Podcasts about namenjena

Kako upravljati portfelj v okolju, ko se prepirata dva svetovna voditelja? Kje iskati priložnosti? Je po upadih boljše pustiti, tako kot je ali dokupovati? Prodajati? Kakšne strategije ubrati, če smo dolgoročni investitor? Pred mikrofonom: Nikola Maljković, Optimtrader Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti. Money-How Live: Investicijski šov leta Donald Trump pripravlja šov, zakaj ga ne bi pripravili tudi mi! Kako loviti zaslužke v negotovem okolju? Kako sestaviti portfelj?! Ključne informacije: Lokacija: Kristalna Palača, BTC, Ljubljana Datum: 22. maj 2025 (četrtek) Čas: 17:00–22:00 Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Lokacija: Ekonomska fakulteta (lokacija še ni potrjena Datum: nov termin (še ni določen) Čas: 17:00–20:00 Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Se odpirajo dobre priložnosti za kripto investicije? Kaj se dogaja z ethrom, pa s solano ... Kakšna so pričakovanja, vezana na regulacijo? Koliko bitcoina danes dodati v portfelj? Pred mikrofonom: Nejc Bizjak, Bitstamp - Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti. - Money-How Live: Investicijski šov leta Donald Trump pripravlja šov, zakaj ga ne bi pripravili tudi mi! Kako loviti zaslužke v negotovem okolju? Kako sestaviti portfelj? Kako umestiti kriptovalute v portfelje sodobnega vlagatelja? Lokacija: Kristalna Palača, BTC, Ljubljana Datum: 22. maj 2025 (četrtek) Čas: 17:00–22:00 - Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Lokacija: Ekonomska fakulteta (lokacija še ni potrjena) Datum: 10. april 2025 Čas: 17:00–20:00 Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Trumpove nove carine so znova pretresle svetovne finančne trge. Z uvedbo 10-odstotnih dajatev na ves uvoz in dodatnimi obremenitvami za več kot 60 držav je ameriški predsednik sprožil val negotovosti med vlagatelji. Posledice so bile takojšnje: delniški indeksi so strmoglavili, dolar je izgubil vrednost, povpraševanje po zlatu in obveznicah pa je poskočilo. V tokratni epizodi se osredotočamo na neposreden vpliv Trumpove trgovinske politike na ameriško gospodarstvo in globalne trge ter razpravljamo o tem, kako naj se investitorji odzovejo v času carin, inflacije, geopolitičnih napetosti. Vprašamo se tudi, kako kot dolgoročni investitorji upravljati portfelj skozi borzne viharje? Pred mikrofonom: Steve Sosnick, glavni strateg, Interactive Brokers, sicer redni gost številnih poslovno-finančnih medijev Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti. Money-How Live: Investicijski šov leta Lokacija: Kristalna Palača, BTC, Ljubljana Datum: 22. maj 2025 (četrtek) Čas: 17:00–22:00 Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Lokacija: Ekonomska fakulteta (lokacija še ni potrjena) Datum: 10. april 2025 Čas: 17:00–20:00 Pridruži se skupnosti Discord Money-Ho Obišči spletno stran Money-How

Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

V davčni epizodi tik pred oddajo napovedi odgovarjamo na dileme, ki so nam jih posredovali poslušalci in gledalci podkasta Money-How. Kako pravilni oddati napoved obresti, ki jih prinašajo digitalne banke, kot so Revolut, N26 in Trade Republic. Kako pravilno sešteti vse obresti? Kaj, če se pri oddaji napovedi zmotimo? Kako prijaviti dividende? Kako je s prenosom delnic iz enega borznega posrednika na drugega? Kako je v primeru reinvestiranih dividend? V tokratni epizodi odgovorimo na več kot 30 davčnih dilem. Pred mikrofonom: davčni strokovnjak Ivan Kranjec iz CMS Epizoda je dostopna tudi na Youtube Še bolj poglobljen vodnik po davkih za male vlagatelje preverite TU. Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti.

Jure Knez je že večkrat omenil, da podjetja ne bo prodal, dal pa je možnost zaposlenim, da sodelujejo v lastništvu podjetja. Knez je pravzaprav glasen zagovornik solastništva zaposlenih v podjetjih. Kaj to sploh pomeni? Na TedX Ljubljana je govoril o vrednotah – zmernost, pripadnost poštenost, medsebojna pomoč, zaupanje in spoštovanje. Kako lahko te prenesemo v svet investiranja? Epizoda je objavljena tudi na Youtube Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti.

Odraščanje ob starših alkoholikih je izkušnja, ki nedvomno zaznamuje tako čas odraščanja kot kasneje odraslo dobo. Za otroke je izjemno pomembno varno okolje za pogovor in včasih pa je dovolj že pomoč ene same osebe – sorodnika, soseda ali šolskega pedagoga. Tudi na to opozarjajo odrasli z izkušnjo alkoholizma v družini, ki so pred dnevi ob mednarodnem tednu otrok alkoholikov opozorili, da prav vsi lahko olajšamo življenje otrokom alkoholikov. Irena Kodrič Cizerl je zbrala izkušnje, razmisleke in dejstva. V okviru mednarodnega tedna otrok alkoholikov je pri založbi Chiara v slovenskem prevodu izšla knjiga »Odrasli otroci alkoholikov«, ameriške avtorice, psihologinje in raziskovalke Janet G. Woititz. Namenjena je ne le tistim, ki jim je alkohol zaznamoval otroštvo in odraščanje, pač pa tudi takim, ki so odraščali v čustveno nestabilnem in disfunkcionalnem družinskem okolju, pa tudi strokovnjakom.

Kako iz 25 evrov, ki jih vlagamo na borzo mesečno ob 9-odstotni povprečni letni donosnosti, nastane v 40 letih 150 tisočakov. Mesečna vplačila se vsako leto povečajo za povprečno triodstotno letno inflacijo. Izračun je bil predstavljen v epizodi podkasta Brez filtra, iz katerega je potem tudi nastal kratek izsek, ki sta ga Tomaž in Miha, ustvarjalca podkasta objavila na Instagram profilu. Odločili smo se, da pokomentiramo komentarje, ki so bili zapisani pod omenjen izsek. Nekateri namreč kažejo na nerazumevanje matematičnega izračuna, celo dvom v resničnost obstoja obrestno obrestnega računa, nekateri celo zahtevajo garancije, drugi pa samo pojasnila. Menimo, da bi morala biti tovrstna vsebina del šolskih urnikov ne samo v teoretičnem smislu, pač pa tudi praktičnem. Mladi bi morali izkoristiti to silo v svojo korist. Na koncu je vedno odločitev posameznika, kaj bo naredil s svojim denarjem. Če pa se odločite pustiti denar na banki, pa to tudi pomeni, da ste se prostovoljno odločili za manjšo kupno moč. Vsem, ki so komentirali, se zahvaljujem, hkrati se zahvaljujem avtorjema podkasta Brez filtra za vabilo. Pred mikrofonom: Andraž Grahek, nekdanji upravljavec premoženja, analitik, Capital Genetics Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti.

Nova helikopterja, za katera je objavljen javni razpis, bosta namenjena le izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči, zagotavlja policija. Kot je po očitkih, da ju bodo uporabljali tudi za druge policijske naloge poudaril vodja letalske policijske enote Dejan Kink, ima policija za izvajanje svojih nalog dovolj helikopterjev. Med drugim je pojasnil, da je znesek slabih 50 milijonov evrov znesek celotnega projekta, ne le javnega naročila. Zavrnil je tudi navedbe, da dajejo prednost enemu ponudniku.

V letalski policijski enoti so zavrnili očitke, povezane z nakupom dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Kot zagotavljajo, bosta helikopterja, za katera je objavljen javni razpis, namenjena le nujni medicinski pomoči. Z njima ne bodo izvajali policijskih nalog, saj imajo policijskih helikopterjev za ta namen dovolj. Drugi poudarki oddaje: - Eles predlaga enotne tarife obračunavanje omrežnine vse leto in zmanjšanje števila časovnih blokov. - Evropski voditelji obsodili Trumpove izjave o spremembah meja. - Avstrijska ljudska stranka na koalicijska pogajanja s svobodnjaki.

Jutri bo izšla biografija nekdanje kanclerke Angele Merkel z naslovom SVOBODA. Časnik Die Zeit je objavil nekaj odlomkov iz knjige, ki je menda nastajala brez peresa v senci. Nekdanja kanclerka je imela kar nekaj pomnjenja vrednih srečanj z Donaldom Trumpom, ki je bil vnovič izvoljen za predsednika ZDA. Se je Merklova glede njega izrazila diplomatsko? Mineva tretji teden, odkar ima Nemčija manjšinsko vlado. Se to kaj pozna v državi? Pozornost se že usmerja v kanclerskega kandidata krščansko demokratske unije (CDU) Friedricha Merza, ki bi lahko bil naslednji kancler. Bi z njim nastopile velike spremembe?

Jutri bo zaživela nova celostna podoba skupnega portala slovenske narodne skupnosti v Italiji - Slovita. Projekt je bil zasnovan znotraj obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Preko prepoznavnega znaka, izrezljanega srca, ki se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja, bo projekt promoviral zgodovino, kulturo in gospodarstvo, s tem pa realnost Slovencev v Italiji. Možno bo spoznati našo narodno skupnost, njeno turistično in kulturno ponudbo, odkrivati stare običaje in naravno bogastvo krajev. Namenjena je tudi vsem tistim, ki bi bili radi obveščeni o dogodkih, večjih prireditvah, stalnih razstavah in praznovanjih, ki se odvijajo na ozemlju od Milj do Trbiža, med drugim pa bodo na voljo tudi interaktivni zemljevidi. Slovita bo sprva na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku.

Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.V Mestni galeriji Nova Gorica je od prejšnjega tedna na ogled razstava slik Alessandre Lazzaris v projektu MEJE / za vsakim obzorjem je vedno drugo obzorje. Projekt spodbuja razmislek o pomenu meje, obzorja, posledično pa k razmišljanju o usodi Evrope in celotnega človeštva, o spopadih, ki smo jim priča, o kulturi, razumljeni kot orodje, primerno za približevanje stališč in opevanje razlik. V Rimu pa so minuli vikend odprli nov arheološki park in v njem muzej, kjer hranijo fragmente največjega zemljevida antičnega mesta, izdelanega v 3. stoletju.  

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Po dveh mesecih bezskrbnih počitnic je znova čas, da otroci sedejo za šolske klopi. S šolo pa seveda pridejo tudi domače naloge, ocenjevanja in učenje. Čeprav se v šoli naučimo veliko različnih stvari, se le malo kdaj pogovarjamo o tem, kako se je najbolje učiti, in o tem, do kolikšne mere lahko starši pomagajo pri učenju svojim otrokom. Več v prispevku Lane Furlan, prebral ga je Marko Rozman.

Oddajo Svet kulture tokrat začenjamo s povabilom na dogodek, s katerim bomo zaznamovali današnji Trubarjev rojstni dan. Utemeljitelju knjižne slovenščine in osrednji osebnosti reformacije na Kranjskem se danes na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z jubilejnim desetim literarnim dogodkom Dom v jeziku. V oddaji poročamo tudi o odprtju Kinodvorišča ter premieri filma Poletje '91 Žige Virca, izvedeli pa boste tudi, kdo so letošnji Levstikovi nagrajenci. Levstikova nagrada je najstarejša povojna založniška nagrada, Mladinska knjiga jo podeljuje od leta 1949. Namenjena je slovenskim pesnikom, pisateljem in ilustratorjem za izvirna leposlovna dela in izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino, ki so bili po mnenju strokovnih žirij najboljši dosežki v preteklih dveh letih in so izšli pri omenjeni založbi.

Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je dvotedenska prireditev, ki jo že od leta 1965 organizira Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univ. v Lj. v prvi polovici meseca julija. Namenjena je tujim slovenistom, tudi slavistom – univerzitetnim učiteljem, znanstvenim delavcem, študentom pa tudi prevajalcem ter kulturnim in prosvetnim delavcem iz slovenskega zamejstva. Včeraj so v Ljubljani odprli že 58. seminar, tokratna tema pa je branje.

Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.

Danes do trinajstih, Na sporedu ob 13.00

Slovenska karitas v tem času vabi k darovanju v dobrodelni akciji »Pomagajmo preživeti in živeti«. Namenjena je predvsem pomoči starejšim, socialnemu vključevanju dolgotrajno nezaposlenih ter podpori ljudem z minimalno plačo ter nizkimi prihodki v Sloveniji. Akcijo je Karitas podrobneje predstavila v začetku maja, ob tem pa tudi poročilo o pomoči celotne mreže v lanskem letu. Objavili smo tudi nagovor predsednika Caritas Europe Michaela Landaua, ki je bil na obisku v Sloveniji.

Te dni je izšla nova revija CUKR, ki se je rodila z novim prostorom, Cukrarno. V  prvi številki  v svoje tematsko središče postavlja prostor. Namenjena je umetnosti in življenju kot načinu komunikacije in stičišču svetov, ki jih ni mogoče združiti drugače kot skozi umetniški proces.  Njeni ustanovitelji upajo, da revija CUKR ne bo samo  odpirala novih prostorov, temveč, da bo tudi sam postala nov prostor.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Ta teden poteka kampanja Evropski teden testiranja na okužbo s HIV, z virusom hepatitisa B in C ter na druge spolno prenosljive okužbe. Namenjena je predvsem osveščanju prebivalstva in zdravstvenega ossebja o prednostih testiranja in zgodnjega odkrivanja pod geslom Testiraj se. Zdravi. Prepreči. Letos zaradi epidemije covida ta teden povečanega obsega testiranja sicer ni, pač pa poteka tako kot običajno čez celo leto. O vplivu epidemije na odkrivanje HIVA ter o drugih novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z prof. dr. Janezom Tomažičem iz ljubljanske infekcijske klinike.

Radijsko tribuno smo prvič namenili rubriki Maribor, imamo problem. Namenjena je tesnejšemu stiku s poslušalkami in poslušalci. Prva tema je bila spremenjen, plačljiv režim parkiranja pod Pohorjem. Pripravil Bratko Zavrnik.

V uredništvu revije Cosmopolitan Slovenija smo za vas pripravili mini serijo treh podkast epizod, v katerih so priljubljene znane Slovenke razkrivale svoje cosmo skrivnosti in … mesta po svojem okusu. V tretji in hkrati zadnji epizodi podkasta serije #MestoPoTvojemOkusu v naši roza pisarnici gostimo Tjašo Kokalj Jerala, modno in lepotno blogerko, stilistko, televizijsko voditeljico in mamo dvojčic. Tjaša Kokalj Jerala Cosmo uredništvu prišepne, katere sanjske destinacije je obiskala to poletje, kam se še odpravlja in katera potovanja so na njenem seznamu želja. Poizvedeli smo še, kakšen je njen recept za učinkovito lovljenje ravnotežja med časom za delo, družino in časom zase. Preveri, kaj nam je še zaupala v pogovoru. Najdete nas tudi na: SPLETNA STRAN https://cosmopolitan.metropolitan.si/podcast/ INSTAGRAM https://www.instagram.com/cosmopolitansi/ FACEBOOK https://www.facebook.com/CosmopolitanSlovenija/ TWITTER https://twitter.com/cosmopolitansi Pišite nam na: cosmopolitan@adriamedia.si GLASBA: https://www.youtube.com/ --- Send in a voice message: https://anchor.fm/cosmo-podcast/message

Tokrat se bo primarij Igor Mihael Ravnik, dr. med. pogovarjal z glasbenim terapevtom gospodom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinjo prof .Vali Glavič Tretnjak. Gospod Poclen je v svoji karieri prešel pot od glasbenega pedagoga in glasbenega animatorja do glasbenega terapevta, dodatno specializiran je v šoli nebesedne glasbene terapije. Prikazal nam bo svoje bogato delovanje, v besedi in s posnetki, iz svojega dela na številnih področjih človekovih potreb od otroštva do pozne starosti, nekaj od tega tudi v Sloveniji. Serija spletnih seminarjev od marca do maja 2021V sklopu projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, izvajamo serijo spletnih seminarjev B-AIR LAB, ki potekajo vsak torek med 18.00 in 19.30 uro, od marca do maja 2021. Cilj B-AIR LAB je povezati in spodbuditi izmenjavo znanja in informacij o vplivu zvoka na bivajoče – od embrionalne faze naprej in prispevati k novim povezovanjem (tudi mednarodnim), predvsem pa pridobiti pregled obstoječih znanj in jih sistematizirati za uporabo v praksi. Udeležba na predavanjih je brezplačna. Potrebna je predhodna prijava. Prijavite se lahko TUKAJ. Seminarji so v angleškem jeziku. Po koncu cikla bodo vsebine seminarjev predstavljene v radijski oddaji B-AIR Zvočenja. PROGRAM I. Zvok, glasba in možgani 2. marec 2021, 18.00 – 19:30, predava dr. Anka Slana Ozimič V predavanju Zvok in možgani bomo poskušali odgovoriti na vprašanje "Če v gozdu pade drevo in ni nikogar, ki bi ga slišal, ali ob tem nastane zvok?". Spoznali bomo, kaj zvok je in se sprehodili po poti nastanka zvočnega dražljaja ter procesiranju zvočnih informacij v ušesu in v možganih. Vprašali se bomo tudi, zakaj je zaznavanje glasbe bolj polno pri višjih jakostih, zakaj daljša izpostavljenost glasni glasbi vodi v izgubo sluha, kaj slišijo dojenčki in ali glas svoje mame res prepoznajo že v maternici. 9. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z glasbeno pedagoginjo in izvajalko Tomatis metode dr. Albinco Pesek in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Rdeča nit pogovora z dvema strokovnjakoma iz prakse bo o izobraževalnih in kliničnih implikacijah zvoka in glasbe. Predstavljena bo tudi Tomatis metoda.   II. Kognitivni in socialno-čustveni razvoj v predšolskem obdobju 16. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Habe V predavanju bodo izpostavljene ključne značilnosti kognitivnega ter socialnoemocionalnega razvoja pri predšolskih otrocih. 23. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z urednico mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross. Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem bo tekel pogovor z medijsko psihologinjo in urednico otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross.   III. Poslušanje in odzivi na zvok in glasbo v zgodnjem otroštvu 30. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Zadnik Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Tematika bo osredotočena na razvoj slušnega zaznavanja in aktivnega poslušanja pri najmlajših. Namenjena bo zainteresiranim umetnikom, pedagogom, vzgojiteljem pri razmišljanju o vlogi obravnavnih dejavnikov pri oblikovanju glasbenih del za otroke kot nadaljnjem glasbenem razvoju. Ključne besede: afektivno področje, slušno zaznavanje, učenje poslušanja, zgodnje otroštvo 6. april 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Zadnik v dialogu s Saro Smrekar in Alenko Podboj Razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših bo predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembhnih odrasilih. Diskusija bo temeljila na izkušnjah strokovnjakov in bo namenjena umetnikom, izobraževalcem, praktikom in drugi zainteresirani publiki. Ključne besede: Edgar Willems, poslušanje, slišanje, vrtec, zgodnje otroštvo 13. april 2021, 18.00 -19.30 - dr. Ana Čorić (Hrvaška) v intervjujih s strokovnjaki iz organizacije Music Together (program glasbene vzgoje za dojenčke in malčke) V dialogu z Vido Manestar bomo govorili o programu glasbene in gibalne vzgoje Music Together, ki združuje znanja s področja glasbene vzgoje in razvojne psihologije. Program je namenjen otrokom od rojstva do 8. leta in njihovim staršem. Gre za enega prvih programov, ki razvijajo koncept zgodnjega učenja glasbe in poudarjajo pomen sodelovanja in vključevanja staršev kot vzornikov v ta proces. Pogovor je namenjen zainteresiranim zvočnim umetnikom in pedagogom, pa tudi staršem, ki želijo preživeti kvaliteten prosti čas s svojimi otroki.  20. april 2021, 18.00–19.30 - dr. Valnea Žauhar, dr. Sabina Vidulin, dr. Marlena Plavšič (Hrvaška), avtorice raziskovalne knjige Kognitivno-čustveno poslušanje glasbe v šoli (v potrjevanju) Namen glasbenega poslušanja v šoli je oblikovati pogled učencev na kulturo in umetnost ter prispevati k njihovemu estetskemu izobraževanju. Hrvaške osnovne šole uporabljajo "standardni model", ki se osredotoča na kognitivno razsežnost. Da bi povečali pozornost, motivacijo, koncentracijo za poslušanje in sprejemanje umetniške glasbe, je predlagan kognitivno-čustveni pristop, ki povezuje glasbene in zunajglasbene vsebine v več modalitetah. Cilj raziskave je primerjati učinke kognitivno-čustvenega pristopa v primerjavi s standardnim pristopom k poučevanju glasbe na kognitivnih in čustvenih vidikih poslušanja glasbe. V raziskavi je sodelovalo 557 letnikov 5 dijakov iz 30 razredov. Poslušali so: Maškarado (suito iz Lermontove drame) Arama Hačaturjana, Wellingtonovo zmago, op. 91 Ludwiga van Beethovna, simfonično suito Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova in Pavano Gabriela Faureja ter odgovarjali na vprašanja, povezana s kognitivnimi in čustvenimi vidiki poslušanja glasbe. Petnajst učilnic je uporabilo standardni pristop, preostalih petnajst pa kognitivno-čustveni pristop. V kognitivnem vidiku se odzivi študentov v splošnem niso razlikovali. V čustvenem vidiku pa sta Šeherezada in Pavana ob uporabi kognitivno-čustvenega pristopa vnela nekoliko intenzivnejša dominantna čustva.   IV. Izobraževanje – Ustvarjanje – Raziskovanje 11. maj 2021, 18.00-19.30 – dr. Ana Čorić (Hrvaška), A/r/tografija kot metoda razvoja umetniškega gradiva za otroke A/r/tografija je umetnostna in izobraževalna raziskovalna praksa, ki temelji na dinamični interakciji med več identitetami raziskovalca. Kot umetnik, raziskovalec in učitelj, a/r/tographer presega formalno izobrazbo v iskanju svojega izobraževalnega poslanstva znotraj skupnosti. V tem predavanju bo predstavljenih več primerov interdisciplinarnih a/r/tografskih raziskav. Poudarek bo na razvoju umetniškega gradiva za otroke, kot vabilo zainteresiranim umetnikom, učiteljem in raziskovalcem, da razmišljajo ob pomoči umetniškega ustvarjanja, raziskovanja, poučevanja in izkustvenega učenja kot prispevka k strokovni rasti.   18. maj 2021, 18.00 – 19.30 – radijska igra za otroke: opus Biserke Vučković Zvočno potovanje skozi opus Biserke Vučković, avtorice, ki je radijsko igro za otroke premišljevala skozi perspektivo otrok in tako izzvala do tedaj veljavna pravila žanra.    

Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.

V svetovalnici ste lahko izvedeli podrobnosti o delovanju aplikacije #ostanizdrav. Namenjena je obveščanju oseb, ki so bile v stiku z okuženimi s COVID-19. Naš gost je bil direktor podjetja RSTeam Primož Cigoj.

Namenjena je zbiranju pomoči za revne v Jugovzhodni Evropi. Pomoč iz Slovenije, natančneje iz Nadškofijske karitas Maribor pa prejema tudi nekaj občin v Srbiji.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.