogočili preživetje v času lakot ali na območjih z manj rodovitno zemljo. Zato se je v teh krajih razvila tradicija lova na polhe za njihovo meso, kožice in mast, imenovana polhanje. Ta etnološka posebnost se je skozi čas razvila v preživitveno in trgovsko panogo, včasih pa je bila tudi izraz slovenstva. Skrivnostnega polha in polhanje so nam pomagali bolje razumeti biolog in raziskovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije dr. Boris Kryštufek, polhar in izdelovalec polšjih pasti iz Travnika pri Loškem Potoku Janko Lavrič, predsednik Koroškega polharskega društva Dušan Leskovec in etnologinja ter svetnica v Notranjskem muzeju Magda Peršič.
V počitniškem času smo pozorni na nekoliko drugačne ideje, recimo kaj lahko doživimo in kje se kaj posebnega dogaja. Izpostavili smo sodelovanje sovaščanov Solščka na Notranjskem. Pred leti so strnili glave in moči ter ustvarili povezano skupnost, v njen utrip pa vnesli polno novih idej. Pogovarjali smo se z Martinom Koširjem iz Zgončkove domačije.
V Žalcu je pred dnevi potekalo državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Maroltovo srečanje 2024l, v Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen - palača! Plemstvo na Postojnskem.
Speleobiolog dr. Slavko Polak, muzejski kustos v Notranjskem muzeju Postojna, svoje poklicno delo rad opiše kot sanjsko. Že od malega ga je zanimal predvsem živi svet jam, zdaj pa že desetletja proučuje najbolj drobne prebivalce kraških jam, zlasti drobnovratnika in druge jamske hrošče. Veliko raziskovalne pozornosti namenja urejanju sistematike jamskih hroščev ter njihovim sorodstvenim odnosom, pri raziskovanju pa ves čas prepleta različna področja narave, tudi druge skupine živali in fosile izumrlih bitij. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj ima test PCR opraviti s hroščkom drobnovratnikom, zakaj ni dovolj le to, da odkrivamo nove vrste, pa tudi o tem, kako na živi svet jam vplivajo podnebne spremembe, ter o tem, zakaj so najbolj ogrožene jamske živali v jamah ledenicah.
Izrael je z majhnimi brezpilotnimi letali napadel Iran. Komentar Nejca Krevsa.Slovenija v Varnostnem svetu podprla članstvo Palestine v Združenih narodih. ZDA z vetom.Na Pahorjevo pobudo v Ljubljani prva mednarodna konferenca Prijateljev Zahodnega Balkana, s pozivi k širitvi Evropske unije.Po prvih podatkih pozeba prizadela kmetijske rastline na Notranjskem in Krasu.NSi kot prva stranka na državno volilno komisijo vložila listo kandidatov za evropske poslance.Datum treh referendumov še ni znan; dr. Pavel Poredoš o vprašanju pomoči pri samomoru: Ta zadeva ne sodi na referendum.Poleg Romane Kocjančič na tnalu Novinarskega častnega razsodišča tudi novinar Družine Rok Blažič.Vreme: Popoldne postopna pooblačitev. Jutri spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.Slovenska karitas z dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti začenja zbiranje sredstev za starejše in brezposelne.Evropski komisar Breton pozdravlja investicije v slovensko farmacijo in industrijo.Šport: Slovenske rokometašice dobile tekmice v skupinskem delu evropskega prvenstva.
V Križni jami v občini Cerknica poteka največja reševalna akcija v zgodovini te jame. Od sinoči je namreč v njej ujetih 5 ljudi, ki se zaradi dviga vodostaja niso mogli vrniti na površje. So na varnem in čakajo, da voda začne upadati. Na poti k njim je nova ekipa jamarjev potapljačev, ki jih bo dosegla pozno popoldne. Če razmere še ne bodo dovoljevale začetka reševanja, bodo počakali dodatnih 12 ur in reševanje poskušali izvesti jutri. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska naj bi napade zdaj usmerila na Hamasove položaje v osrednjem in južnem delu Gaze. - Agroživilski sistem od kmetijskega ministrstva pričakuje prizadevanja za okrepitev konkurenčnosti. - Slalom na 60-ti zlati lisici Slovakinji Petri Vlhovi, do točk Andreja Slokar.
