Podcasts about srednji

V teh dneh v Ljubljani potekajo oziroma se bodo začeli tradicionalni programi, ki prispevajo h krepitvi povezovanja slovenskega kulturnega prostora. Vodi jih Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta ponedeljek se je na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji začela dvotedenska 21. Mladinska poletna šola slovenščine s prijavljenimi 119 udeleženci iz 22 držav. V ponedeljek se bo na Filozofski fakulteti začela dvotedenska 45. Poletna šola slovenskega jezika s prijavljenimi 80 udeleženci iz 31 držav. Istega dne se bo v Cukrarni začel dvotedenski 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo »Voda v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi«; pričakujejo 113 udeležencev iz 25 držav. Čez dobra dva tedna pa se bo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon, v bližini Maribora začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga za mlade med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše, pripravlja Svetovni slovenski kongres. Dopoldne izboljšujejo znanje slovenščine, popoldne pa v medsebojnem druženju spoznavajo kulturno in naravno dediščino Slovenije.

V Ljubljani, na Srednji vzgojiteljski šoli bo jutri tako imenovan Argentinski večer, ko bodo nastopili letošnji maturantje iz Argentine oziroma abiturienti Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka RAST 55, folklorna skupina Mladika ter glasbena skupina Potomci. Večera sta bosta udeležili tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, ki bo zbrane uvodoma tudi pozdravila in državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Dogodek v okviru Mladinske poletne šole slovenskega jezika pripravlja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Državna sekretarka Helena Jaklitsch bo jutri tudi gostja pogovornega večera na srečanju Dobrodošli doma, dobrodošli v NUK-u. Na dogodku, ki ga pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, bodo o treh Slovenijah, matični, zamejski in izseljenski ter enotnem kulturnem prostoru, skupaj z državno sekretarko razpravljale: urednica in dejavna članica izseljenske skupnosti v Argentini Mariana Poznič, novinarka, publicistka in kulturna delavka iz zamejstva v Italiji Erika Jazbar ter skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK-u Helena Janežič, ki bo pogovor tudi vodila. Z živahnimi slovenskimi in argentinskimi ritmi bo večer popestrila glasbena skupina Los Tilos iz Argentine.

Zgodovino mila bi lahko opisali kot pot od naključnih odkritij do dovršenih kemijskih postopkov. In čeprav se nam milo - trdo in tekoče - danes zdi samoumevno, je izdelava mila pravzaprav mojstrskost, ki so jo pilili tisočletja. Sogovornica: Maja Šilc, učiteljica strokovnoteoretičnih modulov v programu Kozmetični tehnik, ki na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo uči kozmetologijo.

Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).

Potovanje skozi visoke planote in gorske verige, zgodovinska križišča in številne »oddaljene« kraje, ki jih globalizacija še ni povsem spremenila, smo okronali z zanimivimi informacijami glede vstopa idr. posebnosti potovanja po državah in območjih Srednje Azije. Prav tako smo govorili o nasvetih pri obisku Afganistana, varnostnih tveganjih in izkušnjah potovanja po izbrani državi v vlogi ženske.S07E03Gostja: Anđela NedeljkovićModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 25. 02. 2026Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep YouTube: www.youtube.com/popotnistvo

Uvodni tekmovalni dan zimskih olimpijskih iger v Italiji se je med dobitnice odličij vpisala tudi Slovenija. Srebrno kolajno je na srednji skakalnici osvojila smučarska skakalka Nika Prevc. Do olimpijskega naslova ji je zmanjkalo 1,1 točke. Prevc je s srebrom osvojila 29-o slovensko kolajno na zimskih olimpijskih igrah.

Saša Šušteršič je akademska slikarka, ki je leta 2017 pustila poučevanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se preselila na otok Réunion. Pred tem si je dopisovala z bodočim možem, Francozom, ki ga je prvič videla na letališču. Spremljal je njena slikarska dela in želel kupiti njeno sliko. Iz ponosa in slovenske trme se je upirala, a sprejela, da ji v zameno za likovno delo kupi letalsko karto. Zaljubila sta se in se pol leta pozneje poročila. Slovenka pripoveduje o življenju na zahodnem delu otoka, o aktivnem vulkanu, umetnosti in odraščanju triletne hčerke.

