Podcasts about srednji

Poročali smo o utrjevanju svetovnega položaja Lekovega farmacevtskega središča v Lendavi z novim laboratorijem, interesih povezanih z ljubljanskimi Križankami, ki povzročajo skrbi Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, krepitvi domske oskrbe v Šalovcih, razvojnih projektih v občini Ajdovščina, triu kraških znamenitostih, ki privablja vse več obiskovalcev, in obnovi Resnikove hiše v občini Kozje.

Matej Rigelnik je svojo kariero začel pri NLB d.d., kjer je med leti 2011 in 2014 vodil oddelek individualnega upravljanja premoženja strank v sektorju investicijskega bančništva v okviru NLB d.d.. Leta 2014 je pri NLB nastopil kot namestnik direktorja sektorja privatnega bančništva. V letu 2016 je prevzel pri Triglav skladih vodenje oddelka za upravljanje premoženja. V začetku leta 2017 je postal glavni izvršni direktor družbe Union hoteli, d.d. ter ob ustanovitvi družbe EQUINOX NEPREMIČNINE d.d. član/partner njenega upravnega odbora in izvršni direktor. Najljubši citat: Kdor hoče, temu ni nič težko, kdor noče, je vse težko.Najljubša knjiga: Rad berem leposlovje in strokovno literaturo. Drugače pa Vitomil Zupan: Komedija človeškega tkiva.Hobiji: Sprehajanje s psomNajljubša hrana: Pizza (Picerija Julči)Najljubši podjetnik: Javier Gerardo Milei - Predsednik ArgentineNaj app: Cbloomberg Professional, Outlook, LinkedInZaključni nauk:·      Poskušate dosežti stanje duha in okolja in ste s tem zadodvoljni. Da čutite notranji mir s tem kaj poččnete in na način katerega počnete.

Piše Ifigenija Simonović, bere Eva Longyka Marušič. Anton Komat je nosilec naziva ambasador znanj in prejemnik slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS. Je avtor dobrega ducata poljudno znanstvenih knjig za otroke in odrasle, številnih televizijskih scenarijev, na desetine spremnih besed za knjige svojih somišljenikov. Nanizal je najmanj petsto člankov v slovenskih in tujih revijah. Tokrat bomo v roke vzeli njegovo najnovejšo knjigo Zgodbe pozabljenega sveta, ki je izšla pri založbi Buča. Zbirka Zgodbe pozabljenega sveta vsebuje enaindvajset kratkih esejistično naravnanih osebnoizpovednih zgodb, ki nakazujejo avtorjevo okoljevarstveno in človekoljubno izhodišče. Komat je pisatelj, ki ga bralci cenijo, tisti o katerih piše, pa bi ga najraje utopili v žlici vode. Prav to, da odločno plava proti toku, je njegova najznačilnejša odlika. Anton Komat se že tri desetletja pojavlja v javnih razpravah kot zagovornik narave, zlasti vode in gozdov, in kot nasprotnik zastrupljanja rodovitne zemlje, rastlin, živali in ljudi. V živo ozavešča šolarje in srednješolce po vsej Sloveniji, pojavlja pa se tudi v parlamentu, kadar je treba povzdigniti besedo nad brezvestnimi lobisti. Eden od zadnjih podvigov, namreč prepoved uvoza in uporabe nepopravljivo škodljivih gensko modificiranih pridelkov, mu po vsej verjetnosti in v škodo vsej Evropi ne bo uspel. Antona Komata je delo pripeljalo v mnoge dežele, na Bližnji in Srednji vzhod, v Egipt in Rusijo, a najbolj prizadeven je v domačem kraju, v Domžalah, kjer je leta 2021 ustanovil Društvo za sonaravno lokalno prehrano in izobraževanje. Na samem začetku letošnjega leta mu je v Domžalah uspelo preprečiti podiranje mogočnih bukev, ki jih je pred 120 leti posadil Tirolec Jakob Oberwalder, lastnik tovarne Univerzale, kjer so vse do leta 2003 izdelovali znamenite slamnike. Nosila jih je gosposka v Ameriki in Evropi. Podiranja bukev so se na vrat na nos lotili žagarji iz Arboretuma Volčji potok. Komat je v zanj značilnem bliskovitem odzivu dokazal, da so drevesa zdrava in da je potrebna samo tako imenovana drevesna kirurgija. Bukve bojo lahko mirno kraljevale v parku vsaj še dvajset let. Prav gozdarsko kirurško in do narave pokroviteljsko pa se je Anton Komat v zbirki Zgodbe pozabljenega sveta lotil spominov na otroštvo, srečanj z ljudmi, ki so ga globlje zaznamovali, in opisa naključnih pripetljajev. Piše tako, da najprej ne skopari s podobo, pusti, da se pripoved ukorenini in razraste, potem pa precizno izpostavi bistvo, ne da bi povzročal bolečino, ogorčenje ali obup. Naslov zbirke Zgodbe pozabljenega sveta vsebuje spomine, ki nikakor niso pozabljeni, vzbujajo pa vprašanje, kaj od tistega sveta bo preživelo našo dobo objestnosti in samoljubja. Naj gre za ljubezen, za čarovnijo gozda, za samoto, tišino in krila domišljije, za raziskovanje onesnaženih jam ali vodotokov, za moč denarja ali nasilja, Anton Komat se dosledno oklepa resnice kakor jezdec vranca. V zgodbi Darilo miru na primer piše, da je človek po svojem izvoru bitje sonca, svetlobe in toplote, v zgodbi Zasvojenci z otoki pa ugotavlja, da je iskalec notranjega miru, raziskovalec odsotnosti mita in tolmač lastnega izgona iz narave. V uvodni zgodbi z naslovom Dopusti življenju živeti pokaže izhodišče svojega pisanja, ki ne obljublja leposlovne zbirke zgodb, temveč nepopustljivo aktivistično pisanje. Tako na primer ugotavlja, da sedanji čas utripa v ritmu človekovega nasilja in naravnih katastrof, da so ljudje odrezani od narave, izpuljeni iz zemlje kot plevel, vrženi na gnojišče velemest, gulagov za izvajanje popolne nadvlade. V knjigi najdemo zapise o političnem scientizmu, vulgarnem materializmu, genskem determinizmu, socialno obarvanem neodarvinizmu, o kultu umetne inteligence, o obsedenosti z digitalizacijo. To so teme in izrazi, ki jih rahločuten bralec leposlovnih kratkih zgodb ne pričakuje in jih morda tudi zavrača, a na koncu knjige si misli, da je vsaj bral, če že ni ukrepal. V zgodbi Zdravilna moč sočutja najdemo zapis o prikritih, zamolčanih ali zanikanih odlagališčih obstojnih organskih polutantov, preprosto rečeno strupenih kemikalij, ki bi jih morali po Stockholmski konvenciji iz leta 2004 strumno očiščevati. Ta srhljiva zgodba je literarna zato, ker je razplet odvisen od enega samega človeka, ki zaradi odpadkov zboli za rakom in se v svoji stiski zave stiske drugega. Sklene povedati resnico in to se, kakor vedno, izkaže za odrešujoče. V knjigi so seveda tudi lirični utrinki, ki so kakor gostoljubna čitalniška počivališča. Starka Minka, prijateljica medvedke in njenih mladičev v zgodbi z naslovom Pripoved modre starke, ima na primer ogorel obraz in štrenasto bele lase, pa velike in temne oči, skoraj črne kot nebo brez meseca. Ko Anton Komat na svojih pisateljskih poteh naleti na šokantne statistične podatke, se ne ustraši, se ne umakne, temveč zategne uzde, njegov vranec zahrza, bralec pa se zdrzne in se zave plašnic, ki ga kot uspavala varujejo pred slabo vestjo. Tega občutka Komat ne vsiljuje z moralističnim prepričevanjem, temveč piše kot priča, ki vidi prav vse, kar bi lahko videli vsi, če ne bi izbrali slepote ali pogledali vstran. Najsi to počnemo s polno ali potlačeno zavestjo, vprašanje, na čigav račun živimo, postaja vedno bolj zamolklo in nezaželeno. Prav tega vprašanja Anton Komat ne izpusti iz vajeti. Napoveduje in zapoveduje vedno bolj ozaveščeno ježo čez drn in strn in prisega na moč filozofije, mistike in umetnosti.