Na slovenskem smo kupili novo letalo. Vojaško, transportno, večnamensko letalo in kar je pridevnikov, ki se jih lahko pridja k letalni napravi. Izdelali so ga Italijani in ker smo bili nad njim, akoravno ga še nimamo povsem, tako navdušeni, smo kupili še enega. Tudi vojaškega in tudi transportnega. O nakupu je dovolj podatkov, da le ti zadostijo strogi transparentnosti, ki vlada v slovenski trgovini z orožjem; zato pa je nekoliko manj znanega o njegovi literarnozgodovinski vlogi. Ki pa je večja, kot bi si človek mislil. Letalo so namreč originalno krstili za »Martina Krpana«! Ker se model letala imenuje – oziroma je krstno imel letala, ki je enako za vse države – »Spartan«, kar predvidevamo, pomeni nekaj v zvezi s Špartanci kot zgodovinsko izpričanimi silnimi ljudmi in ker ima letalo na peloponeško zdaj nacepljeno tudi ime slovenskega silaka, rajtamo, da pa bo to od hudiča letalo. Ki ga ne bosta sklatila z neba ne sovrag ne »zla sreča …« Če že kaj, kvečjemu pomanjkanje goriva; ker, kot je znano, slovenska vojska ne sme uporabljati Petrolove kartice. Mimogrede; če se bo drugo letalo imenovalo kakorkoli drugače kot »Peter Klepec«, bo šlo za zgodovinsko in tudi literarnozgodovinsko krivico, ki si je narod, bolj domač peresu kot puški, nikakor ne bi smel privoščiti. Zdaj pa k imenu in pomenu. Da ima slovenska vojska zaposlene literarne zgodovinarje, je malo znano, a še kako pomembno dejstvo. Na zadnji liniji obrambe, ko bodo prebite vse linije v bodoči obrambni vojni, bodo sovraga pričakali literarni zgodovinarji in slavisti. Ko bo vse drugo odpovedalo, naša obrambna doktrina uči, da zmečemo na sovražnika srednji spol, rodilnik in dvojino. Kot je znano iz mnogih lektoratov slovenščine po vsem svetu, je to orožje, mimo katerega se je praktično nemogoče prebiti. Kakorkoli; ko so specialne enote literarne zgodovine v slovenski vojski poimenovale našega Spartana »Martin Krpan«, so natančno vedele, kaj delajo. Za javnost, za tiskovne konference in površni žurnalizem je dovolj bajka o tem, kako večnamensko letalo vzleta in pristaja na travnikih in lahko nosi protipožarne bombe in prevaža bolnike, ranjence in podobno. Mimogrede; glede na to, da slovenska država nima v lasti nobenega pravega letališča, je tako ali tako prav, da Spartan zmore vzleteti in pristati z vsakega polja, ki ga je utrdilo sušno poletje. A analitično raziskovalni oddaji, kot je naša, pravi namen poimenovanja ni ušel. Ker že zviti kujon Levstik je v svoj lik notranjskega dobrodušneža vtkal toliko skritih pomenov, simbolov in metafor, da jih počasi razumemo šele danes. Poglejmo dejstva. Ko se Krpan sreča z oblastjo, se pravi s cesarjem, je bil vpleten v častno opravilo kontrabanta, se pravi tihotapljenja. Preveč optimistično bi bilo reči, da smo Slovenci narod tihotapcev, da pa lažemo oblasti, jo poskušamo prevarati, ali preslepiti, pa je na temelju Krpanovih odgovorov cesarju kot tudi na temelju razvoja slovenskega narodnega vprašanja od tistega sneženega srečanja na Notranjskem naprej, očitno. Ampak analiza nakupa letala mora k samem izvoru besedila … »Nosil je na svoji kobilici angleško sol, kar pa je bilo že tistikrat ostro prepovedano.