Z nami je bila tokrat izkušena popotnica Anđela Nedeljković. Skupaj smo se v prvem delu podali na pot od zahodnega območja Kitajske in visokogorskih krajev do ožjega osrčja Azije. Obiskali smo skrivnostne kraje, ki so jih nekdaj prečkali in zaznamovali številni popotniki trgovske ter kulturne Svilne poti.S07E02Gostja: Anđela NedeljkovićModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 21. 01. 2026Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: www.youtube.com/popotnistvo​

Da je tudi v naši družbi vse več nasilja, potrjuje današnji dogodek na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, kjer je dijak prvega letnika na hodniku z nožem napadel dijakinjo 4. letnika in ji z urezninami zadal lažje telesne poškodbe. Policisti so v slabih 20 minutah od prejema obvestila o napadu storilca prijeli v bližini šole v Rakičanu, 400 dijakov pa je po tem lahko odšlo domov. Motive za napad še preiskujejo. Drugi poudarki oddaje: - Italijansko izključno gospodarsko območje v Jadranu naj ne bi vplivalo na slovenske interese. - Članice Unije podprle sporazum z Mercosurjem. - V Ljubljani začetek 11-tega Filharmoničnega festivala baročne glasbe.

Iz Murske Sobote poročajo o nasilnem dejanju na srednji zdravstveni šoli. V napadu je bila lažje poškodovana dijakinja. Storilca, prav tako dijaka na šoli, je policija že prijela, vodstvo šole pa je učence poslalo domov. Drugi poudarki oddaje: - Rusija v novem napadu na Ukrajino uporabila nadzvočno raketo Orešnik - Neuradno: članice Evropske unije potrdile sporazum z blokom Mercosur - Na Ljubnem se s kvalifikacijami začenja praznik smučarskih skakalk

Ciril Ambrož, sedaj že upokojeni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru je v lanskem šolskem letu tam poučeval enega samega dimnikarja. Kako spodbuditi zanimanje mladih za poklice, ki jih nujno potrebujemo? V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« prleško pokrajino, njegove stvaritve pa dopolnjujejo poezijo in prozo številnih avtorjev.

Helena Meško je ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter dolgoletna pedagoginja, ki verjame, da glasba oblikuje značaj in srce mladih. Ob 80-letnici šole spregovori o umetnosti, vzgoji in lepoti, ki ostaja pristna – takšna, kot so njeni dijaki.

Šola - beseda, ki je nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta zagotovo velikokrat izrečena beseda v družinah s šoloobveznimi otroki. Kako pripraviti bodočega prvošolca na pouk, kako to storiti pri starejših učencih in dijakih? Zakaj je šola polje tolikšnega števila frustracij za šolarje in njihove starše? O vsem tem pred začetkom novega šolskega leta v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Adriana Gaberščik, učiteljica razrednega pouka na OŠ Miška Kranjca Ljubljana; Anja Vidmar, psihologinja na Gimnaziji Ledina; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Hana Kolendo, dijakinja, članica predsedstva Dijaške organizacije Slovenije; dr. Uroš Ocepek, prof. matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje.

Tragična prometna nesreča na štajerski avtocesti, v kateri je danes umrlo pet tujih državljanov, je bila posledica neprilagojene hitrosti. Voznik kombija se je pred delovno zaporo zaletel v zadnji del priklopnega vozila. Pristojni ob tem znova pozivajo, da se na vožnjo odpravimo le, če smo za to psihofizično pripravljeni. Druge teme: - Ministrica Bratušek pred drugo obletnico ujme zadovoljna z izvedbo infrastrukturnih sanacij na Gorenjskem. - Racijo na antifašističnem taboru na avstrijskem Koroškem bodo preiskali tudi na deželni ravni. - Po potresu ob Kamčatki zdaj opozorila pred cunamiji v Srednji in Južni Ameriki.

Uroš Štefelin kuha že od malega, navdušila ga je babica in njeni recepti so mu še vedno v navdih. Po šolanju na Srednji gostinski šoli je nabiral kuharske izkušnje v znanih blejskih hotelih in restavracijah, vmes pa dokončal Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem na Bledu. Nato je obudil Restavracijo 1906 v blejskem hotelu Triglav in Vilo Podvin, zadnja leta pa kuha v Hiši Linhart v Radovljici. Njegovo delo je bilo nagrajeno z Michelinovo zvezdico, a zanj so enako pomembni lokalni kmetje, stari recepti in zadovoljni gostje. Izhaja predvsem iz slovenske kulinarične tradicije, ki jo preobraža v sodobne jedi, zato je gotovo zelo primeren sogovornik za dan državnosti. Kulinarika namreč ni le vsakdanji užitek, ampak je tudi del kulturne dediščine, identitete in zgodovine naroda. Kuharskega mojstra Uroša Štefelina je obiskala Andreja Čokl.

V Svetovalnici bomo gostili Romano Marolt, profesorico na Srednji frizerski šoli v Ljubljani. Kako negovati lase v poletnem času, jih je dobro sprati po kopanju v morju ali bazenu, kaj narediti, da bodo hitreje in lepše rastli? Kako negovati zelo suh las in na kaj paziti, ko se barvamo sami? Prisluhnite ob osmih.