Podajamo se v ene izmed najbolj odročnih predelov planeta. Z zavzetim popotnikom Markom Mikljem podoživljamo najbolj zanimive dele njegove poti po Srednji in Južni Ameriki, na kateri se je pobliže spoznal z več plemenskimi ljudstvi in različnimi posamezniki, npr. šamani, ki živijo daleč onkraj meja t. i. civiliziranega sveta, v džunglah Peruja, Bolivije in Brazilije. V intervjuju, v katerem opisuje svoje izkušnje z bivanjem v divjini brez dostopa do elektrike, pitne vode in zdravniške oskrbe, med drugim pripoveduje o "glasbi džungle", požarih, tarantelah in posebnih obredih.

V galeriji Vžigalica so ta teden odprli dokumentarno-umetniško razstavo fotografinje, fotoreporterke in videodokumentaristke Mance Juvan z naslovom Dolina. Razstava je rezultat poglobljenega raziskovanja vpliva industrializacije in onesnaževanja v srednji Soški dolini, ki jo vse od leta 1921 do danes zaznamuje obstoj »fabrike«.

Podkast pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" stigao je u vaše mobilne telefone i druge adekvatne uređaje. Nenad Kulačin i Marko Vidojković su u prvom delu emisije pozdravili odluku prosvetara da podrže zahteve studenata, odluku Vučića da sa Marićem razgovara dva sata o svom ubistvu, odluku Novaka Đokovića da javno podrži studente, kao i odluku režima da Šuleta postavi za ambasadora u SAD. Gost u ovoj epizodi je veliki prijatelj dvojice autora i višestruki povratnik u DLZ, novinar Cvijetin Milivojević. Cvijetina je milina slušati svaki put, pa tako i ovog puta. Na prepoznatljiv način se bavio studentskim protestom, kao i pridruženim protestima, režimskim sumanutim postupcima, putevima za izlazak iz političke krize, kao i pronalaženjem mesta za opoziciju na tim putevima. U Magarećem kutku videćete da moć govora bizona ne čini čovekom. Podržite opstanak DLZ simboličnom pretplatom na patreon.com/ucutatinecemo i donacijama, na PayPal dlz.istern@gmail.com

Na policah trgovin z izdelki, ki so namenjeni negi las, so različni šamponi, balzami, preparati, kreme, geli in maske za lase. Kaj uporabljati, če so lasje mastni, suhi, redki, lomljivi ali polni prhljaja? O tem bo govor v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami učiteljica na Srednji frizerski šoli Ljubljana Romana Marolt. Zanimalo nas bo tudi, kako izbrati primerno barvo las.

Poročali smo o novem dializnem centru v Kočevju, projektu ureditve obale od Žusterne proti Izoli, gradnji prizidka k Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, donaciji računalnikov za učence Osnove šole Loka v Črnomlju in vzpostavitvi sočutnih točk v dveh knjižnicah na Primorskem.

Letos bo v Ljubljani že peti Čipkarski festival Ljubljana. Potekal bo v soboto, 19., in v nedeljo, 20. oktobra, na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki domuje v Križankah. Prireditev nam je predstavila predsednica organizacijskega odbora Afrodita Hebar Kljun.

Vse več učencev, dijakov in učiteljev pri pouku in doma za učenje uporablja umetno inteligenco. To odpira več izzivov: ali jo znajo smiselno uporabljati za bolj kakovostno pridobivanje znanja; kako doseči, da njena uporaba ne bi poglobila neenakosti med šolarji; in kako preprečevati zlorabe orodij umetne inteligence za šolsko delo? O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor, mag. Janja Jakončič, učiteljica matematike na Gimnaziji Bežigrad Ljubljana; dr. Igor Pesek, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; Anja Fras, dijakinja Prve gimnazije Maribor.

V poplavah, ki so prizadele dele srednje in vzhodne Evrope, je umrlo najmanj 17 ljudi, več deset jih pogrešajo. Več milijonov ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Razmere v več evropskih državah so kritične, tudi na Poljskem, kjer so na poplavljenih območjih na jugu države razglasili izredne razmere. Poljski premier Donald Tusk pričakuje pomoč Evropske unije. Po njegovih besedah bodo od Evropske unije skušali dobiti vsa mogoča sredstva za pomoč ob poplavah. V oddaji tudi o tem: - Pogajalci o odprtih vprašanjih plačnega zakona v javnem sektorju, policijska sindikata nezadovoljna z doseženim - Državni zbor bo moral spet odločati o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini - Ob tednu mobilnosti številne dejavnosti pripravili tudi v Mariboru

Obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, spremembe na področjih razširjenega programa osnovne šole in podaljšanega bivanja, pa tudi novosti pri nacionalnem preverjanju znanja; koreniti posegi na področje šolanja na domu, več ur slovenščine za učence in dijake priseljence. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša novo šolsko leto. V tokratnem Studiu ob 17.00 jih predstavljajo predstavniki Ministrstva za šolstvo, Zavoda za šolstvo, ravnatelji in predstavnica Zveze aktivov svetov staršev.

Ime tedna je Matej Veber, mentor ekipi Mechatronics Rescue Team, skupini dijakov 4. letnika na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, ki so na svetovnem prvenstvu v robotiki v nizozemskem Eindhovnu premagali vso konkurenco ter v kategoriji reševalnih robotov osvojili prvo mesto. Z izjemnim rezultatom na letošnjem svetovnem prvenstvu so si zagotovili tudi vstopnico za RoboCup 2025.Kandidata sta bila še: Branko Ravnak, predsednik plavalnega kluba Slovenske Konjice, ki je s sodelavci in v sodelovanju z Mednarodno zvezo društev IAHD Adriatic na Javnem mestnem kopališču pripravil jubilejni, že 20. "Dan brez vozička" in akcijo "Voda vzame, voda vrne". Z opozarjanjem na posledice nepremišljenih skokov v vodo so na dogodek povabili tudi starostnike, varovance različnih zavodov in druge invalide. Iris Breganski, atletinja, ki je na svetovnem prvenstvu gluhih na Tajvanu, s 4405 točkami osvojila srebrno kolajno v sedmeroboju. Tako je dvema zlatima in srebrni kolajni, ki jih je leta 2018 osvojila na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bolgariji ter lanskima bronastima na evropskem članskem prvenstvu na Poljskem, dodala še šesto odličje z velikih mednarodnih tekmovanj.

V dolini pod Poncami je vse nared za zadnje tekme sezone v smučarskih skokih. Najprej bodo sezono končala dekleta, tekma na srednji napravi se bo začela čez uro in pol. Od jutri do nedelje pa bodo tekmovali še fantje, in sicer na letalnici. Drugi poudarki oddaje: - Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres se je v Bruslju skupaj z voditelji držav članic Unije zavzel za mir v Ukrajini in Gazi. - Zunanje ministrstvo ruskega diplomata razglasilo za nezaželeno osebo; po nekaterih informacijah naj bi šlo za podpolkovnika, namestnika vojaškega atašeja. - Stavkovni odbor operaterjev številke 112 zaradi napredka na pogajanjih preklical opozorilni shod.