« Literarna zgodovina uči, da gre pač za kuhinjsko sol, ki so jo v Trst očitno prevažali iz Anglije. Vendar to ni edina možnost! »Angleška sol« v nekaterih starih kemijskih knjigah imenujejo tudi magnezijev sulfat, ki so ga poznali še do nedavnega tudi kot »grenko sol« in je v farmaciji odlično odvajalo … Krpan je potemtakem tihotapil zdravilo, kar njegov lik postavi v popolnoma novo luč. Obstaja pa še ena, čeprav še bolj hipotetična možnost … Matija Vertovec v svoji »Kmetijski kemiji« iz leta 1847 omenja soliter, oziroma kot ga on imenuje »solnitar«, ki v Čilu »cveti iz zemlje in kamenja« in ga kot čilski solnitar vozijo v Evropo. Iz tega surovega solitra so nato v angleških »solitarnicah« pridobivali pravi soliter, ki pa je kar v petinsedemdesetih odstotkih udeležen v smodniku. Če torej »angleška sol« pomeni soliter, dobimo vzrok, čemu je Krpan ob njem tovori tudi kresilno gobo in mož »z Vrha pri Sveti Trojici« se v trenutku iz nedolžnega kontrabantarja prelevi v trgovca z orožjem in morebiti prvega slovenskega terorista. Vsak narod neguje v nedrjih svoje državnosti izvirni greh, ki mu onemogoča izplezati iz blata predmodernosti in ga kar naprej vlači nazaj v močvirje pritlehnosti, korupcije, manipulacij in bede. Slovenski izvirni greh, vsaj glede Republike Slovenije, je nikoli pojasnjena, ali vsaj nikoli sankcionirana trgovina z orožjem v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Ko smo naše prvo transportno letalo poimenovali Martin Krpan, smo dali jasno vedeti, da je frčanje po zraku za šverc orožja mnogo bolj primerno, kot so kolone vojaških tovornjakov, ki v zavetju noči izpred vojaških skladišč odhajajo na smrtonosno pot.
Obilne padavine, ki so zjutraj zajele zahodni del države, se pomikajo proti osrednji Sloveniji. Pristojne najbolj skrbi dogajanje popoldne in zvečer, ko bodo hitro naraščali hudourniški vodotoki in pritoki večjih rek predvsem na Notranjskem, v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Rdeče opozorilo Agencije za okolje za danes do polnoči po novem velja že za večji del države, oranžno obarvan je ostal le jugovzhod. Ciklon bo vztrajal tudi jutri, ko spet lahko pričakujemo padavine predvsem v drugi polovici dneva, verjetno nekoliko manj kot danes. Preostale novice: Začel se je Blejski strateški forum. Rdeča nit solidarnost z ljudmi, prizadetimi v poplavah, in podnebna varnost. Zaradi srečanja z izraelskim zunanjim ministrom suspendirali libijsko ministrico. Slovenska košarkarska reprezentanca ugnala Gruzijo in si zagotovila napredovanje na svetovnem prvenstvu.
V Katoliški cerkvi na četrto nedeljo v juliju obhajajo svetovni dan starih staršev in ostarelih. Publicistka, ljubiteljska etnologinja in avtorica Duhovnih misli na 1. Programu Radia Slovenija Alenka Veber iz Babnega polja na Notranjskem pripoveduje o skrbi za svojo bolno mamo, ki jo je Alzheimerjeva vaskularna demenca, popolnoma vsrkala v svoj svet; pa tudi o duhovnosti, ki jo je njena mama prenesla nanjo. Iskrive duhovne misli, ki jih objavlja na Prvem programu Radia Slovenija je izdala v knjigi Sledi 61 babjepolskih odkruškov.