V Svetovalnici bomo gostili Romano Marolt, profesorico na Srednji frizerski šoli v Ljubljani. Kako negovati lase v poletnem času, jih je dobro sprati po kopanju v morju ali bazenu, kaj narediti, da bodo hitreje in lepše rastli? Kako negovati zelo suh las in na kaj paziti, ko se barvamo sami? Prisluhnite ob osmih.

Gradec je dopoldne pretresel krvav strelski pohod na tamkajšnji srednji šoli, v katerem je napadalec ubil 9 ljudi, več 10 pa ranil. Šlo naj bi za nekdanjega dijaka omenjene šole, ki naj bi storil samomor. V oddaji tudi: - Rusija izvedla nov obsežen nočni napad na Ukrajino z brezpilotnimi letalniki, glavni cilj je bila prestolnica Kijev - Evropska komisija napovedala pakt za oceane, katerega namen je zmanjšanje onesnaženja morij in zavarovanje morskih ekoksistemov - Za aprilske zastrupitve s hrano v Maximarketu v Ljubljani naj bi bilo krivo mešanje pitne vode in vode za gašenj

Poročali smo o utrjevanju svetovnega položaja Lekovega farmacevtskega središča v Lendavi z novim laboratorijem, interesih povezanih z ljubljanskimi Križankami, ki povzročajo skrbi Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, krepitvi domske oskrbe v Šalovcih, razvojnih projektih v občini Ajdovščina, triu kraških znamenitostih, ki privablja vse več obiskovalcev, in obnovi Resnikove hiše v občini Kozje.

Poročali smo o utrjevanju svetovnega položaja Lekovega farmacevtskega središča v Lendavi z novim laboratorijem, interesih povezanih z ljubljanskimi Križankami, ki povzročajo skrbi Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, krepitvi domske oskrbe v Šalovcih, razvojnih projektih v občini Ajdovščina, triu kraških znamenitostih, ki privablja vse več obiskovalcev, in obnovi Resnikove hiše v občini Kozje.

Matej Rigelnik je svojo kariero začel pri NLB d.d., kjer je med leti 2011 in 2014 vodil oddelek individualnega upravljanja premoženja strank v sektorju investicijskega bančništva v okviru NLB d.d.. Leta 2014 je pri NLB nastopil kot namestnik direktorja sektorja privatnega bančništva. V letu 2016 je prevzel pri Triglav skladih vodenje oddelka za upravljanje premoženja. V začetku leta 2017 je postal glavni izvršni direktor družbe Union hoteli, d.d. ter ob ustanovitvi družbe EQUINOX NEPREMIČNINE d.d. član/partner njenega upravnega odbora in izvršni direktor. Najljubši citat: Kdor hoče, temu ni nič težko, kdor noče, je vse težko.Najljubša knjiga: Rad berem leposlovje in strokovno literaturo. Drugače pa Vitomil Zupan: Komedija človeškega tkiva.Hobiji: Sprehajanje s psomNajljubša hrana: Pizza (Picerija Julči)Najljubši podjetnik: Javier Gerardo Milei - Predsednik ArgentineNaj app: Cbloomberg Professional, Outlook, LinkedInZaključni nauk:·      Poskušate dosežti stanje duha in okolja in ste s tem zadodvoljni. Da čutite notranji mir s tem kaj poččnete in na način katerega počnete.