Nekateri preostali vsebinski poudarki iz oddaje: - Stavkajoči na upravnih enotah so preobremenjeni in premalo plačani. - Srednji del tretje razvojne osi je še precej oddaljen od uresničitve. - Poziv spodnjepodravskim županom, naj finančno podprejo letalsko obrambo pred točo. - V Tolminu z odlokom postavili pravila za izvedbo festivalov in zvišali festivalsko takso.

Arijan Mačak je eden izmed letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Kako je izbral koncerta, za izvedbo katerih je prejel nagrado, in po čem se je razlikovalo njegovo šolanje v Ljubljani in na Hrvaškem, bo povedal sam, poslušali pa bomo tudi odlomka obeh koncertov: LARS ERIK LARSSON: KONCERT ZA SAKSOFON IN GODALNI ORKESTER, OP. 14 - 2. ADAGIO JEAN DENIS MICHAT: SHAMS, 1. MORDANT Arijan Mačak je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Matije Petra Katančića v Valpovu in ga nadaljeval na Srednji glasbeni šoli Frana Kuhača v Osijeku pod mentorstvom Mirka Hrženjaka, zdaj pa je študent 2. letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mihe Rogine. Tekom šolanja je sodeloval na mnogih tekmovanjih, kjer je posegal po visokih rezultatih, kot solist se je predstavil na koncertih s Komornim godalnim orkestrom Glasbene šole Franje Kuhača, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije v ciklu koncertov Sozvočje svetov in z Orkestrom Slovenske filharmonije. Kot član komornih zasedb in orkestrov je nastopal po Sloveniji in tujini ter se predstavil na koncertih različnih organizatorjev.

V turistični oddaji smo se ustavili pri turističnih rezultatih v Sloveniji; ti so po podatkih statističnega urada najboljši doslej, potem pa smo se ozrli na nedavni dogodek na mariborski Srednji šoli za gostinstvo in turizem, ko so dijaki kuhali z vrhunskim kuharskim mojstrom s Hrvaške Davidom Skokom. In ker se k hrani poda tudi vino, smo izvedeli več o vinih Aljaske.

Kako pripravimo krhko, kuhano ali paljeno testo? Kako pripravimo praznično pecivo iz polnozrnate moke, katero sladilo uporabiti namesto sladkorja, kako naredimo najboljši božični sadni kruh? Se boste lotili peke orehove potice, bi poskusili čokoladno lešnikovo torto s hruškami, je še čas za pripravo škofjeloških kruhkov? Kako pravilno pečemo suffle ali čokoladno presenečenje? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gastronomijo in turizem v Ljubljani. Svoja vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali nas pokličete med oddajo.

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

»V zadnjih treh desetletjih so študije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope obogatile področja študij popularne glasbe, zvočnih študij, kulturnih študij in etnomuzikologije ter ponudile vpogled v zapletene preplete med glasbenimi praksami, industrijo in občinstvi na eni strani ter različnimi vidiki pripadnosti, identifikacije in oblikovanja skupnosti na drugi strani. Analize sodobne lokalne in regionalne popularne glasbe – kot so med drugim turbofolk, avstropop, čalga, manele, tallava, srbski trapfolk, bolgarski trap in slovenska narodnozabavna glasba – zagotavljajo neprecenljiv vpogled v množico glasbenih in zvočnih pokrajin v regiji. Predstavljajo pa tudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje mehanizmov, vpliva in arhitektur pripadnosti, identifikacij in skupnosti v tem raznolikem prostoru, ki ga je zgodovinsko zaznamovala živahna dinamika prelomov, prekinitev in povezav.« Tako so zapisali organizatorji mednarodne konference z naslovom Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki 9. in 10. novembra poteka na Fakulteti za družbene vede. V dveh dneh se bo zvrstilo zelo veliko zanimivih predavanj in okroglih miz med drugim s tematikami: Prepletenost, izmenjava in geneza žanrov; Nacionalna identiteta in popularna glasba v Ukrajini po ruski invaziji; Občinstvo popularne glasbe; Razpiranje slovenske narodnozabavne glasbe; Med nacionalizmom in patriotizmom; Glasbena industrija in politika v srednji in vzhodni Evropi in še mnogo drugih. Natančnejši program je objavljen na spletni strani Fakultete za družbene vede. S profesorjem in enem izmed članov organizacijskega odbora konference, doktorjem Petrom Stankovićem se je pogovarjala Alja kramar.

Ime tedna in ime oktobra je Uroš Ocepek, učitelj, ki na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje poučuje računalništvo. V okviru projekta "Učitelj sem! Učiteljica sem!" je lani zmagal na slovenskem izboru za najboljšega učitelja, zdaj pa se je v konkurenci več tisoč učiteljev z vsega sveta uvrstil med 50 najboljših in se poteguje za nagrado najboljšega učitelja na svetu.Kandidati so bili še: Bojan Meklav, Tadej Muznik, Nejc Eržen in Vasja Tuta, ekipa inovatorjev družbe Hidria, ki so za električni priključek sistema izpušnih plinov prejeli zlato nacionalno priznanje za inovacije. Sistem za delovanje pri zahtevnih karakteristikah in hladnem zagonu motorja bistveno zmanjša izpust škodljivih emisij. Janez Janša, dolgoletni vodja Maske, zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, ki že 30 let pomembno sooblikuje kulturno umetniški in humanistični prostor tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Ob obletnici so sestavili serijo dogodkov, ki se ozirajo na dogajanje pred 17 leti, ko je izšla 100. številka revije.

Prvo knjigo o zgodovini Španije pri nas, ki je v prevodu Ferdinanda Miklavca izšla pri Slovenski matici (2022), so napisali Julio Valdeon, Joseph Perez in Santos Julia. Gre za delo s preprostim naslovom Zgodovina Španije, ki pripoveduje dolgo zgodbo različnih kraljevin, muslimanske zasedbe, rekonkviste, iskanja skupne identitete in gradnje svetovnega imperija s kolonijami v Srednji in Južni Ameriki. In je tudi zgodba o upadu moči ter dolgih prizadevanjih za demokracijo, ki jih pretrga krvava državljanska vojna in diktatura generala Franca. Številna nasprotja, težnje po večji avtonomiji, celo neodvisnosti, denimo Katalonije, pa obstajajo še danes. Več o vsem tem v pogovoru s prof. dr. Petrom Vodopivcem in doc. dr. Markom Štuhecem. Slika Streljanje upornikov 3. maja 1808 Francisca de Goye, vir: Wikipedija.

V turistični oddaji so bili v ospredju mladi. Najprej smo se ustavili na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer so gostili priznanega kuharskega mojstra Tomaža Kavčiča. V predvelikonočnem času smo se z njim in z dijaki pogovarjali o tradicionalni praznični kulinariki. Slišali smo tudi, kako ustvarjalni so mladi v turizmu; v potopisnem delu pa smo odpotovali v Angolo.

Melika Buza je zanimanje za glasbo začutila že v otroštvu. S štirimi leti je začela igrati klavir, s sedmimi pa je bila sprejeta v osnovno glasbeno šolo. Izobraževanje je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Zenici, kjer je bila najmlajša dijakinja, ki se je tam kadar koli izobraževala. Nastopila je v številnih državah po svetu ter prejela več kot 40 državnih in mednarodnih nagrad. Redno sodeluje z nacionalnimi orkestri, festivali ter svoje znanje širi na mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih. Leta 2019 je v imenu mesta Gradec prejela štipendijo za izjemno nadarjene študente Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je od leta 2016 študirala pod vodstvom profesorja Otta Niederdorferja. Od leta 2019 študij nadaljuje pod vodstvom profesorja Sergia De Simoneja. FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDA V C-MOLU, OP. 25, ŠT. 12, OCEAN ENRIQUE GRANADOS: GOYESCAS, SUITA ZA KLAVIR, OP. 11 - 4. QUEJAS O LA MAJA Y EL RUISENOR MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI (ONDINE, LE GIBET, SCARBO) RÉDÉRIC CHOPIN: BARKAROLA V FIS-DURU, OP. 60

Dijaki štiriletnega programa Gastronomija in turizem - smer gastronomija na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana so z nami delili svojo izkušnjo mednarodne mobilnosti. Na Dansko so odšli na praktično usposabljanje. Katere danske jedi so se naučili skuhati in kako so Dancem predstavili slovensko kulinariko? Več v oddaji Gymnasium.