Vse večja urbanizacija že desetletja krči naravno okolje in tako zmanjšuje življenjski prostor za rastline in prosto živeče živali. Te so se najprej umaknile iz naselij, v zadnjem času pa so se vrnile v betonske džungle in ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Dandanes ni več čudno, da se na primestnih in mestnih zelenih površina pasejo srne, košute ali poljski zajci. Medvedi so redni gostje v vaseh na Notranjskem in Kočevskem. Ježi in kune se prosto podijo po mestnih ulicah, lisice pa oprezajo v bližini hiš in smetnjakov. Na mestnih stavbah gnezdijo galebi, vrnil se je sokol selec, da ne govorimo o sivih vranah, kavkah in drugih pticah. O vsem tem bomo govorili v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
Stavka zdravnikov in zobozdravnikov bo enodnevna - 11. januarja.Kadrovske razmere v domovih za starejše postajajo nevzdržne, nekateri domovi zaradi tega zaprti.Članice Evropske unije dosegle dogovor o omejevanju cen plina pri 180 evrih.Moški prek spleta navezal stik z deklico in jo nato na srečanju spolno zlorabil. Policija preiskuje še več sumov podobnih kaznivih dejanj.Odbor za preiskavo napada na kongres priporočil kazenski pregon Trumpa.Nogometaši Argentine po zmagi na svetovnem prvenstvu že v domovi, kjer je danes državni praznik.Vrhovno sodišče prejelo eno pritožbo v zvezi z izidi novembrskih referendumov.Programski svet Radio-televizije Slovenija ni potrdil finančnega in programsko-produkcijskega načrta.Božički med spustom z vrha pediatrične klinike pozdravili male bolnike.VREME: V večjem delu države bo oblačno, na Primorskem in Notranjskem jutri možne padavine.
Ste že slišali za hroščka drobnovratnika ali ga celo videli v kateri od naših kraških jam? Če je odgovor ne, bo tokrat za pojasnilo poskrbel dr. Slavko Polak, kustos za naravoslovje in muzejski svetnik v Notranjskem muzeju v Postojni. Tega, sicer enega od prvih v podzemlju našega krasa opisanih organizmov so opisovali že v prvi polovici 19.stoletja, in tako zgodovinsko utemeljili to območje kot geografsko izhodišče nastanka biospeleologije. Kustos Polak pa nam predstavi rezultate dveh desetletij lastnih raziskav sistematike in sorodstvenih odnosov jamskih hroščev podzemljarjev, med katere spada tudi drobnovratnik. Pri molekularnih raziskavah njihovega genoma je v okviru priprave doktorske naloge na Univerzi v Ljubljani, z računalniškim primerjanjem kratkih odsekov molekul DNK ali PCR testiranjem (večina je zanj prvič slišala pri diagnosticiranju virusa SARS CoV-2), ugotovil ne le vrstno pripadnost pač pa tudi sledi evolucije organizmov. Rezultati testa pa so doprinesli tudi k boljšemu razumevanju nastanka kraškega podzemlja. FOTO: Povečava izgleda drobnovratnika (lat: Leptodirus hochenwartii) in na desni Slavko Polak v laboratoriju VIR: Notranjski muzej Postojna
Zdravo. V tokratni epizodi se že vnaprej opravičujemo vsem prebivalkam in prebivalcem Babnega polja. Naše znanje geografije je na zanemarljivo nizkem nivoju in obljubimo, da se bomo v bodočnosti izboljšali. Za kazen beremo Atlas Slovenije.
Žrtve čarovniških procesov na ozemlju današnje Slovenije niso bile samo ženske, ampak tudi moški. Oboji so bili s krutim mučenjem prisiljeni priznati, česar niso storili. Čeprav je razsvetljena cesarica Marija Terezija dokončno prepovedala čarovniške procese v Habsburški monarhiji, pa je duh ostal. Gost oddaje, ki je bila posneta leta 2019, je zgodovinar prof. dr. Matevž Košir, ki je preučeval čarovniške procese na Slovenskem. Teh je bilo največ na Štajerskem, Notranjskem in Dolenjskem.