Piše Ifigenija Simonović, bere Eva Longyka Marušič. Anton Komat je nosilec naziva ambasador znanj in prejemnik slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS. Je avtor dobrega ducata poljudno znanstvenih knjig za otroke in odrasle, številnih televizijskih scenarijev, na desetine spremnih besed za knjige svojih somišljenikov. Nanizal je najmanj petsto člankov v slovenskih in tujih revijah. Tokrat bomo v roke vzeli njegovo najnovejšo knjigo Zgodbe pozabljenega sveta, ki je izšla pri založbi Buča. Zbirka Zgodbe pozabljenega sveta vsebuje enaindvajset kratkih esejistično naravnanih osebnoizpovednih zgodb, ki nakazujejo avtorjevo okoljevarstveno in človekoljubno izhodišče. Komat je pisatelj, ki ga bralci cenijo, tisti o katerih piše, pa bi ga najraje utopili v žlici vode. Prav to, da odločno plava proti toku, je njegova najznačilnejša odlika. Anton Komat se že tri desetletja pojavlja v javnih razpravah kot zagovornik narave, zlasti vode in gozdov, in kot nasprotnik zastrupljanja rodovitne zemlje, rastlin, živali in ljudi. V živo ozavešča šolarje in srednješolce po vsej Sloveniji, pojavlja pa se tudi v parlamentu, kadar je treba povzdigniti besedo nad brezvestnimi lobisti. Eden od zadnjih podvigov, namreč prepoved uvoza in uporabe nepopravljivo škodljivih gensko modificiranih pridelkov, mu po vsej verjetnosti in v škodo vsej Evropi ne bo uspel. Antona Komata je delo pripeljalo v mnoge dežele, na Bližnji in Srednji vzhod, v Egipt in Rusijo, a najbolj prizadeven je v domačem kraju, v Domžalah, kjer je leta 2021 ustanovil Društvo za sonaravno lokalno prehrano in izobraževanje. Na samem začetku letošnjega leta mu je v Domžalah uspelo preprečiti podiranje mogočnih bukev, ki jih je pred 120 leti posadil Tirolec Jakob Oberwalder, lastnik tovarne Univerzale, kjer so vse do leta 2003 izdelovali znamenite slamnike. Nosila jih je gosposka v Ameriki in Evropi. Podiranja bukev so se na vrat na nos lotili žagarji iz Arboretuma Volčji potok. Komat je v zanj značilnem bliskovitem odzivu dokazal, da so drevesa zdrava in da je potrebna samo tako imenovana drevesna kirurgija. Bukve bojo lahko mirno kraljevale v parku vsaj še dvajset let. Prav gozdarsko kirurško in do narave pokroviteljsko pa se je Anton Komat v zbirki Zgodbe pozabljenega sveta lotil spominov na otroštvo, srečanj z ljudmi, ki so ga globlje zaznamovali, in opisa naključnih pripetljajev. Piše tako, da najprej ne skopari s podobo, pusti, da se pripoved ukorenini in razraste, potem pa precizno izpostavi bistvo, ne da bi povzročal bolečino, ogorčenje ali obup. Naslov zbirke Zgodbe pozabljenega sveta vsebuje spomine, ki nikakor niso pozabljeni, vzbujajo pa vprašanje, kaj od tistega sveta bo preživelo našo dobo objestnosti in samoljubja. Naj gre za ljubezen, za čarovnijo gozda, za samoto, tišino in krila domišljije, za raziskovanje onesnaženih jam ali vodotokov, za moč denarja ali nasilja, Anton Komat se dosledno oklepa resnice kakor jezdec vranca. V zgodbi Darilo miru na primer piše, da je človek po svojem izvoru bitje sonca, svetlobe in toplote, v zgodbi Zasvojenci z otoki pa ugotavlja, da je iskalec notranjega miru, raziskovalec odsotnosti mita in tolmač lastnega izgona iz narave. V uvodni zgodbi z naslovom Dopusti življenju živeti pokaže izhodišče svojega pisanja, ki ne obljublja leposlovne zbirke zgodb, temveč nepopustljivo aktivistično pisanje. Tako na primer ugotavlja, da sedanji čas utripa v ritmu človekovega nasilja in naravnih katastrof, da so ljudje odrezani od narave, izpuljeni iz zemlje kot plevel, vrženi na gnojišče velemest, gulagov za izvajanje popolne nadvlade. V knjigi najdemo zapise o političnem scientizmu, vulgarnem materializmu, genskem determinizmu, socialno obarvanem neodarvinizmu, o kultu umetne inteligence, o obsedenosti z digitalizacijo. To so teme in izrazi, ki jih rahločuten bralec leposlovnih kratkih zgodb ne pričakuje in jih morda tudi zavrača, a na koncu knjige si misli, da je vsaj bral, če že ni ukrepal. V zgodbi Zdravilna moč sočutja najdemo zapis o prikritih, zamolčanih ali zanikanih odlagališčih obstojnih organskih polutantov, preprosto rečeno strupenih kemikalij, ki bi jih morali po Stockholmski konvenciji iz leta 2004 strumno očiščevati. Ta srhljiva zgodba je literarna zato, ker je razplet odvisen od enega samega človeka, ki zaradi odpadkov zboli za rakom in se v svoji stiski zave stiske drugega. Sklene povedati resnico in to se, kakor vedno, izkaže za odrešujoče. V knjigi so seveda tudi lirični utrinki, ki so kakor gostoljubna čitalniška počivališča. Starka Minka, prijateljica medvedke in njenih mladičev v zgodbi z naslovom Pripoved modre starke, ima na primer ogorel obraz in štrenasto bele lase, pa velike in temne oči, skoraj črne kot nebo brez meseca. Ko Anton Komat na svojih pisateljskih poteh naleti na šokantne statistične podatke, se ne ustraši, se ne umakne, temveč zategne uzde, njegov vranec zahrza, bralec pa se zdrzne in se zave plašnic, ki ga kot uspavala varujejo pred slabo vestjo. Tega občutka Komat ne vsiljuje z moralističnim prepričevanjem, temveč piše kot priča, ki vidi prav vse, kar bi lahko videli vsi, če ne bi izbrali slepote ali pogledali vstran. Najsi to počnemo s polno ali potlačeno zavestjo, vprašanje, na čigav račun živimo, postaja vedno bolj zamolklo in nezaželeno. Prav tega vprašanja Anton Komat ne izpusti iz vajeti. Napoveduje in zapoveduje vedno bolj ozaveščeno ježo čez drn in strn in prisega na moč filozofije, mistike in umetnosti.