Ob koncu osnovne šole si vsakdo začrta svojo življenjsko pot oziroma se odloči, ali bo nadaljeval šolanje, študiral ali pa si bo poiskal zaposlitev. Pomembno vlogo ima pri nekaterih tudi to, kar počnejo njegovi starši. Maks Merela je tako sledil očetovim stopinjam, saj je imel njegov oče doma manjšo mizarsko delavnico, kjer se je Maks zaljubil v les. Poleg tega je oče delal v podjetju LIP Radomlje, kjer so izdelovali masivno pohištvo. Maks je po tej poti dobil tudi štipendijo in je potem nadaljeval šolanje na Srednji lesarski šoli v Ljubljani. Tam so bili tako odlična ekipa dijakov, se spominja Maks, da so se skupaj odločili, da bodo nadaljevali študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer lesarstvo. Ker je bil štipendist podjetja LIP Radomlje, se je po diplomi zaposlil v tem podjetju, kjer je po letu dni pripravništva pridobil status mladega raziskovalca iz gospodarstva. Po doktorskem študiju se je zaposlil na Biotehniški fakulteti. Izredni profesor dr. Maks Merela je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Ko je leta 1969 začel službovati kot profesor zgodovine in geografije na tedanji Srednji ekonomski šoli v Mariboru je bil manj kot desetletje starejši od svojih dijakinj in dijakov. Danes, ko jih šteje 80, je predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra v Mariboru in gost Razkošja v glavi. Profesor Aleš Arih iz Maribora. Preteklost in potovanja ga zanimata, odkar ve zase, zato odločitev za študij ni bila težka. Pedagoški poklic pa je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja zamenjal za delo pri tedanjem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru. Tam in tedaj se je prvič srečal s tematiko, ki mu danes več kot le izpolnjuje čas. S člani Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra skrbi za ohranjanje spomina na čase, ki so mimo in na ljudi, ki jih že dolgo ni več. Z njim se je pogovarjal Stane Kocutar.

Pogosto so vzrok za debate o tem, ali je udobje pomembnejše od videza. Nemalokrat se namreč znajdejo na seznamih najgrših čevljev na svetu. Lahko so enobarvni, pisani, okrašeni z bleščicami ali dodatnimi okraski, imenovanimi »jibbitz«. Ampak klasični model ima pa vedno 13 luknjic. Tema današnjega Torkovega kviza so kroksi, sogovornica pa je dr. Sabina Puc, vodja Oddelka za modno oblikovanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.

V cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare koncertne posnetke, smo uvrstili tudi flavtisko Ireno Rovtar, ki je maja 2010 nastopila na koncertu cikla Solistični recitali na Magistratu ljubljanske Akademije za glasbo. V okviru tega cikla je akademija v preteklosti predstavljala študente, ki so jih za nastope predlagali posamezni oddelki, saj so si po mnenju profesorjev svojo virtuoznost zaslužili pokazati na solističnem recitalu. Glasbena pot Irene Rovtar se je začela v Glasbeni šoli Škofja Loka pri Mariji Grasselli, nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v razredu Drage Ažman in na Akademiji za glasbo, kjer je z odliko diplomirala v razredu Karoline Šantl Zupan, poleg tega pa se je tudi redno dodatno izobraževala. Zaposlena je v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, veliko nastopa kot članica komornih skupin, svoje znanje pa mlajšim rodovom predaja kot profesorica flavte na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet.

Kaj se dogaja na Srednji šoli Črnomelj, kakšno je dijaško življenje v Črnomlju ter kakšne so perspektiva in priložnosti mladih v Beli krajini? V Gymnasiumu smo bili v družbi dijakinj gimnazije iz Srednje šole Črnomelj.

Drugi poudarki oddaje: - V novi ajdovski soseski, poimenovani Fluvio Frigido, prihodnji teden primopredaja stanovanj - V občini Lenart bi Center za ravnanje z odpadki preselili drugam - v Srednji vasi pri Bohinju slovesno odprli prenovljeno podružnično šolo - Ta konec tedna več kot 50 strokovnih in spremljevalnih dogodkov na 40-em festivalu idrijske čipke

Vikinška vas je najmanj, kar človek pričakuje na pragu vročega poletja. A vendar se jih da ugledati tukaj in zdaj. Pa ne samo vikinških vasi. Mogoče je videti srednjeveške tržnice, turnirske dvoboje, grajske spletične, fevdalca in fevdalko, lokostrelce in viteze. Srednji vek postaja velika turistična atrakcija in k pisanemu karnevalu prikazovanja skoraj tisočletja človeške zgodovine so se zdaj pridružili še Vikingi. V vikinškem taboru je popoldne za oddajo Nedeljska repotaža preživel Marko Radmilovič.Pomembnost izumrlih nordijskih plemen za današnjo raboVikinška vas je najmanj, kar človek pričakuje na pragu vročega poletja. A vendar se jih da ugledati tukaj in zdaj. Pa ne samo vikinških vasi. Mogoče je videti srednjevaške tržnice, turnirske dvoboje, grajske spletične, fevdalca in fevdalko, lokostrelce in viteze. Srednji vek postaja velika turistična atrakcija in k pisanemu karnevalu prikazovanja skoraj tisočletja človeške zgodovine so se zdaj pridružili še Vikingi. V vikinškem taboru je popoldne za oddajo Nedeljska repotaža preživel Marko Radmilovič

Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109 tisoč ton na 220 tisoč ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje. Borka za boljšo vodo in čistejši zrak v Srednji soški dolini ter neomajna branilka smaragdne reke, njenih bregov ter ljudi, ki živijo ob njej. Mateja Sattler je trn v peti kanalske občine in industrijskega giganta – anhovskega Salonita, ki bi rad podvojil letno količino sosežiga odpadkov z zdajšnjih 109.000 ton na 220.000 ton. To območje, kjer je umrljivost zaradi azbestoze in raka najvišja v Sloveniji, bi postalo še bolj degradirano, država pa bi spet žrtvovala dolino in ljudi v zameno za kapital in politično kupčkanje. Na vse to s somišljeniki opozarja Mateja Sattler, turistična vodnica, ljubiteljica sprehodov in mama drugošolca.

Ovo je prva od šest epizoda serije "Stoljeća hrvatske glazbe"  – kratkog povijesnog pregleda čiji su autori Kruno Martinac i glazbenica i pedagoginja  iz Melbournea Mira Jakopanec.

O dokumentu, ki ga bodo stranke nove vlade podpisale v kratkem, je bilo že veliko povedanega. Nova koalicijska pogodba vlade, ki se že kaže kot najbolj leva v zgodovini samostojne Slovenije, je v javnosti namreč dvignila presenetljivo veliko prahu. Mantro dokumenta, ki se ponavlja skozi njegove glavne vsebinske poudarke, bi namreč lahko malce sarkastično opisali nekako takole: ”Naše radodarne politike in rešitve lahko izvedemo izključno tako, da vam poprej veliko poberemo, hkrati pa vam bomo še odrejali, kaj vi in vaši otroci lahko mislite in česa ne.”