Znan vrstni red predsedniških kandidatov na glasovnicah. Juhant: Pomembno je, da izberemo kandidata, ki povezuje.Poslanci v Državnem zboru bodo popoldne glasovali o spremembah družinskega zakonika.Maribor lahko po besedah premierja Goloba znova postane prestolnica elektroenergetike Slovenije.Finančni ministri Evropske unije na zasedanju v Luksemburgu o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo.Ukrajinske sile napredujejo na jugu in vzhodu države; v Donbas prispeli prvi ruski mobiliziranci.Iz sveta obsodbe izstrelitve severnokorejske balistične rakete, ki je preletela japonsko ozemlje.Nobelova nagrada za fiziko za odkritja na področju kvantne mehanike.Svetovni dan varstva živali: Čuteča bitja, za katera smo dolžni dobro skrbeti.ŠPORT: Slovenski namizno-tenisači napredovali v osmino finala svetovnega prvenstva na Kitajskem.Vreme: Jutri bo večinoma sončno, več oblačnosti bo občasno na Primorskem in Notranjskem.
Po podatkih sušomera Agencije Republike Slovenije za okolje so se sušne razmere v večjem delu Slovenije zaradi visokih temperatur in visokega izhlapevanja poslabšale, najbolj v osrednjem delu Slovenije, na Notranjskem in v Ljubljani z okolico, kjer beležimo izjemno sušo. V ostalem delu zahodne polovice države so izrazito sušne razmere, pri tem da na Goriškem izrazita suša vztraja neprekinjeno že 5. teden. Ranljivost Slovenije za sušo komentira prof.dr. Mihael Brenčič z Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Med ljudstvi, ki so v času pred prihodom Rimljanov živela na območju današnje Slovenije, so zagotovo zelo zanimivi Japodi, o katerih se še dandanes krešejo različna mnenja, kdo so pravzaprav bili in kje je bilo njihovo glavno mesto. Po starejših virih naj bi bilo to v Metúljah na Blokah na Notranjskem, drugi menijo, da je bil to Šmihel pod Nanosom, spet tretji, da je bilo na Hrvaškem v Matuljih, ali v Gorskem kotarju, kjer velja omeniti hrib Velika in Mala Viničica pri Jospidolu pri Ogulinu, kamor pa dejansko stroka vse od 19. stoletja naprej umešča japodsko glavno mesto Metulum. Glede na pisne vire velja za osrednje ozemlje Japodov Lika, kjer naj bi bila tudi večina njihovih naselbin. Seveda pa sledove Japodov najdemo tudi v Kordunu na Hrvaškem, v Pounju v današnji Bosni in Hercegovini, v okolici Bihača, pa seveda tudi na območju današnje Slovenije v Beli krajini in na Notranjskem vse do Razdrtega. Več o tem zanimivem ljudstvu ali skupnosti pa v oddaji Sledi časa. Njen avtor je Milan Trobič.
V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.
V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.
Državo je dopoldne zajelo zimsko vreme s sneženjem, ki je povzroča tudi več nevšečnosti v prometu. Najhuje je bilo na Notranjskem in Primorskem. Pristojni zato opozarjajo, naj se vozniki na pot odpravijo samo, če je nujno, in z zimsko opremo. Ostale teme: - Predstavnik Evropske agencije za zdravila potrdil povezavo med cepivom AstraZenece in krvnimi strdki - Dve pobudi za referendum o noveli zakona o vodah vloženi v državni zbor - Policisti v povezavi z umorom 77-letnika z Grosuplja prijeli štiri osumljence - Popoldne bo sneženje ponehalo, jutri še možnost snežnih ploh in nevarnost pozebe
Poročali smo o gradnji novega terminala na letališču Jožeta Pučnika, načrtih za zagon proizvodnje električnih vlakcev in manjših potniških vozil pri Mariboru, Notranjskem regijskem parku, ki kljub epidemiji pripravlja bogati program, ter matičnih knjigah mariborske nadškofije, ki so dosegljive na spletu.
Včerajšnja ocena direktorja nacionalnega inštituta za javno zdravje, da bi lahko v tednu, ki je pred nami začeli razmišljati o sproščanju v nekaterih regijah, potrjujejo tudi številke. Epidemija je pa je na državni ravni kljub postopnemu zmanjševanju števila okuženih in hospitaliziranih še vedno v velikem razmahu, a v petih regijah so razmere vendarle že toliko boljše, da bi se lahko na primer odprle šole. Odločitve bodo znane v sredini novega tedna. Ostala vsebina: V strahu zaradi novega seva bodo Avstrijci ukrepe najverjetneje podaljšali. Strogi varnostni ukrepi do prisege novega ameriškega predsednika Bidena v sredo. Zimske razmere v gorah zahtevajo znanje, izkušnje in dobro opremo. Na zlati lisici še drugi veleslalom ta konec tedna.
Tudi letos je posebna strokovna komisija Turistične zveze Slovenije izbrala najboljšo tematsko pot v okviru akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna, in sicer je to pot Drvošec ob Cerkniškem jezeru, ki so jo v Notranjskem parku odprli konec avgusta. Naziv naj pot so zaradi epidemioloških razmer v državi podelili virtualno. Najboljša tematska pot leta 2020 je Drvošec. Gre za staro ledinsko ime, to območje pa je bilo nekoč za prebivalce Dolenje vasi na Cerkniškem jezeru kraj, kjer so pripravljali drva za kurjavo in jih potem vozili z lojtrnimi vozovi na konjsko vprego, ob visoki vodi pa z drevaki, lesenimi čolni, izdolbenimi iz debla. Prav tako so v Notranjskem parku uredili štiri kolesarske poti, ki ne potekajo le ob jezeru, ampak tudi ob vznožju Javornikov in skozi Rakov Škocjan. Te poti so razdeljene po težavnostnih stopnjah in dolžinah. Poleg tega končujejo graditev vstopne točke oziroma centra za obiskovalce Cerkniškega jezera. Sicer so v Notranjskem parku pripravili dve tematski poti, ena je pot izvirov in druga je Drvošec. Pot izvirov se začne v vasi Gorenje jezero, je krožna in poteka ob izvirih, ki napajajo Cerkniško jezero. Učna pot Drvošec pa poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 metrov pred mostom pred vasjo Otok. Pot po večini poteka skozi gozd in je s svojo dolžino 3,7 kilometra v eno smer primerna za vsakogar, ki ima ustrezno obutev. To pot bomo spoznali v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.
Vsi vemo, kako dobro se počutimo, kadar smo v naravi. Zvoki gozda, vonj dreves, sončni žarki, ki se poigravajo z jesenkimi listi... O zdravilni moči narave smo govorili v tokratnih Doživetjih. Slišali pa ste tudi, da je naj tematska pot za leto 2020 Drvošec v Notranjskem parku. Sogovornika sta bila predsednik komisije za izbor gozdar Jože Prah in Eva Kobe iz Notranjskega parka.
V oddaji Za naše kmetovalce smo ta teden najprej spregovorili o bližajočih se volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Zanimanje in konkurenca sta letos ogromna, saj je na 95 vloženih kandidatnih listah za v svet zbornice kar 287 kandidatov, kar je še enkrat več kot pred štirimi leti. Obiskali smo Mlakarjeve iz Iga vasi - eno redkih družin na Notranjskem, ki se preživlja izključno s kmetijstvom in se odpravili v Podsredo, kjer se pripravljajo na – letos malo drugačen, Praznik kozjanskega jabolka. Izvedeli ste tudi, da so v Gornji Radgoni, navkljub koronakrizi, zasadili vzorčne vrtove oziroma nasade, za konec pa smo poklepetali z mlado baletko Blažko Kobal z Dilc, ki svojo prihodnost vidi v kozjereji. Oddajo pripravlja Sabrina Mulec.
Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet Prirodoslovnega muzeja Slovenije, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke danes v sodobnem svetu pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in mag. Slavko Polak, kustos v Notranjskem muzeju Postojna.
Dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze se ukvarja z več raziskovalnimi področji, med drugim z dendrologijo, gozdno genetiko, žlahtnjenjem gozdnega drevja ter gozdnim semenarstvom in drevesničarstvom. Odraščal je na Notranjskem, ki velja za deželo gozda. Tudi zdaj se za njihovo domačo hišo razprostira gozd, kamor se rad umakne. Gozdovi vedno pritegnejo njegovo pozornost tudi na številnih potovanjih, svoja opažanja pa že desetletja dokumentira tudi s fotoaparatom. Več v tokratnem podkastu V imenu narave.