Podajamo se v ene izmed najbolj odročnih predelov planeta. Z zavzetim popotnikom Markom Mikljem podoživljamo najbolj zanimive dele njegove poti po Srednji in Južni Ameriki, na kateri se je pobliže spoznal z več plemenskimi ljudstvi in različnimi posamezniki, npr. šamani, ki živijo daleč onkraj meja t. i. civiliziranega sveta, v džunglah Peruja, Bolivije in Brazilije. V intervjuju, v katerem opisuje svoje izkušnje z bivanjem v divjini brez dostopa do elektrike, pitne vode in zdravniške oskrbe, med drugim pripoveduje o "glasbi džungle", požarih, tarantelah in posebnih obredih.

V galeriji Vžigalica so ta teden odprli dokumentarno-umetniško razstavo fotografinje, fotoreporterke in videodokumentaristke Mance Juvan z naslovom Dolina. Razstava je rezultat poglobljenega raziskovanja vpliva industrializacije in onesnaževanja v srednji Soški dolini, ki jo vse od leta 1921 do danes zaznamuje obstoj »fabrike«.

Podkast pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" stigao je u vaše mobilne telefone i druge adekvatne uređaje. Nenad Kulačin i Marko Vidojković su u prvom delu emisije pozdravili odluku prosvetara da podrže zahteve studenata, odluku Vučića da sa Marićem razgovara dva sata o svom ubistvu, odluku Novaka Đokovića da javno podrži studente, kao i odluku režima da Šuleta postavi za ambasadora u SAD. Gost u ovoj epizodi je veliki prijatelj dvojice autora i višestruki povratnik u DLZ, novinar Cvijetin Milivojević. Cvijetina je milina slušati svaki put, pa tako i ovog puta. Na prepoznatljiv način se bavio studentskim protestom, kao i pridruženim protestima, režimskim sumanutim postupcima, putevima za izlazak iz političke krize, kao i pronalaženjem mesta za opoziciju na tim putevima. U Magarećem kutku videćete da moć govora bizona ne čini čovekom. Podržite opstanak DLZ simboličnom pretplatom na patreon.com/ucutatinecemo i donacijama, na PayPal dlz.istern@gmail.com

Na policah trgovin z izdelki, ki so namenjeni negi las, so različni šamponi, balzami, preparati, kreme, geli in maske za lase. Kaj uporabljati, če so lasje mastni, suhi, redki, lomljivi ali polni prhljaja? O tem bo govor v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami učiteljica na Srednji frizerski šoli Ljubljana Romana Marolt. Zanimalo nas bo tudi, kako izbrati primerno barvo las.

Poročali smo o novem dializnem centru v Kočevju, projektu ureditve obale od Žusterne proti Izoli, gradnji prizidka k Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, donaciji računalnikov za učence Osnove šole Loka v Črnomlju in vzpostavitvi sočutnih točk v dveh knjižnicah na Primorskem.

Poročali smo o novem dializnem centru v Kočevju, projektu ureditve obale od Žusterne proti Izoli, gradnji prizidka k Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, donaciji računalnikov za učence Osnove šole Loka v Črnomlju in vzpostavitvi sočutnih točk v dveh knjižnicah na Primorskem.

Letos bo v Ljubljani že peti Čipkarski festival Ljubljana. Potekal bo v soboto, 19., in v nedeljo, 20. oktobra, na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki domuje v Križankah. Prireditev nam je predstavila predsednica organizacijskega odbora Afrodita Hebar Kljun.

Vse več učencev, dijakov in učiteljev pri pouku in doma za učenje uporablja umetno inteligenco. To odpira več izzivov: ali jo znajo smiselno uporabljati za bolj kakovostno pridobivanje znanja; kako doseči, da njena uporaba ne bi poglobila neenakosti med šolarji; in kako preprečevati zlorabe orodij umetne inteligence za šolsko delo? O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor, mag. Janja Jakončič, učiteljica matematike na Gimnaziji Bežigrad Ljubljana; dr. Igor Pesek, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; Anja Fras, dijakinja Prve gimnazije Maribor.