Na Prvem je ob 12.20 danes zopet pravi čas za maturitetne vsebine. In s katerim predmetom se bomo srečali in pobližje spoznali tokrat? To je Umetnostna zgodovina, ki jo bodo letos vsi kandidati, ki so ta predmet izbrali na maturi, pisali 6. junija. Pisni del izpita predstavlja 80 % končne ocene, ostalo, 20 % prinaša umetnostnozgodovinski praktikum. Naš sogovornik, Anton Starc, profesor umetnostne zgodovine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in član ter glavni ocenjevalec državne predmetne komisije za umetnostno zgodovino na maturi, je v pogovoru s Tadejo Bizilj razkril nekaj pomembnih podrobnosti izpita in opozoril na napake, ki se jim kandidati lahko izognejo.

Za vse, ki obiskujejo programe medijski tehnik na Srednjih medijskih in grafičnih šolah, je eden od predmetov na poklicni maturi Medijska in grafična tehnologija. Znanja, ki jih vključuje ta predmet, nabirajo vsa štiri leta šolanja. Pisni del izpita prinaša 60 točk, razdeljen je na dve vrsti nalog. Pri zadnjih dveh strukturiranih nalogah, kjer morate dijaki povezovati znanja z različnih strokovnih modulov, je mogoče "največ odstopanj od naših pričakovanj," pravi Lea Golob, profesorica na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, članica državne izpitne komisija za poklicno maturo za medijsko in grafično tehnologijo.

Kot vsak ponedeljek, sredo in petek ob 12.20 je tudi danes čas za rubriko Prvi na maturi. Tokrat več o predmetu Farmacija, drugem maturitetnem predmetu, ki se preverja na poklicni maturi. Pri tem predmetu se ocenjujejo splošne in poklicne kompetence, ki so jih dijaki osvojili pri strokovnih modulih: Oblikovanje zdravil, Analiza zdravil, Zdravila, Rastlinske droge in naravne spojine. Več o tem, kje naj bodo kandidati najbolj pozorni pri tem izpitu in kako naj se izognejo najpogostejšim napakam pa v naslednjim minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Marijo Čerin, profesorico na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo in članico Državne predmetne komisije Poklicne mature za Farmacijo.

Francoski politični analitik Jacques Rupnik se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v Srednji in Vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu.

Nastanek naše Narodne in univerzitetne knjižnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig, ki so bile rešene ob požaru razpuščenega jezuitskega kolegija, namenila za splošno uporabo ustanovljeni Licejski knjižnici. Danes NUK med drugim hrani tudi rokopisno zakladnico, največji arhiv rokopisnega gradiva v Sloveniji. Tega je prva popisala umetnostna zgodovinarka, Nataša Golob in s tem na nek način odprla vrata v srednji vek. O njenem delu in tem, kaj vse je odkrila, se je z dvojno doktorico ob predstavitvi prvega zvezka o srednjeveških rokopisov in fragmentov pogovarjala Veronika Gnezda.

Zaradi težkih razmer v covid bolnišnicah je minister za zdravje pred časom pozval k pomoči tudi dijake in študente zdravstvenih smeri. Pozivu so se odzvali na Srednji šoli Zagorje z dijaki tretjega letnika programa zdravstvena nega. Dijaki, ki bi sicer morali na delovno prakso spomladi, so se skupaj z učitelji odločili priskočiti na pomoč, tako kot je sicer v njihovem poklicu pravilo, ko jih potrebujejo. Nekaj dijakov je odšlo v zdravstveni dom in dom starejših, večina pa v regijsko bolnišnico v Trbovlje, kjer jih je obiskala tudi Karmen Štrancar Rajevec.

Goska, dušeno rdeče zelje in mlinci so tradicionalne Martinove jedi. Ob pokušanju mladega vina pa lahko postrežete tudi bučno juho s popečenimi kostanji, ješprenčkovo rižoto, glazirano repo, nadevano svinjsko ribico s suhimi marelicami na rdečem zelju s pinjolami ali pa pečeno proseno kašo s suhimi hruškami in moštovo omako. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v četrtek po osmi na Prvem predstavila Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gastronomijo in turizem v Ljubljani.

Čekanje je gotovo – nova sezona može da počne! Kada su se ugasile kamere u našem omiljenom studiju sredinom leta, Milvoki je postao novi šampion NBA, a na Jadran je, na prvi pogled barem, mirovao. Ispostaviće se da je taj mir bio samo zatišje pred pravu buru, jer ono što se desilo leta 2021. istorija će pamtiti kao uvertiru pred jednu od – čvrsto verujemo – najkvalitetnijih ABA sezona u istoriji. Zašto tako mislimo? Pa, verujem da znate o čemu se radi do sada...dok su Miloš i Edin odmarali posle de facto dve spojene sezone, Partizan je vratio Željka Obradovića i doveo de facto ceo novi tim, Zvezda je najavila odbranu titule sa transferima Nikole Kalinića i Nikole Ivanovića, a Budućnost je „ispod radara“ napravila odličnu ekipu koju će sa klupe ponovo voditi Aleksandar Džikić. Ali dobro. Da krenemo redom... ABA liga će, dakle, i ove godine brojati 14 ekipa. Plej-of je proširen na šest mesta, u formatu koji nalikuje NFL takmičenju – prvoplasirane dve ekipe će odmoriti prvo kolo i imati direktan plasman u finale, dok će se ostali nadmetati u četvrtfinalu. Pobednik (najverovatnije) dobija plasman u Evroligu. Poslednji ispada, a pretposlednji ide u baraž. U grupi „ugroženih“, Miloš i Edin pre svih vide novajliju Derbi iz Podgorice (tj. Studentski Grad), koji opet nije bez svojih kvaliteta i može iznenadi. Tu je i standardni trojac u sastavu Split – Zadar – Krka, a po nekim procenama, i FMP lako može da im se priključi. „Srednji dom“ broji četiri ekipe, i neko će se od njih boriti za plej-of poziciju. Nešto dalji od tog cilja su Cibona i Borac, koji će jedva dočekati navijače u svojoj hali kraj Morave. Mega je ostala bez gotovo svih nosilaca igre iz prethodne sezone – tu su sada neki novi klinci, a videćemo jesu li i jednako talentovani kao ova generacija koja im je prethodila. Igokea je u poslednjih par sezona uspešno tranzicionirala iz ekipe koja je neretko umela da se nađe u „nebranom grožđu“ i dovede opstanak u pitanje, do standardnog borca za učešće u plej-ofu. Sportski sektor predvođen Vukom Radivojevićem je ponovo dobro proučio tržište i povukao neke poteze, videćemo da li i dovoljne za još jednu kartu za doigravanje i dobar plasman u FIBA LŠ. „Širi krug“ favorita čine ekipe Mornara, Cedevite Olimpije i Budućnosti. Mornar je na papiru slabiji nego prošlih sezona – braća Pavićević su odustali od „putujući Jadran All-Stars“ koncepta, i sada imaju nešto kompaktniji roster predvođen Nemanjom Gordićem. Cedevita Olimpija je zadržala Jaku Blažiča i dovela neke nove strance – najopasnija je, svakako, Budućnost sa već spomenutim Džikićem, koji je učvrstio kadar doveđenjem nekolicine proverenih veterana poput Vladimira Micova. Ali, ostaje da se vidi kako će se ekipa izboriti sa prisiljenim odsustvom Danila Nikolića, i igrački i mentalno. I naravno, tu su na kraju Crvena Zvezda i Partizan, dva najveća favorita. Ovi prvi su vladajući šampioni – na klupi imaju Dejana Radonjića koji zna kako se osvajaju ABA trofeji, a na parketu su jači za Nikolu Kalinića, Ostina Holinsa, Nikolu Ivanovića i još ponekog. Oni drugi – pa, oni su doveli Željka Obradovića...i ne samo njega, već i Kevina Pantera, Rodionsa Kuruksa, Jama Madara, Zeka Ledeja, Alena Smailagića... Jasno vam je da će borba za titulu biti do poslednjeg daha. I zato, nema boljeg načina da se „uvedete“ u sezonu od uvodnog podkasta koji će vam najaviti ABA liga sezonu 21-22, uz sve informacije koje vam trebaju, a i mnoge koje vam ne trebaju. Saznaćete, između ostalog, i koji je Edinov omiljeni argentinski fudbaler, informacija bez koje do danas sigurno niste mogli. Uživajte u premijeri nove sezone kako ABA, tako i podkasta. Naše druženje je tek počelo...odvojite par sati i uživajte. I vidimo se sledeće nedelje!