V današnji oddaji Mejniki identitete bomo govorili o fenomenu cerkniškega polja s presihajočim jezerom. O tem smo se pogovarjali z mag. Slavkom Polakom, biologom in kustosom pri Notranjskem muzeju v Postojni, Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Napoved: Planinska gora je dobila ime po trgu Planina na Notranjskem in je za nekatere izjemna romarska točka, za druge cilj popoldanskega izleta, kamor lahko pobegnejo pred vsakodnevnim hrupom, in za tretje izhodišče za polet z jadralnim padalom, za spust z gorskim kolesom in podobno. Je pa to tudi kraj, ki ga prepredajo številne legende, pravljice in izročilo. Pa še nekaj je zanimivega, z imenom Planinska gora označujejo sedlo med dvema vrhovoma, in sicer Grmado in Petričevim hribom. In domačini, ki se odpravijo na ta kraj, rečejo, da gredo »na guro – na goro«. Posebnost je tudi to, da Planinska gora ni gora s strmimi prepadnimi stenami, ampak je porasla z gozdom, ki ga sekajo delno opusteli travniki in pašniki. Kljub temu pa je popotnik, ki se vzpne na to goro, deležen čudovitega razgleda na Notranjsko. To so v času med obema svetovnima vojnama zelo dobro vedeli tudi Italijani, ki so goro prepredli s številni podzemeljskimi utrdbami in bunkerji. Ti seveda mamijo s skrivnostnimi vhodi, vendar pa v njih prežijo nevarnosti, in kar nekaj neprevidnih obiskovalcev je zato že dobilo hude telesne poškodbe. Pa vendar je Planinska gora čudovita pohodniška točka, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Planinsko goro in z njo povezano izročilo bomo spoznali v oddaji Sledi časa – njen avtor je Milan Trobič.
Cerkniško jezero, ki je del Notranjskega regijskega parka, velja za eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Po svoji biotski raznovrstnosti pa se najbrž lahko kosa tudi z jezeri v svetovnem merilu.Tam so opazovali polovico vseh evropskih vrst ptičev, od 180 vrst dnevnih metuljev, kolikor jih je pri nas, so jih na območju jezera našteli kar 125. Ob Cerkniškem jezeru živi tudi 15 vrst dvoživk, mednje sodita tudi veliki pupek in hribski urh. Bolj znan je verjetno urh, ki sicer sodi v družino žab, a vendar ga od njih loči okrogel jezik, ki ga ne more iztegniti tako, kot to lahko počnejo žabe. Veliko bolj skrivnosten pa je veliki pupek, ki mu zaradi videza včasih rečejo tudi zmajček.Obe dvoživki sta na rdečem seznamu in tudi zato, da se vrsti ohranita, so pupkom in urhom v Notranjskem parku v sklopu projekta KRAS.RE.VITA uredili nova bivališča, ki bodo v sklopu poti ob Cerkniškem jezeru v prihodnje na ogled tudi javnosti.
Rudi Kruh je gospod s Pragerskega, ki je delal na železnici. Gospod Franci Klobasa je tudi delal na železnici. Nekega dne sta se srečala. V menzi. Gospod Klobasa pravi, da sta poleg njiju manjkala še preostala dva sodelavca s priimkom Hren in Česen. Kruh ima poleg te še veliko drugih dogodivščin, ki so se mu pripetile zaradi priimka. Nekaj časa je na primer delal na postaji na Notranjskem, kjer sta bila njegova dva sodelavca Cucek in Maček. Ker se je trafika v njegovem domačem kraju imenovala Kruh, so tudi zaradi nje nastajali nesporazumi.
Cerkniško polje s svojim jezerom je pred stoletji veljalo za enega najbolj znanih kraških pojavov v Evropi. Pravzaprav je ta del Slovenije, danes Notranjski regijski park, poleg matičnega Krasa po svetu najbolj poznan, preučevan in prepoznan. O naravnih posebnostih in življenju ljudi na Notranjskem je obširno pisal že Janez Vajkard Valvazor, za njim še številni, zato imajo današnji interpreti zgodovine tam lažje delo kot drugod.