V letošnjem letu se spominjamo 160-letnice prihoda bratov frančiškanov v Maribor, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in kasneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Prisluhnili smo pogovoru z župnikom p. Janezom Papo. Svetovni molitveni dan žensk je molitveno gibanje, ki ponuja tudi vsebine za mame z otroki. Več o tem je povedala Tanja Povšnar Vrečar. Bili smo tudi pri sveti maši za policiste v Srednji vasi pri Bohinju, slišali ste tudi, kaj je nadškof Marjan Turnšek povedal učiteljem na 21. Slomškovem dnevu na Ponikvi.

V poplavah, ki so prizadele dele srednje in vzhodne Evrope, je umrlo najmanj 17 ljudi, več deset jih pogrešajo. Več milijonov ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Razmere v več evropskih državah so kritične, tudi na Poljskem, kjer so na poplavljenih območjih na jugu države razglasili izredne razmere. Poljski premier Donald Tusk pričakuje pomoč Evropske unije. Po njegovih besedah bodo od Evropske unije skušali dobiti vsa mogoča sredstva za pomoč ob poplavah. V oddaji tudi o tem: - Pogajalci o odprtih vprašanjih plačnega zakona v javnem sektorju, policijska sindikata nezadovoljna z doseženim - Državni zbor bo moral spet odločati o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini - Ob tednu mobilnosti številne dejavnosti pripravili tudi v Mariboru

Obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, spremembe na področjih razširjenega programa osnovne šole in podaljšanega bivanja, pa tudi novosti pri nacionalnem preverjanju znanja; koreniti posegi na področje šolanja na domu, več ur slovenščine za učence in dijake priseljence. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša novo šolsko leto. V tokratnem Studiu ob 17.00 jih predstavljajo predstavniki Ministrstva za šolstvo, Zavoda za šolstvo, ravnatelji in predstavnica Zveze aktivov svetov staršev.

Ime tedna je Matej Veber, mentor ekipi Mechatronics Rescue Team, skupini dijakov 4. letnika na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, ki so na svetovnem prvenstvu v robotiki v nizozemskem Eindhovnu premagali vso konkurenco ter v kategoriji reševalnih robotov osvojili prvo mesto. Z izjemnim rezultatom na letošnjem svetovnem prvenstvu so si zagotovili tudi vstopnico za RoboCup 2025.Kandidata sta bila še: Branko Ravnak, predsednik plavalnega kluba Slovenske Konjice, ki je s sodelavci in v sodelovanju z Mednarodno zvezo društev IAHD Adriatic na Javnem mestnem kopališču pripravil jubilejni, že 20. "Dan brez vozička" in akcijo "Voda vzame, voda vrne". Z opozarjanjem na posledice nepremišljenih skokov v vodo so na dogodek povabili tudi starostnike, varovance različnih zavodov in druge invalide. Iris Breganski, atletinja, ki je na svetovnem prvenstvu gluhih na Tajvanu, s 4405 točkami osvojila srebrno kolajno v sedmeroboju. Tako je dvema zlatima in srebrni kolajni, ki jih je leta 2018 osvojila na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bolgariji ter lanskima bronastima na evropskem članskem prvenstvu na Poljskem, dodala še šesto odličje z velikih mednarodnih tekmovanj.

V dolini pod Poncami je vse nared za zadnje tekme sezone v smučarskih skokih. Najprej bodo sezono končala dekleta, tekma na srednji napravi se bo začela čez uro in pol. Od jutri do nedelje pa bodo tekmovali še fantje, in sicer na letalnici. Drugi poudarki oddaje: - Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres se je v Bruslju skupaj z voditelji držav članic Unije zavzel za mir v Ukrajini in Gazi. - Zunanje ministrstvo ruskega diplomata razglasilo za nezaželeno osebo; po nekaterih informacijah naj bi šlo za podpolkovnika, namestnika vojaškega atašeja. - Stavkovni odbor operaterjev številke 112 zaradi napredka na pogajanjih preklical opozorilni shod.

Nekateri preostali vsebinski poudarki iz oddaje: - Stavkajoči na upravnih enotah so preobremenjeni in premalo plačani. - Srednji del tretje razvojne osi je še precej oddaljen od uresničitve. - Poziv spodnjepodravskim županom, naj finančno podprejo letalsko obrambo pred točo. - V Tolminu z odlokom postavili pravila za izvedbo festivalov in zvišali festivalsko takso.