V terenskem studiu Prvega na Mednarodnem obrtnem sejmu se nam bo pridružil Miroslav Bahčič, eden redkih, ki se lahko pohvali, da je njegov poklic zlata vreden, in to dobesedno. Kot mladenič se je učil pri najboljših celjskih zlatarjih, se nato zaposlil v Zlatarni Celje in postal inštruktor. Bodoče zlatarje je poučeval najprej v zlatarni, pozneje pa na Srednji tehnični šoli Celje. Danes je upokojeni zlatarski mojster pomemben zbiratelj in raziskovalec zlatarske dejavnosti v Celju, tudi demonstrator v zlatarski delavnici Ulice obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje.

Kdo se ne spomni, kako smo ob začetku epidemije držali pesti, navijali in tudi molili, da bi znanost čim hitreje odkrila cepivo in zdravilo, da se ta huda nadloga zajezi, ublaži in končno iztrebi. V Sloveniji s poldemokracijo, ki nas z eno nogo drži v lažeh in manipulacijah prejšnjega režima, smo vajeni vsega mogočega.Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Poletno oddajo, v kateri poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, ta teden posvečamo Petri Vidmar. Tolkalka deluje kot komorna glasbenica (kvartet Tetrakis ter duo Xylocorda), poleg tega je na Akademiji za glasbo docentka za tolkala, v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija pa je zaposlena kot solistka. Sicer pa je danes uveljavljena tolkalka na svojo pot stopila kot pianistka pod vodstvom Jožice Prus v Novem mestu, po končali nižji glasbeni šoli iz klavirja pa se je odločila, da se bo učila še igranja na tolkala. Njen prvi profesor je bil Miro Tomšič, ki jo je pripravil na študij na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je njen profesor postal Jernej Šurbek. Pod njegovim vodstvom je pozneje tudi diplomirala na Akademiji za glasbo. V njeni interpretaciji nas danes čakajo Libertango za marimbo Erica Sammuta, Land za marimbo Takatsuguja Muramatsuja, Suomineito za vibrafon Nebojše Jovana Živkovića in dve deli Keiko Abe: Michi ter Kazaška uspavanka.

Ta teden bomo poslušali posnetek koncerta Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je aprila 2010 nastopil Matjaž Porovne. V Glasbeno šolo Franca Šturma se je vpisal že s sedmimi leti, njegova profesorica pa je bila Manca Golež. Svojo glasbeno pot je potem nadaljeval na takratni Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, in sicer v razredu Dušanke Stražar, na Akademiji za glasbo pa je bil njegov mentor Primož Novšak. Po študiju pod njegovim vodstvom se je vpisal še na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Eszter Haffner ter na Glasbeno akademijo v Zagrebu, kjer je bil njegov mentor Taras Pečeni. Zdaj deluje kot prvi violinist v Orkestru Slovenske filharmonije. V oddaji bomo poslušali skladbo Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa ter Sonato v g-molu – Vražji trilček Giuseppa Tartinija, ki ju je izvedel ob klavirski spremljavi Jana Severja.

Latte art je umetnost ustvarjanja na mlečni kremi, ko s točenjem na kavi rišemo različne motive, npr. srčke, listje ali cvetje. Strokovni učitelj strežbe na Srednji šoli za gastronomijo in turizem v Ljubljani Alen Kvrgić pravi, da je za dober latte art najprej pomembna dobra mlečna krema iz svežega in polnomastnega mleka. Pomemben je tudi pravilno pripravljen espresso ter potem časovno usklajevanje med obdelavo mleka in pripravo kave, ki traja približno 30 sekund.

Včasih iz majhnega res raste veliko. Nekega dne pred približno devetdesetimi leti, na primer, je John Ronald Reuel Tolkien, filolog in profesor anglosaksonske književnosti na univerzi v Oxfordu, sedel za mizo in popravljal izpitne pole, ko se mu je v domišljiji nenadoma utrnil na prvi pogled precej nevpadljiv stavek: »V duplini pod zemljo je nekoč živel hobit.« Stavek, priznajmo, ne obeta prav veliko, a iz njega sta v naslednjih desetletjih zrasli knjigi Hobit in Gospodar prstanov ter kopica drugih, večidel posthumno izdanih spisov, ki navsezadnje, če jih vzamemo skupaj, izrišejo podobo tako imenovanega Srednjega sveta, izmišljene dežele, ki ima svojo geografijo in zgodovino, svoje mite in legende, svoje jezike in pisave. Ta podoba je tako osupljivo prepričljiva, tako doživeto in plastično ubesedena, tako ontološko polna, da v Srednji svet še danes radi vstopajo milijoni Tolkienovih oboževalcev – pa naj gre za bralke in bralce ali gledalke in gledalce holivudskih filmskih priredb. A zdaj zvesti Tolkienovo veličastno izmišljijo na kokoš, ki pač nosi zlata jajca globalni industriji zabave, bi bilo docela neprimerno. Prvič zato, ker je njegov literarni izum, se pravi odkritje izmišljene dežele, ki jo pisatelj predstavi tako precizno, kakor da bi bila resnična, navdahnil množico drugih pisateljic in pisateljev. Ko bi, skratka, ne bilo Tolkiena, bi ne bilo ne Harryja Potterja J. K. Rowling ne Igre prestolov Georgea R. R. Martina. No, Tolkiena pa velja vzeti zelo resno tudi zato, ker je bil izjemen pisatelj, polnokrvni mojster angleške poetične proze, kar navsezadnje potrjuje tudi dejstvo, da je sloviti Times Literary Supplement, ko je konec leta 1999 opravil inventuro iztekajočega se veka, med največje literarne umetnine stoletja, ob bok Mojstru in Margareti, Stotim letom samote in Devinskim elegijam torej, brez pomislekov umestil tudi Gospodarja prstanov. Vsemu temu navkljub pa se Tolkiena in žanra, ki ga je izumil – na sledi etablirane angleške oznake mu pogojno recimo visoka fantastika –, na Slovenskem še vedno drži stigma, češ da imamo tu opravka z nečim malovrednim, pogrošnim, v najboljšem primeru zgolj kratkočasnim. Pa je to še stališče, ki ga lahko mirne vesti zagovarjamo, ali bi se bilo pač treba lotiti prevrednotenja našega odnosa do tovrstnega pisanja? In če da: kako to storiti? – Odgovor smo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Aljošo Harlamova, literarnega kritika, knjižnega urednika pri Cankarjevi založbi in enega izmed soustvarjalcev vse bolj priljubljenega podkasta Obod, ki si prizadeva v polju visoke fantastike in znanstvene fantastike vzpostaviti nova merila odličnosti za slovenskega bralca in bralko. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Tolkienov prstan mogote (paxillop/Pixabay)

Za dober catering sta najprej pomembni dobra organizacija in ekipa, pove strokovni učitelj strežbe na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana Ludvik Fekonja. Slab ponudnik bo imel premalo strežnega osebja.

