Podcasts about kobaridu

Pred desetimi dnevi se je v Posočju začela plovna sezona, ki so jo razburkala nova pravila in višje cene za uporabo vstopno-izstopnih mest. V občinah Bovec, Kobarid in Tolmin namreč letos veljajo trije odloki. Če je denimo kajakaš, ki je veslal od Boke do Trnovega, lani plačal tri evre, bo moral za dovolilnico letos odšteti 13 evrov. Pravila igre se spreminjajo tudi za podjetja, ki so doslej lahko plačevala letni pavšal 2.500 evrov za celotno floto, po novem pa mora na odseku kobariške občine vsak gost plačati 10 evrov. Bo to prineslo večjo transparentnost, varovanje okolja, varnost in predvsem možnost boljšega urejanja vstopno-izstopnih mest v prihodnosti, kot trdi kobariški župan, ali gre za omejevanje svobodne gospodarske pobude, pohlep in pretirano birokracijo, kot mu očitajo podpisniki pobude za ustavno presojo kobariškega odloka? Kako na vse skupaj gledajo domačini, kajakaši in podjetja, ki ponujajo vodne dejavnosti, kakšne posledice bodo prinesle spremembe in ali bi vendarle lahko vse tri občine našle skupni jezik z uporabniki rek, bomo ugotavljali v tokratnem terenskem Studiu ob 17-ih v Kobaridu z Marišo Bizjak. Gosti: - župan Občine Kobarid Marko Matajurc - župan Občine Bovec Valter Mlekuž - župan Občine Tolmin Alen Červ - predsednik Gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče Goran Kavs - rekreativni kajakaš Dimitrij Saksida

Rojaki iz Beneške Slovenije se te dni pod naslovom “Skupni kulturni prostor” predstavljajo v Kobaridu. Prav v teh trenutkih v prostorih Fundacije Poti miru poteka predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja. Lahko še ujamete projekcijo dokumentarnega filma “Da beseda, ki smo jo podedovali, ne izumre”. Gre za portret kulturnega in političnega delavca iz Barda Viljema Černa, ki ga je zrežiral Aljaž Škrlep. V Kulturnem domu Simona Gregorčiča bo v nedeljo popoldne Beneško gledališče pod režijo Alide Bevk uprizorilo predstavo “Skopac”, v ponedeljek pa bosta v kobariški knjižnici Ada Tomasetig in Marina Cernetig pripovedovali pravljice iz Benečije. Glavni namen beneških dni v Kobaridu je kulturno druženje in povezovanje ljudi z obeh strani meje. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, dogodek organizirajo Občina Kobarid, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Inštitut za slovensko kulturo, Kulturno društvo Ivan Trinko in Fundacija Poti miru.

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

Iole Namor iz Benečije in Anna Wedam iz Kanalske doline sta letošnji prejemnici Gujonovega priznanja, ki ga v spomin na matajurskega župnika in kulturnega delavca Paskvala Gujona podeljujejo na Novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. Namor je v zadnjih skoraj štiridesetih letih pomembno zaznamovala družbeno in kulturno življenje Benečije, bila je med ustanovitelji Inštituta za slovensko kulturo. Wedam pa je predsednica krajevnega slovenskega Združenja don Mario Černet, predvsem pa se bori za zaščito slovenskih korenin, kulture in navad v Kanalski dolini. Na sobotni prireditvi v Kobaridu, ki je nosila zaporedno številko 51, je bil slavnostni govornik minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je po sestanku z župani in predstavniki ustanov z obeh strani meje poudaril velik pomen čezmejnega povezovanja tudi v prihodnje. Po njegovih besedah bo država po vzoru financiranja projektov v Porabju več pozornosti posvetila tudi Benečiji, še posebej na gospodarskem področju z možnostjo pridobitve sredstev iz evropskih virov.

V Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu bo jutri potekalo 51. Novoletno srečanje, tradicionalna prireditev Slovencev z obeh strani meje. Slavnostni nagovor bo imel minister Matej Arčon, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa bo govoril predsednik združenja don Eugenio Blanchini, Igor Jelen, ki je bil pred časom tudi govornik na Dnevu emigranta v Čedadu. V pogovoru za naš radio je naglasil, da se življenje spreminja in da je vse več možnosti za življenje na podeželju, tudi v zamejskih dolinah. Kulturni program jutrišnjega 51. Novoletnega srečanja v Kobaridu bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Nastopili bodo mešani pevski zbor Sveti Anton iz Kobarida, Barski oktet in Otroška folklorna skupina dvojezične šole v Špetru. Podelili bodo Gujonovo priznanje.

Poročali smo o praznovanju in investicijah v občini Kamnik, načrtih za pokrito smučišče v gozdu pod Svetim Joštom pri Kranju, novih orglah v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju in gorsko-kolesarskem centru pri Kobaridu, ki tudi letos ne bo deloval.

Poročali smo o praznovanju in investicijah v občini Kamnik, načrtih za pokrito smučišče v gozdu pod Svetim Joštom pri Kranju, novih orglah v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju in gorsko-kolesarskem centru pri Kobaridu, ki tudi letos ne bo deloval.

Drugi poudarki iz oddaje: -Draga cestnina na Jesenicah ovira sodelovanje prebivalcev na tej in oni strani meje -Atletski stadion Kladivar v Celju po gasilski olimpijadi v zelo slabem stanju -V socialnovarstvenem zavodu Dom na Krasu s številnimi dejavnostmi nad stigmo in diskriminacijo

Poročali smo o gasilskem delovanju v Sloveniji, reševanju stanovanjske problematike v Kobaridu, obnovitvi kapele sv. Nadangela Mihaela na pokopališču v Izoli in o promociji Slovenije zaradi dirke po Italiji, katere trasa pelje tudi čez naše kraje.

Še do konca meseca bo v Zeleni hiši v Kobaridu na ogled etnološko-fotografska razstava Seniki Tolmin-Kobarid, ki sta jo s skupnimi močni sestavila domačina - vsestranski raziskovalec preteklosti iz Kobarida Pavel Četrtič in mlad fotograf, Tolminec Elvis Jerkič. Svojo strast do senikov sta povezala ob podpori Tolminskega muzeja. Mariša Bizjak.

Poročali smo o začetku delovanja najsodobnejšega centra za osebe z demenco v Sloveniji, ki je zaživel v Gornjem Gradu, desetletnici delovanja Dializnega centra v Kobaridu, ki je močno olajšal življenja oseb, ki potrebujejo dializno zdravljenje, odgovornejšem ravnanju z odpadki na javnih prireditvah v Mariboru in cvetlični razstavi, ki si jo je mogoče ogledati v Arboretumu Volčji Potok.

Po 7 mesecih zaprtja bi se številni nastanitveni obrati lahko glede na vladno odločitev odprli, pa vendar marsikdo dvakrat premisli, preden svoja vrata - pod zahtevanimi pogoji - dokončno odpre domačim gostom. Je to prvi pokazatelj počasnega zagona slovenskega turizma? Od česa je odvisno, da bodo slovenski turisti lahko ponovno koristili turistične bone v hotelih, zdraviliščih, kampih in na turističnih kmetijah? S predstavniki le-teh se pogovarja voditeljica Tina Lamovšek. Gostje: - direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer, - predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor hotela Slon Gregor Jamnik, - predsednica Združenja kampov Slovenije pri Turistično-gostinski zbornici Lidija Koren, iz kampa Koren v Kobaridu, - podpredsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije Urška Topolšek Planinšek, z eko turistične kmetije Urška nad Zrečami.

Rojaki iz Venezuele so se ta teden udeležili Jezikovno počitniškega tabora, ki ga je v CŠOD Kavka pri Kobaridu ob podpori USZS pripravil Svetovni slovenski kongres. Pogovarjali smo se s frančiškanom p. Simonom Petrom Berlecem, ki od letošnjega februarja deluje v Melbournu v Avstraliji. V Buenos Airesu so se poslovili od Andreja Selana. V oddaji tudi o obisku ministrice Helene Jaklitsch pri rojakih v Videmski pokrajini.

V oddaji Za naše kmetovalce opozarjamo, da se 15. junija izteče rok za elektronsko oddajo vlog in izjav o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje vinogradov. Agencija za kmetijske trge v povprečju vsako leto prejme med 300 in 500 vlog za podporo za prestrukturiranje vinogradov. Koliko vlog bo vloženih letos še ni znano, vsekakor pa v Sloveniji z obnovo ne sledimo niti enostavni reprodukciji, kar brez dvoma ni dobro. Tokratne teme so še: V Mlekarni Planika v Kobaridu so se odločili, da viške mleka predelajo v trajno mleko. Oljkarji se soočajo z izzivom, da je vse manj registriranih aktivnih sredstev za zaščito oljk. V ljutomerskem podjetju Panorganix pove čujejo pridelavo solate in druge zelenjave, svoje rastlinjake pa postavljajo tudi v tujini.

Na doslej najdaljše gostovanje smo se odpravili v najpopolnejši možni zasedbi, spakirali smo OptaŽabarja in se podali na pot. Ta nas je zanesla na Primorsko, a ne v najbolj nogometni kraj v Matkurji, Šempeter pri Gorici, od koder sicer prihaja Aris, temveč smo zavili proti severu in se podali v dolino reke Soče. Il capitano nas je pričakal v idiličnem Kobaridu, kjer te dni pridno trenira in nabira moči za prihodnjo sezono. Po dokončni odpovedi oziroma prestavitvi tajske lige, sta se z dekletom odločila, da se vrneta v domovino in vsled omrtvičene turistične sezone bivata v hiši v Kobaridu, ki jo sicer oddajata turistom. A smo že omenili kako čudovito je Posočje? Smo? Nič ne de, bomo še vsaj enkrat :)Najmlajši kapetan v zgodovini novogoriškega (upamo, da kmalu spet) prvoligaša. To vlogo mu je zaupal legendarni Miran Srebrnič, ki je v njem kljub mladosti prepoznal kapetanski material, ter ga, kot se za mentorja spodobi, tudi usmerjal in svetoval v zvezi s kapetanskimi zadolžitvami. V zeleno-belem dresu je, kot smo že omenili, zbral okroglih 150 nastopov in doživel vse, kar nogometašu Olimpija lahko ponudi. Menjave lastnikov, trenerjev, vzponi, padci, kante, vloga prevajalca, zeleno-beli kapetanski trak, vihtenje kuhalnice, mate čaj, Messi, ... ma ni da ni!Nekaj nekdanjih soigralcev pri Olimpiji smo poprosili, da Arisu zastavijo vprašanja, na katera je tudi rade volje odgovoril, prav tako se je izkazal tudi v OptaŽabarjevem mini kvizu. Pogovarjali smo se ob domačih šalaminih, sirih in vrhunski rujni kapljici. Aris, še enkrat najlepša hvala za povabilo in gostoljubnost, imeli smo se res fantastično! Se vidimo, če ne prej, pa na Tajskem :)Najdete nas na Facebooku, Twitterju in Instagramu. Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji, najsigre za Jabolčno, Googlovo ali katero tretjo in našem Simplecast domovanju. Veseli bomo dobrih ocen in tudi vprašanj v jabolčni aplikaciji, ki to trenutno edina podpira, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati.Predvsem pa hvala vsem vam, ki nas poslušate! 

Gospod Slavko Gorenšček je ob takšnih in drugačnih mejah preživel vseh svojih 90 let, čeprav ves čas vztraja v rojstnem Kobaridu. Najprej je Rapalska meja določila, da se je rodil v Italiji, potem sta prišli Cona A in B, nato jugoslovanska meja na bližnjem Robiču. Tam je nekaj časa vztrajala tudi meja med Slovenijo in Evropsko unijo, pa potem slovensko-italijanska meja, dokler ni pred dvanajstimi leti nastopil šengenski prostocarinski mejni režim. Morda gospod Slavko, kljub častitljivi starosti, prav zaradi tega še danes rad potuje po vsem svetu in prestopa meje: od Kube do Kambodže in Vietnama. Damjan Zorc ga je med pogovorom odpeljal tudi na nekdanjo "železno zaveso", ki pa je tisti dan bolj spominjala na vodno zaveso-lilo je kot iz škafa.

Te dni se spominjamo vrhunca bitke, ki je v zgodovino odšla kot soška fronta. Meglenega oktobrskega jutra so namreč enote sil osi prebile italijanske linije v Soški dolini in nekoliko nenatančno je ta akcija znana kot "preboj pri Kobaridu". Čez nekaj dni se je zato zrušila vsa fronta, a zgodovina se je, sploh za Slovence, ki so živeli v zaledju fronte, kljub vsemu zavrtela v neprijazno smer. O bitki sami radi rečemo, da je bilo prelito že ogromno črnila, pa je ravno nasprotno. Tehtnih, predvsem vojaških študij je sorazmerno malo, čeprav se štabi raznih vojska v zadnjih sto letih še kako radi ozirajo na strategije in taktike, uporabljene na Soči. Več o tem prinaša oddaja Sledi časa, ki jo tokrat prijavlja Marko Radmilovič.

Minuli konec tedna je svet – od Nove Zelandije do Slovenije – obeleževal stoto obletnico konca prve svetovne vojne. Na komemoracijah smo se, razumljivo, spominjali predvsem življenj, ki jih je odnesla krvava povodenj, ki je na stari celini pa tudi drugod – v Afriki, denimo, in na Bližnjem vzhodu – divjala med letoma 1914 in 1918. Število žrtev je resnično pretresljivo; zgodovinarji govorijo o 15 do 19 milijonih mrtvih in 23 milijonih ranjenih. To pomeni, da je vojna, dokler je trajala, približno vsako tretjo sekundo izterjala nov davek v krvi. In vendar je treba reči, da se prva svetovna vojna v zgodovino ni zapisala kot epohalen dogodek le zaradi strašljive množice mrtvih in ranjenih. Ta spopad je namreč dolgoročno spremenil svet; po njem preprosto ni bilo več mogoče čustvovati, misliti in živeti, kakor poprej. Še več; v njegovi senci čustvujemo, mislimo in svoja življenja živimo tudi danes. Kaj je torej spremenila prva svetovna vojna? – Najbolj zgoščeno bi najbrž lahko rekli, da je po eni strani razgalila barbarstvo, ki se skriva pod na videz debelo plastjo evropske omike in civiliziranosti, ter, po drugi plati, naznanila začetek konca prevlade stare celine v svetovni zgodovini. No, prav to zarezo v predstavah, ki so jih o samih sebi gojili Evropejci, pa smo skušali izostriti tudi v tokratni Intelekti. Pri tem so nam pomagali naši gostje pred mikrofonom: zgodovinar, rusist in teolog, dr. Simon Malmenvall, pa literarna zgodovinarka in predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Vanesa Matajc, ter zgodovinarka in predavateljica na Oddelku za zgodovino iste ljubljanske visokošolske ustanove, dr. Marta Verginella. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: kostnica v Kobaridu, posvečena italijanskim vojakom, padlim med prvo svetovno vojno

V tokratnem nedeljskem izletu smo se podali po poteh soške fronte. Obiskali smo Kobariški muzej, ki prikazuje dve leti in pol trajajoče bojevanje na območju Zgornjega Posočja, posebej 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu, in se z društvom 13-13 sprehodili po muzeju na prostem Ravelnik v okolici Bovca. Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miru.

11. novembra se je z nemškim podpisom premirja končala prva svetovna vojna, vojna, ki so jo občutili tudi naši predniki. Vojska Kraljevine Italije je v enajstih poskusih, v enajstih ofenzivah poskušala prebiti avstro-ogrske položaje na soški fronti. Dvanajsta ofenziva (italijansko zgodovinopisje jo zgovorno imenuje Katastrofa pri Kobaridu) pa je edina ofenziva, ki sta jo organizirali Avstro-Ogrska in Nemčija. Ofenzivo sta v znanstveni monografiji Zadnja bitka na Soči 1917 analizirala zgodovinar dr. Blaž Torkar in podpolkovnik Slovenske vojske Miha Kuhar. Marko Golja ju je povabil v oddajo Izšlo je: Miha Kuhar se je zaradi službene odsotnosti opravičil, dr. Blaž Torkar pa je med drugim pojasnil, kako so potekale priprave na ofenzivo, kakšne so bile razlike med doktrinarnimi pristopi italijanske in nemške vojske, kako se je ofenziva začela, kakšno vlogo je v njej odigral Erwin Rommel … Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Kako kaže za sobotno Prizmo? Naravnost izvrstno! V tišini predvolilnega molka bo igral Big band RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Krajnčanom. Peli bodo: vokalni solistki Nuška Drašček in Daša Gradišek ter oktet Simon Gregorčič. Govorni del oddaje bodo obarvali člani Igralske skupine Drežnica, gledališki in filmski režiser Marjan Bevk, ki že več kot dve desetletji v prostem času režira v zamejskem Beneškem gledališču, nastopila bo tamkajšnja igralka Emanuela Cicigoj, več kot opazno pa bosta prisotna "Gagajeva" Sašo Hribar in Tilen Artač v številnih glasovnih preoblekah. Oddajo bo vodil Milan Krapež, ki z glasbeno pomočjo Big banda "odigra" tudi uvodni avizo oddaje, skladbo za pisalni stroj in orkester z naslovom Typewwriter. Skladba Leroya Andersona je iz leta 1950 in je tako le malo starejša od njenega tokratnega izvajalca ? Razvedrilna oddaja Prizma optimizma, v soboto, 4. oktobra ob 20.00 v Kulturnem domu v Kobaridu in na Prvem programu Radia Slovenija!