Arijan Mačak je eden izmed letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Kako je izbral koncerta, za izvedbo katerih je prejel nagrado, in po čem se je razlikovalo njegovo šolanje v Ljubljani in na Hrvaškem, bo povedal sam, poslušali pa bomo tudi odlomka obeh koncertov: LARS ERIK LARSSON: KONCERT ZA SAKSOFON IN GODALNI ORKESTER, OP. 14 - 2. ADAGIO JEAN DENIS MICHAT: SHAMS, 1. MORDANT Arijan Mačak je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Matije Petra Katančića v Valpovu in ga nadaljeval na Srednji glasbeni šoli Frana Kuhača v Osijeku pod mentorstvom Mirka Hrženjaka, zdaj pa je študent 2. letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mihe Rogine. Tekom šolanja je sodeloval na mnogih tekmovanjih, kjer je posegal po visokih rezultatih, kot solist se je predstavil na koncertih s Komornim godalnim orkestrom Glasbene šole Franje Kuhača, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije v ciklu koncertov Sozvočje svetov in z Orkestrom Slovenske filharmonije. Kot član komornih zasedb in orkestrov je nastopal po Sloveniji in tujini ter se predstavil na koncertih različnih organizatorjev.

V turistični oddaji smo se ustavili pri turističnih rezultatih v Sloveniji; ti so po podatkih statističnega urada najboljši doslej, potem pa smo se ozrli na nedavni dogodek na mariborski Srednji šoli za gostinstvo in turizem, ko so dijaki kuhali z vrhunskim kuharskim mojstrom s Hrvaške Davidom Skokom. In ker se k hrani poda tudi vino, smo izvedeli več o vinih Aljaske.

Kako pripravimo krhko, kuhano ali paljeno testo? Kako pripravimo praznično pecivo iz polnozrnate moke, katero sladilo uporabiti namesto sladkorja, kako naredimo najboljši božični sadni kruh? Se boste lotili peke orehove potice, bi poskusili čokoladno lešnikovo torto s hruškami, je še čas za pripravo škofjeloških kruhkov? Kako pravilno pečemo suffle ali čokoladno presenečenje? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gastronomijo in turizem v Ljubljani. Svoja vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali nas pokličete med oddajo.

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

»V zadnjih treh desetletjih so študije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope obogatile področja študij popularne glasbe, zvočnih študij, kulturnih študij in etnomuzikologije ter ponudile vpogled v zapletene preplete med glasbenimi praksami, industrijo in občinstvi na eni strani ter različnimi vidiki pripadnosti, identifikacije in oblikovanja skupnosti na drugi strani. Analize sodobne lokalne in regionalne popularne glasbe – kot so med drugim turbofolk, avstropop, čalga, manele, tallava, srbski trapfolk, bolgarski trap in slovenska narodnozabavna glasba – zagotavljajo neprecenljiv vpogled v množico glasbenih in zvočnih pokrajin v regiji. Predstavljajo pa tudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje mehanizmov, vpliva in arhitektur pripadnosti, identifikacij in skupnosti v tem raznolikem prostoru, ki ga je zgodovinsko zaznamovala živahna dinamika prelomov, prekinitev in povezav.« Tako so zapisali organizatorji mednarodne konference z naslovom Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki 9. in 10. novembra poteka na Fakulteti za družbene vede. V dveh dneh se bo zvrstilo zelo veliko zanimivih predavanj in okroglih miz med drugim s tematikami: Prepletenost, izmenjava in geneza žanrov; Nacionalna identiteta in popularna glasba v Ukrajini po ruski invaziji; Občinstvo popularne glasbe; Razpiranje slovenske narodnozabavne glasbe; Med nacionalizmom in patriotizmom; Glasbena industrija in politika v srednji in vzhodni Evropi in še mnogo drugih. Natančnejši program je objavljen na spletni strani Fakultete za družbene vede. S profesorjem in enem izmed članov organizacijskega odbora konference, doktorjem Petrom Stankovićem se je pogovarjala Alja kramar.

Ime tedna in ime oktobra je Uroš Ocepek, učitelj, ki na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje poučuje računalništvo. V okviru projekta "Učitelj sem! Učiteljica sem!" je lani zmagal na slovenskem izboru za najboljšega učitelja, zdaj pa se je v konkurenci več tisoč učiteljev z vsega sveta uvrstil med 50 najboljših in se poteguje za nagrado najboljšega učitelja na svetu.Kandidati so bili še: Bojan Meklav, Tadej Muznik, Nejc Eržen in Vasja Tuta, ekipa inovatorjev družbe Hidria, ki so za električni priključek sistema izpušnih plinov prejeli zlato nacionalno priznanje za inovacije. Sistem za delovanje pri zahtevnih karakteristikah in hladnem zagonu motorja bistveno zmanjša izpust škodljivih emisij. Janez Janša, dolgoletni vodja Maske, zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, ki že 30 let pomembno sooblikuje kulturno umetniški in humanistični prostor tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Ob obletnici so sestavili serijo dogodkov, ki se ozirajo na dogajanje pred 17 leti, ko je izšla 100. številka revije.