V tem tednu oddajo Prvi na maturi posvečamo literarnih obdobjem – njihovim značilnostim, glavnim predstavnikom in delom, ki na maturante čakajo na ustnem delu mature pri slovenščini. V naslednjih minutah se bomo vrnili v srednji vek – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorja Klemna Laha.

Srednji vek je ponovo aktuelan u Srbiji - gradimo spomenike, gledamo serije, pozivamo se na svetu lozu Stefana Nemanje. A kako se u to vreme zaista živelo? Koliko ono što učimo u školi i gledamo u novim ostvarenjima zapravo ima veze sa istinom? Istoričar Miloš Ivanović s Istorijskog instituta nam daje odgovore u novom "Životu na srpskom". Osvrćemo se na mitove koji su nam svima usađeni i saznajemo da li se na dvoru Nemanjića zaista jelo zlatnim viljuškama, koliko su bili visoki momci u Dušanovoj gardi i kakav je junak bio despot Stefan Lazarević. Zamišljamo kako je živeo "običan svet", šta su ljudi radili, jeli, kako su se u to vreme zabavljali i šta im je crkva govorila na to... Epizoda koje ćete se setiti svaki put kad se spomene taj slavni period srpske istorije. Autorka podcasta je Ana Kalaba, sponzor je Grand kafa.

Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU

Po srečanju Ignacije Fridl Jarc, državne sekretarke ministrstva za kulturo s kolegijem direktorjev slovenskih gledaliških hiš, smo se z njo pogovarjali o rezultatih. Pripravili smo tudi prispevek ob 25-letnici Mestnega gledališča Ptuj, govorili pa bomo tudi o katalogu del Bogdana Borčiča, ki ga je izdala Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Posvetili smo se t. i. "Projektu Jesenice", razstavi, s katero trije umetniki na sebi lasten način obdelujejo gorenjski center železarstva Jesenice. Prikazali bomo poglavitna razhajanja in stične točke strokovne razprave, ki so jo v torek na temo "prenove Žičke kartuzije" pripravili na ZRC SAZU v Ljubljani, za konec pa bomo opozorili na nedeljski začetek projekta branja knjige kratkih zgodb "Iz zemlje in sanj" (2011) nedavno umrlega tržaškega pisatelja Marka Sosiča, ki so jo pripravili na slovenskem programu Radia Trst A.

Grema na kafe z Boštjanom Čukurjem: Keramika mi je v nekem trenutku rešila kariero Boštjan Čukur je profesor keramičarstva na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru, večina pa ga pozna kot reperja 6pack Čukurja in organizatorja zabavnih dogodkov. Z Boštjanom Čukurjem, znanim pod umetniškim imenom 6pack Čukur, smo kavo pili v kleti restavracije Mak, kjer so njegovi dijaki izvajali praktični pouk keramičarstva. "Izkoristili smo možnost, da praktični pouk izvajamo na terenu, tokrat saniramo manjšo keramičarsko napako. Je pa ta klet bila pogosto tudi moj oder, ko so bili lokali odprti," je dejal Velenjčan, ki v Mariboru, kjer si je ustvaril družino, živi petnajst let. Letos bo praznoval 20-letnico udejstvovanja v glasbi, jubileju se bo poklonil s posebnim projektom. Pred petimi leti se je zaposlil na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru, od takrat se je zanimanje mladih za program pečarja - polagalca keramičnih oblog na tej šoli več kot podvojilo. Čukur pravi, da je v gradbeništvu prihodnost, zato mlade navdušuje nad poklici v tej panogi, z ženo Niko pa želita z različnimi družabnimi dogodki popestriti dogajanje v Mariboru. Intervju: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/grema-na-kafe-z-bostjanom-cukurjem-keramika-mi-je-v-nekem-trenutku-resila-kariero-10237883

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

Gost po polnoči bo Boris Krabonja, profesor na Srednji ekonomski šoli v Mariboru in zakoniti zastopnik mariborskega dobrodelnega društva UPornik. Društvo s svojimi prostovoljci pomaga pri reševanju stisk ljudi, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin ostali sami, brez kakršnekoli pomoči in odrinjeni na rob družbe. Slišali boste tudi pogovor z Liljano Jarh, vodjo projekta Zgodbe o klopeh in ljudeh in razmišljanja o tem, kaj prinaša Sloveniji naziv Evropska gastronomska regija leta 2021.

V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko prisluhnili trem temam o sadju in lupinarjih. Stekla je vseslovenska akcija pod geslom »Najboljše imamo doma«, s katero vas organizatorji skušajo prepričati, da je naše, domače sadje veliko boljše od cenenega uvoženega. Izvedeli ste, kako je obrodila nova vrsta jabolka bonita, ki je odporna na najbolj pogoste bolezni in so jo sadjarji, povezani v zadrugo, na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu, predstavili pred letom dni. Jesen nas je obdarila tudi z lupinarji, zato lahko v gozdovih srečate številne nabiralce kostanja. Mudili smo se v mlinu Košak iz Družinske vasi in se pozanimali, kako na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, poteka brezplačno izobraževanje za zaposlene, samozaposlene in kmete s področja arboristike in tehnike dela z motorno žago pri sečnji in spravilu lesa.

Skozi vso človeško zgodovino postavljamo spomenike in jih nato rušimo. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so v Srednji in Vzhodni Evropi odstranjevali socialistične spomenike. Nedavno so padali spomeniki pomembnih osebnosti iz obdobja kolonializma v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Belgiji. Je prav, da se odstrani kipe spornih osebnosti in ideologij ali pa bi morali ostati, kot spomin in opomin?

Grema na kafe z Borisom Krabonjo: Ob petkih kolesarim, ker se bojim Janše Boris Krabonja je učitelj zgodovine, humanitarec, upornik in štajerska osebnost leta 2017. Petkovih kolesarskih protestov se udeležuje, ker se boji Janeza Janše, za največjo napako pa ocenjuje podporo Saši Arsenoviču pred županskimi volitvami. Kriči v imenu preslišanih, s humanitarnim društvom Upornik pomaga stotinam družin in upokojencem. Učitelj zgodovine Boris Krabonja generacije dijakov na Srednji ekonomski šoli Maribor opozarja na grozote iz preteklosti, da se te ne bi ponovile, mnoge je tudi zato vodil v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Zaradi impulzivnosti in iskrenosti se je v preteklosti večkrat opekel, a tudi zato ga imajo mnogi radi. Nekateri ga ne marajo, to mu povejo v obraz ali pa ga napadajo na družbenih omrežjih. Spet drugi mu zaupajo, v roke mu dajo 20 evrov in rečejo "vi boste vedeli, kdo potrebuje ta denar". Opazili smo ga na protestu kolesarjev v Mariboru, pred tem ga v javnosti nekaj časa ni bilo, saj se od novembra zaradi izgorelosti in psihičnih težav zdravi na psihiatriji v Ljubljani. "Stvari se počasi razpletajo," nam je zaupal v Nani na Glavnem trgu, pil je latte macchiato. Intervju: Vecer.com/maribor

Župnik v Srednji vasi v Bohinju Martin Golob je v dneh velkonočnega tridnevja in na veliko noč povezal na deset tisoče ljudi. O elektronskih vezeh, o nalogi duhovnika v tem posebnem času, o pomenu velikonočnega ponedeljka je spregovoril v praznični svetovalnici.

Na »debeli« četrtek v svetovalnem servisu preverjamo, ali mora biti pust res masten okoli ust. Kaj pa bolj zdrava ali vsaj manj mastna različica pusta? Vas zanima, kolikokrat med cvrtjem obrnemo krof, ali pa kako vanj pride marmelada? Na pustni mizi se krofom lahko pridružijo suha juha, godla, zelje in repa, pa seveda ocvirkovka in miške. Ali poznate štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše? Po pustu pride post, zato vam predstavimo tipično slovensko postno jed - trojko, pa tudi na polenovko ne bomo pozabili. Naša gostja bo Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gastronomijo in turizem v Ljubljani.

To šolsko leto na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana praznujejo 70. obletnico ustanovitve šole, 30. obletnico programa splošne gimnazije in 20. obletnico umetniške gimnazije. Kako bodo obeležili obletnice, zakaj je njihov moto V slogu je moč, kako je nastala umetniška gimnazija in kakšno je vzdušje na šoli, ki na marsikaterem področju premika meje in orje ledino, izvemo v pogovoru z njihovi dijaki in profesorji!

»Ljudje smo naravnani zato, da nekaj ustvarjamo, da smo v pogonu, da se gibamo, ne samo, da v nekem kotičku ležiš in čakaš neizogibno.« Tako svojo aktivnost v zadnjem letu – sicer prvem letu statusa upokojenke – utemeljuje naša tokratna sogovornica v oddaji Storž. To je Majda Kuzmič, nekdanja učiteljica šivanja in krojenja na Srednji šoli za oblikovanje Maribor, ki se od poučevanja ni povsem poslovila. Z njo se je v majhni trgovini šivalnih strojev v Mariboru, kjer občasno ustvarja, pogovarjala Nataša Rašl.

Osemnajstletnik bo eden od več kot 130 dijakov, ki bodo letos prejemali subvencijo stroškov bivanja v dijaških domovih.

Prof. dr. Emil Erjavec je eden najvidnejših agrarnih ekonomistov v Srednji in Vzhodni Evropi. Svetovalec vladam v Sloveniji in po Zahodnem Balkanu. Bil je član ožje pogajalske skupine za pristop k EU. Je eden od utemeljiteljev agrarne ekonomike kot znanstvene in pedagoške discipline na Univerzi v Ljubljani. Od oktobra lani je dekan Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani, predan pedagoškemu in raziskovalnemu delu, je gostujoči predavatelj tudi na univerzah v tujini in mentor številnim doktorantom. Je družbeno angažiran, bil je med ustanovitelji Slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. Njegova družbenopolitična angažiranost sega že v študentska leta..

V knjižni zbirki KUD Logos je kot petinšestdeseta knjiga izšlo delo Temeljni verzi o srednji poti indijskega filozofa Nagarjune. Delo so poslovenili Ana Bajželj, Sebastjan Vörös in Gašper Kvartič, spremno besedo sta napisala prvoomenjena prevajalca. V spremni besedi sta orisala osnove Budovega nauka, nato Nagarjunovo življenje in nekatere najpomembnejše elemente njegove »filozofije praznine«, ki sta jo tudi interpretirala z naslonitvijo na francoskega zgodovinarja filozofije Pierra Hadota – ta poudarja, da moramo filozofska »besedila vpeti v živeto prakso, iz katere izhajajo.« Več o Nagarjuni in bivanjsko-idejnem ozadju njegovih Temeljnih verzov o srednji poti sta v oddaji Ars humana povedala dr. Nina Petek in dr. Sebastjan Vörös, slišali pa bomo tudi izjavo dr. Ane Bajželj. Oddajo je priravil Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Stresna inkontinencija mokraće je neugodan problem za koji postoje različiti načini liječenja. June Cody i suradnici, iz Cochrane skupine za urinarnu inkontinenciju, proučili su učinke jednoga kirurškog postupka. U srpnju 2017. godine obnovili su sustavni pregled iz 2015. o učincima toga zahvata te dodali više informacije o ekonomskim aspektima. Razgovor s June prevela je i pročitati će nam Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta, Sveučilišta u Splitu.

Stresna inkontinencija mokraće je neugodan problem za koji postoje različiti načini liječenja. June Cody i suradnici, iz Cochrane skupine za urinarnu inkontinenciju, proučili su učinke jednoga kirurškog postupka. U srpnju 2017. godine obnovili su sustavni pregled iz 2015. o učincima toga zahvata te dodali više informacije o ekonomskim aspektima. Razgovor s June prevela je i pročitati će nam Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta, Sveučilišta u Splitu.

Stresna inkontinencija mokraće je neugodan problem za koji postoje različiti načini liječenja. June Cody i suradnici, iz Cochrane skupine za urinarnu inkontinenciju, proučili su učinke jednoga kirurškog postupka. U srpnju 2017. godine obnovili su sustavni pregled iz 2015. o učincima toga zahvata te dodali više informacije o ekonomskim aspektima. Razgovor s June prevela je i pročitati će nam Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta, Sveučilišta u Splitu.

Odraščal je na kmetiji v družbi petih bratov. Ob techno glasbi in Eminemu. Nekaj časa je bil počesan kot indijanec na irokezo!Danes je duhovnik v Srednji vasi v Bohinju, zelo priljubljen med mladimi in starejšimi farani, zaradi sodobnih elektronskih sredstev pa ga pozna veliko Slovencev. Sam o sebi pravi da je »tu zaradi ljudil«. Za oddajo Sol in luč se je duhovnik Martin Golob pogovarjal z Natašo Ličen

Devetošolci in njihovi starši so pred pomembno odločitvijo. Intenzivno zbirajo informacije o tem, katera srednja šola bi bila za otroka najboljša odločitev in v kateri bo lahko uveljavil vse potenciale, ki jih ima. Pogosto je dovolj le pogovor in medsebojno poslušanje, a v številnih primerih to vendarle ni dovolj. Nasvete o tem, kakšno podporo pri odločanju naj ponudijo starši, predvsem pa kakšno vodilo naj imajo pred vpisom v srednjo šolo otroci sami, bo predstavila dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

Naš tokratni gost je Oskar Jogan, upokojeni varnostni inženir, ki je po rodu doma iz Branika, a že več kot 60 let z družino živi v Izoli. Tu je med drugim 30 let delal pri Stavbeniku, bil je tudi predsednik občinske skupščine. Danes je prepoznaven ljubiteljski fotograf in slikar, dejaven v izolskem društvu LIK. Med njegovimi deli je denimo tudi skulptura 'Riba mati', ki stoji na obrežju ob Srednji šoli Izola. Kot dijak pa je bil naš iskrivi sogovornik eden prvih graditeljev Nove Gorice, najmaljšega slovenskega mesta, ki letos praznuje 70 let.

Nina, Pižama in Anže se pogovarjajo o zadnji (?) sezoni Sherlocka. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: Robin Reliant Top Gear Margaret Thatcher Kotlar, krojač, vojak, vohun Lazlo Woodbine Ali je pilot v letalu? Skrivnostni otok Melissa McCarthy […]

No description

Ne bomo se z njo odpeljali in ne bomo jih oblekli. Tiste naše so se že ogrele in zakvakale, mi pa bomo tokrat spoznali posebne iz tujih dežel. Nemci so jih poimenovali po njihovih pisanih barvah Farbfrösche. Pri nas so podrevnice, pa čeprav v naravi, predvsem v deževnih pragozdovih v Srednji in Južni Ameriki vse ne živijo po drevesih. A čudovite barve teh malih bitij, ki so lahko velika le nekaj centimetrov, so varljive. Spadajo namreč med najbolj strupene živali na svetu. Indijanci so nekatere strupene vrste podrevnic nabadali na sulice, greli nad ognjem, da so izločile svoj strup, in vanj namakali puščice za lov. Njihova posebnost pa je, da živali v ujetništvu niso več strupene. O tem fenomenu in še o nekaterih posebnostih žab podrevnic nam bo povedal eden redkih vzrediteljev pri nas, Franjo Kovačič.

Izaberi srednji put 2

Izaberi srednji put 1