Prvo knjigo o zgodovini Španije pri nas, ki je v prevodu Ferdinanda Miklavca izšla pri Slovenski matici (2022), so napisali Julio Valdeon, Joseph Perez in Santos Julia. Gre za delo s preprostim naslovom Zgodovina Španije, ki pripoveduje dolgo zgodbo različnih kraljevin, muslimanske zasedbe, rekonkviste, iskanja skupne identitete in gradnje svetovnega imperija s kolonijami v Srednji in Južni Ameriki. In je tudi zgodba o upadu moči ter dolgih prizadevanjih za demokracijo, ki jih pretrga krvava državljanska vojna in diktatura generala Franca. Številna nasprotja, težnje po večji avtonomiji, celo neodvisnosti, denimo Katalonije, pa obstajajo še danes. Več o vsem tem v pogovoru s prof. dr. Petrom Vodopivcem in doc. dr. Markom Štuhecem. Slika Streljanje upornikov 3. maja 1808 Francisca de Goye, vir: Wikipedija.

V turistični oddaji so bili v ospredju mladi. Najprej smo se ustavili na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer so gostili priznanega kuharskega mojstra Tomaža Kavčiča. V predvelikonočnem času smo se z njim in z dijaki pogovarjali o tradicionalni praznični kulinariki. Slišali smo tudi, kako ustvarjalni so mladi v turizmu; v potopisnem delu pa smo odpotovali v Angolo.

Melika Buza je zanimanje za glasbo začutila že v otroštvu. S štirimi leti je začela igrati klavir, s sedmimi pa je bila sprejeta v osnovno glasbeno šolo. Izobraževanje je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Zenici, kjer je bila najmlajša dijakinja, ki se je tam kadar koli izobraževala. Nastopila je v številnih državah po svetu ter prejela več kot 40 državnih in mednarodnih nagrad. Redno sodeluje z nacionalnimi orkestri, festivali ter svoje znanje širi na mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih. Leta 2019 je v imenu mesta Gradec prejela štipendijo za izjemno nadarjene študente Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je od leta 2016 študirala pod vodstvom profesorja Otta Niederdorferja. Od leta 2019 študij nadaljuje pod vodstvom profesorja Sergia De Simoneja. FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDA V C-MOLU, OP. 25, ŠT. 12, OCEAN ENRIQUE GRANADOS: GOYESCAS, SUITA ZA KLAVIR, OP. 11 - 4. QUEJAS O LA MAJA Y EL RUISENOR MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI (ONDINE, LE GIBET, SCARBO) RÉDÉRIC CHOPIN: BARKAROLA V FIS-DURU, OP. 60

Dijaki štiriletnega programa Gastronomija in turizem - smer gastronomija na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana so z nami delili svojo izkušnjo mednarodne mobilnosti. Na Dansko so odšli na praktično usposabljanje. Katere danske jedi so se naučili skuhati in kako so Dancem predstavili slovensko kulinariko? Več v oddaji Gymnasium.

Ob koncu osnovne šole si vsakdo začrta svojo življenjsko pot oziroma se odloči, ali bo nadaljeval šolanje, študiral ali pa si bo poiskal zaposlitev. Pomembno vlogo ima pri nekaterih tudi to, kar počnejo njegovi starši. Maks Merela je tako sledil očetovim stopinjam, saj je imel njegov oče doma manjšo mizarsko delavnico, kjer se je Maks zaljubil v les. Poleg tega je oče delal v podjetju LIP Radomlje, kjer so izdelovali masivno pohištvo. Maks je po tej poti dobil tudi štipendijo in je potem nadaljeval šolanje na Srednji lesarski šoli v Ljubljani. Tam so bili tako odlična ekipa dijakov, se spominja Maks, da so se skupaj odločili, da bodo nadaljevali študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer lesarstvo. Ker je bil štipendist podjetja LIP Radomlje, se je po diplomi zaposlil v tem podjetju, kjer je po letu dni pripravništva pridobil status mladega raziskovalca iz gospodarstva. Po doktorskem študiju se je zaposlil na Biotehniški fakulteti. Izredni profesor dr. Maks Merela je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Ovo je prva od šest epizoda serije "Stoljeća hrvatske glazbe"  – kratkog povijesnog pregleda čiji su autori Kruno Martinac i glazbenica i pedagoginja  iz Melbournea Mira Jakopanec.

Francoski politični analitik Jacques Rupnik se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v Srednji in Vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu.