Podcasts about postojni

Med poudarki še: - Logaški občinski svet ustavil dejavnosti za postavitev igrišč za odbojko na mivki - Med ključnimi izzivi v občini Komen je izboljšanje športne infrastrukture, stisko bodo za zdaj reševali z balonom - V Arboretumu Volčji potok z rekordnim lanskim obiskom že sodijo med deset najbolje obiskanih spomenikov kulturne dediščine pri nas - Strokovno izobraževalni center Alme Karlin v Celju bo z mladimi obujal kulinariko iz popotničinih zapisov - Koliko obljub za kavico ostaja neuresničenih, v Postojni so jih začeli uresničevati!

Drugi poudarki oddaje: Največja kmetijska zadruga v Sloveniji Trebnje - Krka je tudi lani poslovala uspešno, prihodke je povečala za 5 odstotkov Na Višji strokovni šoli v Postojni bo zaživel nov študijski program Logistično inženirstvo Zaradi pomanjkanja duhovnikov nadškofija Ljubljana nadaljuje združevanje manjših župnij, tudi v Dražgošah in na Zalem Logu Gorici povezuje nova avtobusna linija, na Gočah jo še čakajo, v Mariboru pa potnikom sive lase povzroča menjava voznih redov

O vodni oviri, pa o nenadnem napredku, maratonskih izgledih in prijateljskih rivalstvih sva tokrat razvila super debato z odličnim tekačem, ki v Sloveniji nima konkurence na 3000 metrov z zaprekami. Klemen mi je zaupal nekaj treninških skrivnosti, pa razkril svojo razburkano atletsko pot od otroštva v Postojni do danes, ko teče za Radovljico. V kateri disciplini je premagal svojega očeta, kakšen bi moral biti odnos trenerja do atleta, kaj ga je navdušilo na KItajskem in zakaj tolikokrat omenja Janija Muleja - super prisluh za vaš vikend tekaški trening!

Nada Trebec se je rodila na Ostrožnem Brdu v Brkinih, živi v Postojni. Čeprav je bila profesorica zgodovine, sta jo vedno zanimali tudi etnologija in jezikoslovje. Lotila se je zbiranja narečnih besed, ki so jih nekoč govorili v njeni rojstni vasi. V reviji Kras je objavila več etnološko obarvanih člankov povezanih z Ostrožnim Brdom in kulturno ter naravno dediščino Brkinov. Je avtorica knjige »Ostrožno Brdo – štirje letni časi«.

V drugem delu našega sprehoda po Primorski v času, ko je bila v krempljih italijanskega fašizma, smo najprej orisali politično ozadje, nato pa smo si bolj podrobno pogledali zgodovino nogometa v Kopru, Izoli, Piranu, Tolminu, Sežani, Ajdovščini, Postojni, Vipavi, Ilirski Bistrici in nekaterih drugih krajih. Za konec pa smo si pogledali še, kako je bilo z nogometno infrastrukturo v tem obdobju. Imena kot so Circolo Sportivo, Libertas, Ampelea, Dopolavoro, Postumia, Edera ipd. nam danes ne pomenijo kaj dosti, nekoč pa je bila to športna realnost Slovencev v Italiji.

Med poudarki še: - Šolski center Kranj v novem šolskem letu s programom zdravstveni tehnik - Zakaj je župan Moravč po šestih letih razpustil koalicijo? - Na Ptuju veseli, da je med prejemniki priznanj ob mednarodnem dnevu prostovoljcev tudi več mladih - Zakaj je Celjska tropska hiša eksotičnih in redkih živali zaprta za obiskovalce? - Slovenska članska floorballska reprezentanca se je prvič uvrstila na svetovno prvenstvo, na Švedsko gre brez finančne podpore države

Raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne v tem tednu začenjajo vsakoletno raziskovalno ekspedicijo s kitajskimi kolegi na južnokitajskem krasu. Tam med drugim merijo količine CO2 v tamkajšnem kraškem podzemlju, tako kot so to skupaj na nedavnem obisku v Postojni izvedli na merilnih sondah v Javornikih na Notranjskem. Gre za dolgoletno sodelovanje s krasoslovci iz Inštituta za kraško geologijo Kitajske akademije geoloških znanosti v mestu Guilin v provinci Guangši na jugu Kitajske. Tem je uspelo dobiti raziskovalni projekt o količinah in meritvah CO2 v kraških kamninah in v zemljini južnokitajskega krasa. Tokratni gost dr. Mitja Prelovšek z inštituta tokrat ni šel z njimi, je pa za oddajo povzel spoznanja dolgoletnega skupnega raziskovanja krasa s kitajskimi kolegi. FOTO: Mitja Prelovšek z merilcem CO2 v prostorih IZRK ZRC SAZU VIR: Program Ars, Goran Tenze

Nekateri preostali vsebinski poudarki iz oddaje: - Mariborska občina krajanom Trčove ne bo sofinancirala črpalk zaradi neustrezne trase kanalizacije. - Vrata novega večgeneracijskega centra v Postojni odprta za vse, predvsem pa za ranljive skupine. - Piranske svetnike razdvaja naložba v celovito ureditev Športnega parka Portorož. - Na Otoku ljubezni v Ižakovcih drevi slovesno odprtje novega plavajočega mlina na Muri.

Drugi poudarki oddaje: - Na Vrhniki nimajo težav s pomanjkanjem družinskih zdravnikov. -V Mariboru se mestni svetniki sprašujejo, kdo bo plačal popravila centralne čistilne naprave? -Na primeru ptujske bolnišnice o tem, kako pomembni so laboratoriji pri določanju diagnoz in zdravljenja. -V Lendavi so predstavili projekt Socialne aktivacije, namenjen romskim ženskam, prvih 15 je že vključenih. -Hiša strahov v središču Ljubljane opozarja na različne oblike družinskega nasilja.

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo zvečer odprli novo gledališko sezono. Na Velikem odru bodo uprizorili gledališko klasiko Kazimir in Karolina izpod peresa avstrijskega dramatika madžarskega rodu Ődőna von Horvatha. Avtorja priredbe sta Tibor Hrs Pandur in Nina Rajić Kranjac, ki je dramo tudi režirala. V Mariboru se danes začenja 13. mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC. Njegovo prizorišče je Lutkovno gledališče Maribor, otvoritveni film pa Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler. Skupaj bo na ogled čez 20 filmov. V Postojni se je začelo 62. Linhartovo srečanje – Festival gledaliških skupin Slovenije. Na odru kulturnega doma v Postojni se bo v finalnem delu pomerilo 7 skupin, organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, pa je poskrbel tudi za dve predstavi v spremljevalnem delu programa.

Nedaleč od Ilirske Bistrice se nahaja vodoravna kraška jama z imenom »Račiška pečina«. V 20. stoletju so jo za skladišče uporabljale različne vojske, že dobra 3 desetletja pa jo raziskujejo krasoslovci in geologi. V njej je že v 30-ih letih zaradi ravnanja tal z namenom povečati skladični prostor, vojska Kraljevine Italije po sredini prerezala s sigo prekrito kopo. Kar bi bilo danes zaradi načel varstva naravne dediščine prepovedano, je bil takrat rezultat posega nastanek približno 3 metre visokega sedimentnega profila. Ta omogoča vpogled v preteklost njegovega nastanka od pliocena do danes, torej od cca. 2,6 milijona let pred nami. Tako je pred nekaj dnevi Mednarodna zveza za geološke znanosti na svojem 37. kongresu to naravno vrednoto uvrstila med »Drugih 100 geoloških dediščin Zemlje« (na prvem seznamu so na primer Škocjanske jame). Predsednica Mednarodne speleološke zveze izr.prof.dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni bo povzela, kaj vse iz tega profila razberemo o geološki preteklosti teh krajev. FOTO: Izjemna stratigrafsko-sedimentna dediščina profila v kraški jami Račiška pečina VIR: Nadja Zupan Hajna, IZRK ZRC SAZU

Morski travniki, ki rastejo v plitvih obalnih vodah, so eden izmed ekosistemov, ki zagotavljajo hrano in zatočišče številnim morskim organizmom. Prav tako proizvajajo kisik, zmanjšujejo erozijo, shranjujejo ogljik in so obenem pokazatelj dobre kakovosti morja. O tem obiskovalce portoroške plaže odslej ozavešča informacijska tabla, ki so jo na Okolju Piran postavili v sodelovanju z Zavodom YouSea. O pobudi in pomenu morskih travnikov govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo prelistali tudi "Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez", prav posebno knjigo avtorja Marina Sinkoviča, enega zadnjih izolskih ribičev. Preverili smo tudi, kakšno tropsko doživetje načrtujejo v Postojni.

Lutkovna umetnost se razvija in čedalje več je obiskovalecv, ki so se otresli predsodka, da je samo za otroke, pravijo ustvarjalci Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas se bo jutri v organizaciji tamkajšnjega gledališča začel v Mariboru in do septembra gostil najboljše domače in tuje produkcije. Predstavljamo tudi razstavo Jožeta Marinča v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in poročamo s koncerta Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na 23. Mednarodnem glasbenem festivalu mladih v Postojni.

Drugi poudarki iz oddaje: - Kako v Postojni ozaveščajo o posledicah čezmernega nakupovanja poceni oblačil? -Potem ko so podaljšali delovni čas obratovanja lokalov v Portorožu, domačine razburja hrup -Na Štajerskem bo še več priložnosti za izobraževanje odraslih

Drugi poudarki oddaje: - Ajdovska občina je v naselju Stomaž začela urejati vodovodno in kanalizacijsko omrežje. - Pisan poletni program v Postojni bodo zaokrožili s festivalom Zmaj ma mlade. - Bike park Pohorje eden od najprepoznavnejših v Evropi, letos že doslej več obiskovalcev kot lani vse leto. - Mariborska sinagoga v spomin na žrtve genocida nad Romi in Sinti v Mariboru in Murski Soboti pripravlja kulturno-izobraževalne prireditve.

Poročali smo o gradnji športne dvorane v Postojni, novih investicijah v ogrevanje v občini Maribor, turistično-informacijskem centru v Lipici, živahnem poletju v Mozisrskem gaju in filmskem festivali v Slovenj Gradcu.

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane. Zapiski: Nevarni odmerki nenevarnih snovi; Prehranski Frankenstein: Skrajno predelana hrana; Nevidni svet predorov; Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja.

V Notranjskem muzeju v Postojni je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem. Njena posebnost je v avtorstvu in med drugim, v izboru naslova, ki ga je izbrala spletna aplikacija ChatGPT. O razstavi smo se pogovarjali s kustosinjo Ano Čič, ki je koordinirala skupino štirih ljubiteljic preteklosti, natančneje zgodovine. V okviru andragoškega programa Muzej za zelence so razstavo pod njenim mentorstvom pripravile v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna. Razstavo so udeleženke zasnovale kot časovni trak od leta 1136, ko je Postojna prvič omenjena v starih rokopisih Oglejskega patriarhata kot »Ariperch«, pa do konca druge vojne, ko na Slovenskem sloj plemstva dokončno izgine. Za vsako stoletje so izpostavile določene rodbine, osebnosti in dogodke, ki so se jim zdeli zanimivi. Tako na razstavi zasledimo preproste predstavitve družin znamenitih priimkov, kot so Auersperg ali Turjaški, Cobenzl, ki so izhajali iz Štanjela na Krasu, Codelli, Lueger, od katerih je najbolj znan Erazem Predjamski. Zasledimo še gospode Orehovške in rodbino Windischgraetz. Posebej so predstavile patriarhat iz Ogleja, ki je imel na območju južno od reke Drave dolga stoletja celo civilno moč jurisdikcije, in pa lokalne veljake, kot sta bila Anton Globočnik plemeniti in Josip Gorup plemeniti iz Slavine, ki je v 19. stoletju obogatel kot tržaški poslovnež. Glede na to, da je sama zamisel sodelovanja z nemuzejskimi ljudmi prišla iz sodobnih smernic muzealstva Mednarodnega muzejskega sveta, katerega člani so tudi tukajšni muzealci, Ana Čič v oddaji razmišlja tudi o tem, kakšno stopnjo tveganja za končen izgled razstave je njej predstavljalo sodelovanje z nešolanimi muzealci.

V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem. Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Bodo Blejci del vstopnine od gradu prisiljeni nameniti državi? - V Idriji bodo letos prvič izvedli projekte za mlade iz participativnega proračuna. - Zaradi prenove glavne ceste skozi Ribnico se bodo morali vozniki privaditi zastojem in zaporam. - Z obnovljenim atletskim stadionom Poljane se Maribor vrača na mednarodni zemljevid športa.

Filmski scenograf, nagrajenec Metoda Badjure in prejemnik oskarja za film Nikogaršnja zemlja, Duško Milavec, in Drago Mislej Mef, glasbenik, tekstopisec, novinar, Ježkov nagrajenec. Rojena sta istega leta, dober letnik 1950. Duško Milavec je izjemen filmski in gledališki scenograf, legenda slovenske filmske umetnosti, tisti, ki ve, da je kino tu zato, da so nam zemeljski dnevi bolj znosni. Drago Mislej Mef je tudi legenda: pisec besedil popevk, glasbenik, kantavtor, scenarist, a tudi organizator različnih prireditev, novinar in urednik. Tisti, ki ve, kako poboža pesem. Oba sta že upokojena, a to v resnici nista. Oba sta po rodu iz Postojne, a je Duško točno tri mesece starejši. Morda je zato leta 2016, leto pred Mefom, prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, Mef pa je Ježkovo nagrado prejel leta 2017. Skupaj tudi snemata dokumentarne filme – Duško kot režiser, Mef kot scenarist. Filme, ki častijo kraje, ljudi, stavbe, obrti in zgodbe njune mladosti v Postojni in okolici. Prijatelja sta. Vesta, da se ljudi in sveta ne da spreminjati, zato sta ustvarjalna in se družita. Tudi na Largu pri špini v Izoli, kjer Mef organizira različne druženja in koncerte in pravi: »Bom pa spremenil svoj mikro svet in naredil malo osvobojeno ozemlje.« MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta filmski scenograf in glasbenik.

Seminar izlitja Svetega Duha bo v Postojni.Dobrodelni obisk Radia Ognjišče v Domu starejših Dravlje.Oblasti v Nikaragvi po krivem obsodile 11 pastorjev.Na Haitiju napadeno malo semenišče.

Drage dame, tokrat so na vrsti teme, ki zadevajo prav vas: PMS, menstruacija, nosečnost, poporodne aktivnosti in menopavza, s poudarkom na telesu tekačice. Kako se lotevati izzivov, ki jih vse omenjeno prinaša, kako se izogniti kaki neprijetnosti, kje paziti in tudi kako tek lahko pripomore k lajšanju vsake od omenjenih situacij. Veliko uporabnih nasvetov in informacij v pogovoru z eno največjih strokovnjakinj za te teme pri nas - ki bodo zanimive tudi za moški del občinstva!

Skupina ukrajinskih sirot je našla svoj novi dom v Slavini pri Postojni. Otroci zdaj hodijo v vrtec in šolo, končno živijo normalno in v miru. Maja 2022 so namreč morali oditi iz Ukrajine, saj je bilo zanje življenje v tamkajšnji sirotišnici, kjer so bivali, prenevarno. A kot kaže, se bodo v kratkem morali vrniti, čeprav tam še vedno divja vojna. To je pretreslo vse vpletene, ki so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo otroci vse, kar potrebujejo. Prisluhnite zgodbi, ki razkriva, kako otroci v Slavini živijo, hodijo v vrtec in šolo, kakšen je njihov vsakdan, kako pojejo in se smejejo. In seveda, kako srčno jim pomagajo prostovoljci ter vsi udeleženi. Koordinatorica projekta Cvetka Kernel je Urši Mravlje povedala, kaj se pravzaprav dogaja. Poklepetali sta o otrocih, o tem, kako je bilo, ko so prišli in kakšni so zdaj. Slišali boste smeh in tudi stisko, saj mikrofon prenese vse. Svoje vtise bodo delili z nami tudi vaščana, prostovoljca in vzgojiteljici. Otroci pa nam bodo s svojo razigranostjo in odprtostjo pokazali, da jim je pri nas lepo .

Stavkovnemu valu pri nas so se danes pridružili operaterji številke 112, ki med drugim zahtevajo višje plače. Ob tem v sindikatu zagotavljajo, da kljub stavki številka za klice v sili deluje nemoteno. Druge teme: - Pred Meddržavnim sodiščem začetek postopka o delovanju Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih. - Bruselj po smrti Navalnega za uvedbo novih sankcij proti Rusiji - Ekološka katastrofa zaradi izlitja gnojnice na kmetiji na Studencu pri Postojni

Pogajanja med vlado in zdravniškim sindikatom Fides znova niso prinesla napredka. Stavka se tako nadaljuje in jo bodo še zaostrovali. Vse več zdravnikov se med drugim izreka za umik soglasij za nadurno delo. V oddaji tudi: - Izrael naj bi Hamasu predlagal dvomesečno prekinitev ognja - KPK ustavila postopek zoper premiera Goloba zaradi predkazenskega postopka - Vzrok za smrtno železniško nesrečo pri Postojni človeški dejavnik

Policija preiskuje vzrok hude železniške nesreče, ki se je dopoldne zgodila med Postojno in Prestrankom. Pri železniškem prehodu v Rakitniku je vlak zapeljal v skupino osmih delavcev Slovenskih železnic, ki so tam izvajali vzdrževalna dela. Povozil je štiri delavce - dva sta umrla na kraju dogodka, enega so prepeljali v bolnišnico v Izolo, drugega pa s helikopterjem v ljubljanski klinični center, od koder poročajo, da ni huje poškodovan in ni v smrtni nevarnosti. Sicer pa so pristojne službe še na terenu, območje pa ostaja zaprto. V oddaji tudi o tem: - Vlada in sindikati javnega sektorja dosegli dogovor o 80-odstotni uskladitvi plač z inflacijo in izplačilu regresa že marca. - Sever Gaze brez delujočih bolnišnic; v Varnostnem svetu zastoj glede resolucije o miru v Gazi. - Evropska nogometna zveza: razsodba sodišča Evropske unije še ne pomeni upravičenosti nogometne Superlige.

Na železniški progi med Postojno in Prestrankom se je dopoldne zgodila huda nesreča. Potniški vlak je zbil skupino delavcev Slovenskih železnic, dva sta umrla na kraju nesreče, dva sta huje poškodovana. Druge teme oddaje: - Vlada in sindikati javnega sektorja parafirali dogovor o uskladitvi plač z inflacijo - Zaradi suma spolne zlorabe skavti iz svojih vrst umaknili prostovoljca - Fifa in Uefa pri onemogočanju nogometne superlige zlorabili položaj, odločilo sodišče Evropske unije

Drugi poudarki oddaje: - Prah glede morebitnega ukinjanja rentgena in razvojne ambulante v zdravstvenem domu Idrija se še ni polegel - Občina Bloke uresničila svoje obveznosti za graditev doma starejših občanov - V občinah Bistrica ob Sotli in Brežice kmalu ne bo več skrbi glede oskrbe z vodo - Skupina mladih v Postojni vnovič oživela gledališko skupino, kar dvakrat so takoj napolnili dvorano

Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni je nedavno z izdajo zbornika obeležil 75-letnico svojega delovanja. V njem so predstavili tudi predhodnike, saj je bila Postojna od začetkov znanstvenega raziskovanja kraškega podzemlja vsaj v 20. stoletju del kar treh oziroma štirih državnih tvorb. Gost je bil izvršni urednik jubilejnega zbornika, ki je izšel pri matični založbi ZRC SAZU, mikrobiolog z inštituta dr. Janez Mulec. FOTO: Janez Mulec z jubilejnim zbornikom v vhodni avli Inštituta v Postojni VIR: Program Ars, Goran Tenze

Tokrat izpostavljamo 61. Linhartovo srečanje, ki se je danes ob 11h začelo v Postojni. Festival gledaliških skupin Slovenije, ki že 17-ič zapovrstjo poteka v postojnskem kulturnem domu, v tekmovalnem delu predstavlja 7 najboljših gledaliških predstav ljubiteljskih gledališč iz celotne Slovenije. Z nastopom slovite skupine za srednjeveško glasbo Sollazzo Ensemble se drevi začenja 13. festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae, ki bo med Novo Gorico in Goriškimi brdi potekal vse do nedelje. 30 let od ustanovitve danes praznuje Založba ZRC, ki v okviru Znanstveno raziskovalnega centra SAZU skrbi za produkcijo ter založništvo znanstvene literature, prodajo knjig in promocijo znanstvenih dosežkov.

Ime tedna je Lea Rems, raziskovalka z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je bila med skoraj 2700 prijavami iz vsega sveta uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne kariere. Vodila bo svoj 1,5 milijonov evrov vreden petletni projekt Reincarnation, z raziskavami pa pripomogla pri zdravljenju srčnih aritmij.Kandidata sta še bila: Filip Aleksander Peršolja, kitarist, dijak drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki je v sklopu festivala Kitarski forum na Dunaju zmagal na 26. mednarodnem tekmovanju mladih kitaristov za dijake do 18 let. Hkrati je prejel tudi nagrado koncertnega nastopa na Kitarskem forumu in na Tednu kitare v Postojni leta 2024. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, ustanove, ki s svojimi arheološkimi predmeti sodeluje na mednarodni razstavi Prvi kralji Evrope. Za organizacijo izjemno zahtevnega projekta so na konferenci Evropskega združenja arheologov v Belfastu raziskovalci in strokovnjaki 26 muzejev iz 11 držav jugovzhodne Evrope prejeli častno omembo komisije.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Nov, 10-oddelčni vrtec v Postojni pomembno omilil prostorsko stisko. - Zaradi vremenskih ujm grozdje neenakomerno dozoreva. S trgatvijo ne gre hiteti! - V turistično razviti občini Podčetrtek urejajo Center za promocijo podjetništva. - Na sedmem Festivalu kave na Vrhniki največ ponudnikov doslej.

O hvaležnosti in priložnosti študija specializacije na prestižni londonski univerzi, hoji izven cone udobja in ustvarjanju življenja v angleški prestolnici. Celoten pogovor z dr. Gregorjem Možetom, lastnikom ortodontske ordinacije OrtoMG v Postojni, v katerem govoriva lovljenju priložnosti, spoznanjih, do katerih sva prišla v času življenja v Londonu, samorefleksiji, hvaležnosti pa vse do tega, kaj je dobro vedeti in vprašati, ko se odločiš za ortodontsko zdravljenje, kdaj se je za zdravljenje dobro odločitim lahko poslušaš tukaj: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda119 ... Trenutki so nova rubrika kratkih delov že objavljenih epizod.

Preeklampsija je bolezen, ki se pojavi v nosečnosti, kaže se z visokim krvnim tlakom in beljakovinami v seču. V najhujših primerih lahko vodi v prezgodnji porod, temu pa sledijo težave, povezane z nedonošenostjo. Tej temi bomo posvetili petkov Svetovalni servis, ko bo na vaša vprašanja odgovarjala izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, iz porodnišnice v Postojni. Govorili pa bomo tudi o drugih boleznih v nosečnosti, kot je na primer nosečniška sladkorna bolezen.

Drugi poudarki iz oddaje: -Približno tri čertine objektov za oglaševanje v Ljubljani naj bi bilo nelegalno postavljenih, na delu so zdaj občinski inšpektorji -V delu Maribora so s protesti uspeli preprečiti graditev kanalizacije -Podjetniki v Postojni bi gradili, a prostora zanje ni

Ste že slišali za hroščka drobnovratnika ali ga celo videli v kateri od naših kraških jam? Če je odgovor ne, bo tokrat za pojasnilo poskrbel dr. Slavko Polak, kustos za naravoslovje in muzejski svetnik v Notranjskem muzeju v Postojni. Tega, sicer enega od prvih v podzemlju našega krasa opisanih organizmov so opisovali že v prvi polovici 19.stoletja, in tako zgodovinsko utemeljili to območje kot geografsko izhodišče nastanka biospeleologije. Kustos Polak pa nam predstavi rezultate dveh desetletij lastnih raziskav sistematike in sorodstvenih odnosov jamskih hroščev podzemljarjev, med katere spada tudi drobnovratnik. Pri molekularnih raziskavah njihovega genoma je v okviru priprave doktorske naloge na Univerzi v Ljubljani, z računalniškim primerjanjem kratkih odsekov molekul DNK ali PCR testiranjem (večina je zanj prvič slišala pri diagnosticiranju virusa SARS CoV-2), ugotovil ne le vrstno pripadnost pač pa tudi sledi evolucije organizmov. Rezultati testa pa so doprinesli tudi k boljšemu razumevanju nastanka kraškega podzemlja. FOTO: Povečava izgleda drobnovratnika (lat: Leptodirus hochenwartii) in na desni Slavko Polak v laboratoriju VIR: Notranjski muzej Postojna

Aleksandra Pavlovič (rojena 1978) je osnovno glasbeno izobrazbo dobila v Glasbeni šoli Postojna, kasneje v Glasbeni matici v Trstu. Ob gimnaziji v Postojni je šolanje klavirja nadgrajevala na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica v Italiji pri profesorju Sijavušu Gadžijevu. Leta 1997 je nadaljevala študij na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi, kjer je leta 2002 diplomirala in istega leta kot najuspešnejša tuja študentka vpisala podiplomski študij. Njeni profesorji so bile ugledne osebnosti, kot so Lev Naumov, Vladimir Viardo in Andrej Diev. Med študijem v Rusiji je spoznala moža Andreja Pavloviča, s katerim imata tri otroke in zadnja leta živijo v Ljubljani. Več let je bila zaposlena na Glasbeni šoli Nova Gorica in Centru Emil Komel Gorica, trenutno je zaposlena v Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani, korepetira pa tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo. Že od mladih let dalje redno nastopa na solističnih recitalih in v različnih komornih zasedbah v prestižnih dvoranah doma in v tujini. Pri tem sodeluje s priznanimi glasbeniki iz Slovenije in Rusije. Njena izrazna širina ter spoštovanja vreden občutek do odrskega partnerstva jo uvrščata med iskane in cenjene komorne glasbenike in korepetitorje. Tenkočutna, tehnično podkovana glasbena umetnica je tudi izvrstna klavirska pedagoginja, ki v razredu ustvarja kreativno vzdušje in občudujočo komunikacijo z otroki, saj z navdihom sledi umetniški podobi glasbenega učnega gradiva in tako sproščeno inspirira učence k vztrajnosti v iskanju lepot v klavirski igri. V prostem času pa svojo pozornost deli na številna druga področja: predava na strokovnih forumih, pripravlja radijske oddaje, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine, piše nenavadne eseje, v katerih se pogovarja s posebneži v glasbi in z njimi vzpostavlja dialog (Prometeji glasbe v reviji Glasna), prevaja strokovne knjige (A. Boissier, Liszt pedagog; S. Isserlis, Kje je pristala Beethovnova obara?). Radovednost, spontanost, kreativnost, pustolovski duh, bujna domišljija jo navdihujejo pri oblikovanju številnih novih projektov, v katerem se večkrat prepletajo glasba, poezija in ples. »Mislim, da vse, kar počnemo v življenju, je v resnici večno iskanje. Sploh ni pomembno, kaj počnemo. Ali igramo klavir ali učimo učenca ali prevajamo poezijo. Vsaj pri meni je vedno na prvem mestu navdih. Seveda ta ni vedno prisoten. A največja umetnost je, da ga znaš poiskati kjerkoli, kadarkoli in v tistem trenutku, ko ga rabiš. In jaz poskušam tako živeti, da karkoli počnem, je ta navdih vseprisoten. Ne morem se omejiti na to, da rečem, da sem pianistka ali učiteljica ali kaj drugega. Jaz zase pravim, da sem arheolog. Nekoč v otroštvu sem to izjavila profesorju Gadžijevu, ko me je vprašal, kaj bom, ko bom velika. Menim, da sem ta arheolog tudi ostala v vsem, kar počnem. Nenehno kopljem. Tudi, ko napišem članek in le-ta izide ... preberem ga in spet izkopljem še eno novo resnico in spoznam sebe v še eni novi luči, v kateri se nisem poznala, ko sem ta članek oddala. Sem nenehno v tem iskanju nekega iskanja in zaljubljenosti. To je še eno srečanje v mojem življenju. Profesor Vladimir Viardo, moj profesor v Moskvi, nas je pravzaprav naučil, da karkoli počneš, se moraš v to zaljubiti. Ni nujno, da je to stanje zaljubljenosti v določenega človeka, lahko si zaljubljen v Roberta Schumanna, ki ga ni več med nami. Teh zaljubljenosti je zelo veliko, odvisno od vremena, od lune, od tega, kako se počutim. Prepričana sem, da je to stanje zelo ustvarjalno in mislim, da se ga da vedno dobiti in sploh ni pomembno, kaj počneš. In kaj sem se naučila pri učencih, ki pridejo v moj razred in jih nikoli ne izbiram. Sama namreč menim, da se vsak dan srečujemo točno s tistimi ljudmi, katerim mi lahko nekaj damo in ki nam oni nekaj dajo. In dokler ne ugotoviš ... včasih učiš vrsto let nekega učenca, ki mu nikakor ne gre in meni je povsem jasno, da sva midva skupaj z nekim razlogom. Če nisva še dojela, zakaj sva skupaj, morava tu še ostati. In običajno se prav na take učence najbolj navežem, ne vem sicer, zakaj, a se mi zdijo te stvari še veliko globje, kot si predstavljamo,« je povedala Aleksandra Pavlovič, ki včasih celo pomisli, kaj bi postala v življenju, če ne bi bila pianistka. »No, če bi bila bolj suha, bi zagotovo bila balerina. Vrsto let sem si zato želela sodelovati s plesalcem. Čeprav dejansko sama ne obvladam giba, pa ob baletu v sebi čutim nekaj, kar mi je izredno blizu. Sodelovanje s plesalcem pomeni, da to, kar jaz naredim z zvokom, z glasbo, s čutenjem, ki se prelije v zvok, plesalec materializira v svoj gib. Ko je pred kratkim Milan Tomášik slišal mojo izvedbo treh preludijev Vladimirja Lovca, me je vzpodbudil za oblikovanje nekega novega skupnega projekta. Že po prvih vajah sem bila očarana, saj je njegov gib bistveno vplival na mojo interpretacijo. In to je naravnost fascinantno.« Sicer pa ima Aleksandra, ob možu Andreju, hčerkah Polini in Arini in sinu Ivanu, številne ljubezni in vzornike. Skladatelji Modest Musorgski, Robert Schumann, Aleksander Skrjabin, pianistka Marija Judina, pisatelj, satirik in pesnik Danijel Ivanovič Harms jo navdihujejo tako pri igranju kot pisanju, stanje zaljubljenosti pa želi vzpostavljati tudi z vsemi, s katerimi deli koncertni oder. To so lahko mnogi doživeli v obdobju, ko je muzicirala z vrhunskim ruskim violončelistom Olegom Bugaevim (z njim je tudi izdala zgoščenko v založbi MKD Soglasje): »Nekoč me je po koncertu celo nekdo vprašal, če je Oleg moj mož. In če dobiš tako vprašanje, pomeni, da si dosegel maksimum odrske resničnosti. Če so poslušalci pomislili, da sva zaljubljena, pomeni, da si na odru tako zelo resnično izvajal glasbo.«

Socialni partnerji bodo na današnji seji ekonomsko-socialnega sveta dobili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ti so za 9 odstotkov višji kot pred šestimi leti, kar pomeni, da bo treba zvišati minimalno plačo. Za koliko imajo sindikati in delodajalci različna mnenja. Na novo je izračunan tudi znesek minimalnega dohodka, kar vpliva na višino socialnih transferjev. V oddaji pa tudi o tem: - Notranji ministri Unije o širitvi schengena, Hrvaška upa na vstop s prvim januarjem - V Centru za tujce v Postojni naj bi kršili človekove pravice. Vodstvo centra odgovarja: preiskave niso pokazale kršitev - Rokometaši z zmago začeli kvalifikacije za evropsko prvenstvo tt

Danes v oddaji izpostavljamo 14. mednarodni festival novomedijske kulture Speculum Artium, ki bo do sobote ponujal prikaz in izkušnjo osupljivega sveta, v katerem se dosežki sodobne tehnologije prepletajo z neizmerno domišljijo umetnikov.Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae že dvajseto leto organizira Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju z različnimi italijanskimi in slovenskimi društvi in ustanovami na Goriškem in Tržaškem, danes se začenja v vili Vipolže v Goriških brdih. 60. Linhartovo srečanje, festival ljubiteljskega gledališča iz Slovenije in zamejstva pa bo popestrilo kulturno dogajanje v Postojni. Pozornost namenjamo tudi mednarodni filozofski konferenci z naslovom Gospodar - o sodobnih strukturah oblasti in razstavi Umetnost na delu, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Foto: Arhiv Delavskega doma Trbovlje

Konec avgusta in začetek septembra so v Radovljici, Kopru, Postojni in Ljubljani potekali koncerti Glasba mladih. Gre za projekt, ki ga v celoti organizirajo in izvedejo mladi glasbeniki, na njem pa tudi izvajajo nova dela, ki so jih prav za ta projekt napisali mladi skladatelji. Prvič je potekal lani na pobudo skladatelja Vida Ožbolta, ki je pri projektu sodeloval tudi letos, ob njem pa so se kot skladatelji predstavili še Martin Vasle, Krištof Strnad, Matej Kastelic, Žiga Čopi in Sofia Grassi. Skladatelji so ustvarili izrazito različna dela, ki temeljijo na različnih poetikah, zunajglasbenih vzgibih in so tudi namenjena različnim zasedbam. Izvedli so jih sopranistka Maja Triler, flavtist An Černe, klarinetistka Tadeja Malc, fagotistka Eva Fritz, harfistka Sara Bajc, pianistka Neža Tovšak, violinista Timotej Willewaldt in Laura de Wolff, violistka Manca Kosmač ter violončelistka Sofia Grassi. Krištof Strnad: Genezis Sofia Grassi: Za sončnimi okni Žiga Čopi: Sunflower seeds Matej Kastelic: Agnus dei Martin Vasle: Date Skladbo Vida Ožbolta bomo poslušali v četrtkovi oddaji Mladi virtuozi.

V četrtek je Program Ars na ljubljanskem gradu podelil že 31. lastovko, nagrado za najboljšo kratko zgodbo, prejemnik Vincenc Gotthardt je današnji prvi sogovornik. Slovenska matica se je ob letošnji 500-letnici smrti na simpoziju posvetila prvemu stacionarnemu škofu mesta Dunaj, hkrati pa tudi prvemu vodji slovitih »dunajskih dečkov« Juriju Slatkonji. Ogledali smo si te dni odprto pregledno razstavo oblikovalca Ranka Novaka v Mestni galeriji Ljubljana, na kateri je na ogled izbor njegovih stvaritev od 1974 do danes. Do konca leta bo še odprta razstava o zapuščini Franja Stiplovška v Posavskem muzeju Brežice, enem od osrednjih akterjev kulturnega življenja Posavja sredine 20. stoletja. Notranjski muzej v Postojni se je v četrtek z novo razstavo spomnil svoje 75-letnice ustanovitve v letu 1947, do katere je prišlo po začetku veljave Pariške mirovne pogodbe med zavezniki in Italijo, ko se je takratna Ljudska republika Slovenija kot del federacije na rovaš zahodne sosede razširila za tretjino svojega ozemlja. FOTO: Lastovka, nagrada Programa Ars za kratko zgodbo 2022 VIR: Program Ars

Izredna profesorica dr. Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica, je diplomirala iz geologije leta 1987, 1990 končala magistrski študij in leta 2002 doktorirala iz geoloških znanosti; vse na Oddelku za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njena doktorska teza je bila posvečena raztapljanju apnenca, nepopolnemu raztapljanju v jamah in produkciji karbonatnih klastičnih jamskih sedimentov. Leta 1991 se je 3 mesece izpopolnjevala na McMaster University v Hamiltonu. Od leta 1987 je zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, letos je postala tudi predsednica Mednarodne speleološke zveze. Dr. Nadja Zupan Hajna je gostja v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

70. Ljubljana Festival in 26. festival v Postojni Na letošnjem 70. Ljubljana Festivalu bo v Križankah premiera slovenskega muzikala Povodni mož. Zgodba, ki je navdihnjena s tradicijo, sledi posodobljeni znani različici Prešernove pesnitve. V vlogi Urške, mlade, priljubljene, radovedne “vplivnice v nastajanju”, bo nastopila Sara Briški Cirman - Raiven, v vlogi karizmatičnega, uspešnega sodobnega poslovnega guruja – Povodnega moža pa Jure Kopušar. 26. poletni kulturni festival Zmaj 'ma mlade v Postojni pa se bo začel z glasbeno-plesnim nastopom Žigana Kranjčana in Lovra Zajca in koncertom skupine Katalena. Letošnja izvedba 13-dnevnega pestrega dogajanja se bo končala v nedeljo, 4. septembra, program pa obsega približno 40 brezplačnih dogodkov za vse generacije in okuse.

Ime tedna je Val Vavpotič Lorber, 12-letni ljubitelj vlakov in železnic, ki je v knjižnici v Rogaški Slatini na ogled postavil svojo veliko maketo železnice. Vanjo je vložil vsaj 300 ur vztrajnega dela, ob številnih lokomotivah in vagonih pa je na ogled tudi celotna pokrajina ob železniški progi, ki nas s kančkom domišljije popelje v drug svet. Preostali kandidatki:  Nadja Zupan Hajna, raziskovalka z Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni, ki so jo udeleženci kongresa, osrednjega dogodka na področju krasoslovja, speleologije in jamarstva izvoli za predsednico Mednarodne speleološke zveze. Tako je postala prva ženska in prva Slovenka na tem prestižnem položaju.  Anja Osterman, kajakašica na mirnih vodah, ki je na svetovnem prvenstvu v kanadskem Halifaxu dosegla svoj največji uspeh v posamični konkurenci doslej. Osvojila je srebrno medaljo na 200 metrski razdalji in zaostala le za petkratno olimpijsko prvakinjo z Nove Zelandije. 

V okviru visokemu poletju bolj primernih tem vas tokrat vabimo na poletno reportažo po Planinskem polju. Pred nekaj leti jo je na tem našem najbolj tipičnem kraškem polju izpeljal kustos Muzeja Kras oziroma Notranjskega muzeja v Postojni, biolog in ornitolog mag. Slavko Polak. Na začetku poznopoldanske ekskurzije je mikrofon vključil avtor reportaže Goran Tenze, in avantura spoznavanja biotske raznovrstnosti in izzivov posledic intenzivnega kmetijstva nanjo se je začela. FOTO: Cvetoči travnik na Planinskem polju VIR: https://www.notranjski-muzej.si/

Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov. Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu.

Ta konec tedna se začenjata dva festivala: v Postojni mednarodni festival kitare, ki poleg mojstrskih tečajev za mlade glasbenike nudi vrhunske koncerte kitarskih virtuozov z različnih koncev sveta; v Radečah pa 6. mednarodni festival komorne glasbe Sonc festival. V oddaji tudi o gostovanju devetih slovenskih pesnikov v Berlinu v okviru projekta Pesniški dialogi – Slovenija z Nemčijo, Avstrijo in Švico. Napovedali smo še začetek Letnega kina Minoriti, ki bo 13 celovečernih filmov ponujal na privlačnem vrtu mariborskega lutkovnega gledališča.

Skeptični smo bili okrog skupinskega šprinta v Postojni. Ampak takšnega r*****a nismo pričakovali. Pričakoval ga ni nobeden. Pregled 1. etape in našega popotovanja po Slovenskih cestah. S Katro. In dobro družbo. Prisluhni!

Koalicijski trojček je danes parafiral koalicijsko pogodbo bodoče vlade. V njej je veliko zavez, med njimi odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dvig minimalne plače in pokojnine, odprava prekarnega dela, skrajšanje delovnika, subvencija za prehrano v šolah in reševanje stanovanjske problematike. V oddaji tudi: - Nova predsednica državnega zbora Kočevju obljubila pomoč po tragični eksploziji v Melaminu - Zunanji ministri zveze Nato o morebitni priključitvi Švedske in Finske v zavezništvo - Za nenehno pripravljenost intervencijskih služb v Postojni simulirali hudo prometno nesrečo

Iz župnijske cerkve svetega Martina v Hrenovicah pri Postojni na peto postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Vinko Lapajne, pojejo pa Cerkveni mešani pevski zbor Hrenovice in moški zbor Golob pod vodstvom Bogdana Debevca ter Otroški župnijski zbor, ki ga vodi Veronika Čuk.

V tej epizodi se pogovarjam z Gregorjem Možetom, mojim gimnazijskim sošolcem, ljubiteljem zvočnih knjig in potovanj, očetom in možem. Gregor je tudi ortodont, ki je v svoji zasebni ordinaciji OrtoMG v Postojni pred dobrimi tremi leti tudi meni polepšal moj nasmeh. V tej epizodi govoriva o lovljenju priložnosti, spoznanjih, do katerih sva prišla v času življenja v Londonu, samorefleksiji, hvaležnosti pa vse do tega, kaj je dobro vedeti in vprašati, ko se odločiš za ortodontsko zdravljenje, kdaj se je za zdravljenje dobro odločiti in kako Gregor pristopa in načrtuje pacientovo pot, da je ta čim bolj udobna, neboleča, hitra in prilagojena načrtu in ciljev vsakega pacienta. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Gregorjem omenila v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/epizoda119/ Vabim te, da se prijaviš na e-novičnik. S prijavo boš dobila popust za nakup e-vsebin v spletni trgovini in dodatne vsebine, ki jih pripravljam le za naročnice novičk. Takoj ob prijavi boš v svoj nabiralnik prejela popust in moje počasne jutranje rutine, s katerimi poskrbim, da v vsak dan vstopim na najboljši način. Naročiš se lahko prek https://ninagaspari.com/newsletter/ V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/shop/ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari

Predstavila se nam je ekološka kmetija Žgajnar s Studenca pri Postojni.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: Mariborska občina bo z optimizacijo odplačevanja posojil prihranila 4 milijone evrov. Starostniki si domsko življenje popestrijo tudi z učenjem francoščine in igranja na mandolino. Invazivna tujerodna rastlina sirski svilnica povzroča težave predvsem v osrednji Sloveniji. V muzeju v Postojni na ogled razstava o pisanem živalskem in rastlinskem svetu Notranjske.

Eden glavnih poudarkov tokratnih Dnevov slovenskega turizma, ki potekajo v Postojni, je digitalna in trajnostna preobrazba te gospodarske panoge. Digitalizacija seveda lahko prispeva k bogatenju ponudbe in izkustva, a le če jo znamo smiselno uporabiti. Med bolj priljubljenimi produkti, ki prehajajo tudi v polje virtualizacije, so tisti s področja kulturne dediščine. Kje smo z digitalizacijo v turizmu in kam gremo? O tem v terenski oddaji iz Postojne z voditeljico Tino Lamovšek in gosti. Gostje: - dr. Ljubica Knežević Cvelbar, profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, - Mladen Ljubišič, direktor podjetja Trasol, - Matjaž Požlep, direktor podjetja AR9.

Zanimiv sogovornik, ki razume poučevanje v celostnem smislu, profesor Leon Kernel, je član Društva katoliških pedagogov Slovenije Je učitelj strokovnih predmetov na srednji in višji gozdarski šoli v Postojni ter obenem glasbenik.

V oddaji bomo predstavili najnovejšo predstavo Slovenskega mladinskega gledališča Norišnica d.o.o. Nastala je po besedilu britanskega dramatika Joe-a Ortona What the Butler saw, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja dodobra razburkalo javnost. Ustvarjalci, z režiserjem Vitom Tauferjem na čelu, so predstavo postavili v kontekst trenutnih družbenih razmer ter zanjo izbrali tudi nov, pomenljiv naslov. Nekaj besed bomo namenili še jutrišnjemu odprtju Cukrarne, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah ter 53. Linhartovemu srečanju v Postojni. Vabljeni k poslušanju.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Po prenovi daljnovoda bo boljša oskrba z elektriko na Primorskem. - Z graditvijo Centra Rotovž v Mariboru končno tudi do ustreznejših prostorov v osrednji knjižnici. - Na Bledu omejitev množičnih prireditev. - Nova učna pot v Šentjerneju in Festival pohodništva v dolini Soče.

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.

27. junija pred devetdesetimi leti se je v Postojni rodil Alojz Srebotnjak, slovenski skladatelj in pedagog; preminil je konec leta 2010 v Ljubljani. Bil je eden najpomembnejših skladateljev sodobne slovenske resne glasbe. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral kompozicijo v razredu prof. Lucijana Marije Škerjanca, izpopolnjeval se je v Rimu, v Parizu, Londonu in v Sieni. Bil je redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; od upokojitve pa je imel naziv zaslužnega profesorja. Za svoje delo je prejel mnogo nagrad, tudi največjo pri nas: Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1999, pa tudi Kozinovo in Župančičevo nagrado. S skladateljem Alojzem Srebotnjakom se je leta 1999 pogovarjal Igor Krivokapič.

Drugi vsebinski poudarki: Prenovljen hotel na Brdu sprejel prve goste Kosovelovo ulico v Postojni bodo prometno razbremenili z graditvijo drage obvoznice Pomen pomoči države za gospodarstvo poudarjajo tudi brežiški podjetniki Na Ptuju zaznamujejo 70 let šole za otroke s posebnimi potrebami Kaj vse se bo čez poletje dogajalo v knežjem mestu?

Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.

Zdravstveni minister Janez Poklukar je na včerajšnjem posvetu stroke pri predsedniku republike Borutu Pahorju dejal, da bo v prihodnjih dneh vzpostavljenih še več terminov za cepljenje proti covidu brez naročanja, saj naj bi bil ta pristop ljudem bližje. Brez naročanja bodo danes cepili v Postojni, Cerknici, Ilirski Bistrici, Hrpeljah, Domžalah in Murski Soboti. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Državnotožilski svet zaradi neimenovanja evropskih tožilcev vložil pobudo za tožbo proti vladi - V vojaški karavli pod Ljubeljem ob obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča odprli sodobno stalno razstavo - Na Euru zmaga Italijanov proti Turkom, Djoković v polfinalu Pariza strl Nadala

Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.

Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.

Iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Slavini pri Postojni smo na 10. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Jožef Jakopič, pel pa župnijski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Leona Krnela.

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

Drugi vsebinski poudarki: Kohezijskima regijama v prihodnjem obdobju milijarda in pol iz sklada za regionalni razvoj. Kaj o predlogu nove zakonodaje za ustanovitev pokrajin menijo v Mariboru? Podjetje Kolektor ATP iz Postojni se bo preoblikovalo v kompetenčni center in odprlo nova delovna mesta. Na Bogenšperku kmalu najmanjša grajska galerija na svetu.

Spregovorili smo o turizmu v Postojni, spodbujanju lesno predelovalne industrije in melodičnih zvonovih na zvoniku kranjske župnijske cerkve, ki vsako uro presenetijo z drugo melodijo.

Novela zakona o vrtcih, sprejeta januarja, staršem, ki imajo v vrtec vključena dva otroka, spet zagotavlja brezplačen vrtec za mlajšega otroka, pa tudi za vse naslednje. Hkrati bolje ureja varstvo predšolskih otrok na domu, zagotovila naj bi, da se afera Kengurujček ne bo več ponovila. Spremembe, začnejo veljati s septembrom. Kaj prinašajo vrtcem, kaj uporabnikom? Kako je z investicijami v vrtce in z uresničevanjem prostorskih normativov? Vrtci se v zadnjem letu soočajo tudi z zaostrenimi razmerami zaradi epidemije, kako na te odgovarjajo zakonodaja, pravilniki in protikoronski svežnji urepov? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenija, - Jasna Gabrič, županja Trbovelj in podpredsednica Skupnosti občin Slovenije, - Vida Starič Holobar, vodja sektorja za predšolsko vzgojo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Pogovarjali smo se tudi s predsednico Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Tajo Steblovnik, naša dopisnica Sabrina Mulec pa je v Postojni obiskala varuhinjo predšolskih otrok na domu Mojco Smajila.

Poročali smo o pospešeni gradnji domov za starejše, rezultatih presejalnega programa za odkrivanje raka dojk v mobilni enoti v Postojni in o odklopu elektrike Eco Resortu pri Kamniku, po mnenju lastnika, da se ga finančno zlomi.

Polovica slovenskega prebivalstva pije kraško vodo. Vsako onesnaženje se s kraškega površja pretaka v vodonosnik in konča v našem kozarcu. Kako dobro poznamo Kras, ki pokriva skoraj polovico Slovenije, in velike podzemne prostore? Doslej je raziskanih približno 14 tisoč jam, speleologi pa trdijo, da je to le delček. Kakšen arhiv so sedimenti v jamah? Koliko obiskovalcev in onesnaženja prenesejo turistične jame, na primer Škocjanske, kjer izvajajo natančen monitoring? V odkrivanje jamskih skrivnosti se bomo ob začetku mednarodnega leta jam in Krasa podali z voditeljico Alenko Terlep in krasoslovci. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna, geologinja, raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU-v Postojni, - dr. Franci Gabrovšek fizik, hidrolog, raziskovalec na Inštitut za raziskovanje krasa, - Borut Peric, geograf, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.

Po Ljubljani, Postojni, Kranju, Celju in Mariboru tudi v drugih zdravstvenih domovih po Sloveniji že teče »množično« cepljenje proti covidu. Prvi so na vrsti starejši od osemdeset let. O cepivu in cepljenju je zdaj že veliko informacij in obvestil, ta pa porajajo tudi številna vprašanja. Nanja bo v petkovem Svetovalnem servisu v živo odgovarjal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo.

Leto 2021 bomo v Nedeljski reportaži začeli pod površjem Zemlje. Jamski svet je čisto svoj, pravijo jamarji, ki prizadevno raziskujejo to dimenzijo naše države. Da jim gre dobro, kaže podatek, da je v Sloveniji registriranih več kot 13 tisoč jam. Vsako leto jih na novo odkrijejo od 100 do 200. Razlog, da se bomo napotili v podzemlje, pa je tudi to, da je bilo na pobudo Mednarodne speleološke zveze, ki ima sedež v Postojni, leto 2021 razglašeno za svetovno leto jam in krasa. Pozneje bomo oboje združili in šli na radijski ogled Snežne jame na Raduhi – najviše ležeče turistične jame v naši državi, v kateri je, precej netipično za visokogorje, mogoče opazovati kraške pojave. Po jami, od odkritja katere je letos minilo 40 let, nas bo ob pomoči sogovornikov popeljala Andreja Gradišar.

Kras kot geomorfni sistem je pomemben kopenski vir informacij o preteklih razmerah v okolju, katerih najpomembnejši nosilec so sedimenti na površju, predvsem pa v jamah. Poznavanje sedimentov so na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni v treh desetletjih precej izboljšali predvsem zaradi novih datacijskih metod. Te so pripeljale do spoznanja, ki je nastanek jam premaknilo precej v preteklost tja do pleistocena. Predvsem paleomagnetne in magnetostratigrafske raziskave so postojnski krasoslovci v sodelovanju s Češko akademijo znanosti pomagale k boljšemu poznavanju starosti jam. Geologinja prof.dr. Nadja Zupan Hajna bo v pogovoru osvetlila osnove razumevanja pomembnosti in vloge sedimentov v kraškem svetu, kaj iz njih lahko izvemo in pojasnila, kako so nove metode pomagale k boljšemu poznavanju krasa kot geomorfnega sistema. Na fotografiji vidimo, kako poteka preučevanje sedimentov v Lipiški jami Foto: Anja Hajna

Kje vse si vode Ljubljanice v kraškem podzemlju med Planinskim poljem in izviri pri Vrhniki utirajo pot? To bo pojasnil krasoslovec dr. Matej Blatnik z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. S kolegi raziskovalci je slaba štiri leta spremljal in odkrival doslej neznane podzemne tokove reke sedmerih imen, ki je tudi pomemben vodonosnik pitne vode v jugozahodnem delu države.

V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko prisluhnili trem temam o sadju in lupinarjih. Stekla je vseslovenska akcija pod geslom »Najboljše imamo doma«, s katero vas organizatorji skušajo prepričati, da je naše, domače sadje veliko boljše od cenenega uvoženega. Izvedeli ste, kako je obrodila nova vrsta jabolka bonita, ki je odporna na najbolj pogoste bolezni in so jo sadjarji, povezani v zadrugo, na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu, predstavili pred letom dni. Jesen nas je obdarila tudi z lupinarji, zato lahko v gozdovih srečate številne nabiralce kostanja. Mudili smo se v mlinu Košak iz Družinske vasi in se pozanimali, kako na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, poteka brezplačno izobraževanje za zaposlene, samozaposlene in kmete s področja arboristike in tehnike dela z motorno žago pri sečnji in spravilu lesa.

Včeraj so pri nas potrdili 25 novih primerov okužbe, opravili pa so tisoč manj testov kot na primer v petek. Dolgi meseci novih razmer pa so nas, kot kaže, naučili pravilne uporabe zaščitne maske. Tako vsaj sklepamo po sporočilu zdravstvenih inšpektorjev, da od petka, ko so maske v notranjih prostorih obvezne, niso izrekli nobene globe. V oddaji tudi: t ttttttt - Nova medijska zakonodaja in krnitev sredstev za RTV Slovenija bi bili hud udarec za javni interes ttttttt - Eko krog s pomembno sodno zmago glede presoje vpliva na okolje ttttttt - V Črni gori po volitvah množični protesti ttttttt - Po požaru v Postojni odredili nekaj ukrepov, hujših posledic za prebivalce ne bo

Gasilcem je uspelo pogasiti požar, ki je včeraj zajel prostore lesnopredelovalnega podjetja v Postojni. Objekt je skoraj v celoti uničen. Pogorišče je zdaj pod drobnogledom preiskovalcev, domači podjetniki in lokalna skupnost pa so prizadetim že ponudili pomoč. Vrstijo se tudi zahvale gasilcem, ki so s prizadevnostjo preprečili ekološko katastrofo. Pristojni opozarjajo na nujnost preprečevanja širjenja virusa v vrtcih in šolah ter podjetjih Javna razprava o medijskih zakonih se končuje, kritike številne Članice Unije že leta zaman iščejo soglasje o migracijskem dogovoru

V današnji oddaji Mejniki identitete bomo govorili o fenomenu cerkniškega polja s presihajočim jezerom. O tem smo se pogovarjali z mag. Slavkom Polakom, biologom in kustosom pri Notranjskem muzeju v Postojni, Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Elena Starceva Somun zadnjih 15 let živi v Postojni, devet let prepeva v pevski skupini Studenec iz Pivke in osem let poučuje klavir v Glasbeni šoli Idrija. K nam je prišla iz enajst tisoč kilometrov oddaljenega Vladivostoka. Končala je moskovski konservatorij za glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, se v komorni glasbi podiplomsko izpopolnjevala na Akademiji za umetnost in glasbo v Vladivostoku in glasbeno pot nadaljevala na Kitajskem, kjer je poučevala na univerzi v Čang Čunu. Slovenija, pravi, je postala njen dom. Vzljubila je naše ljudske pesmi in si zaradi svoje odprtosti in dobre volje tu našla veliko prijateljev. Če niste vedeli, koliko časa človek potrebuje, da z letalom premaga razdaljo med Trstom in Mursko Soboto, kako lahko človek ribari s sekiro in ob kateri hrani se mora udariti po prstih, ne preslišite pogovora, ki ga je v mikrofon ujela Sabrina Mulec.

Tudi danes bomo oddajo posvetili eni izmed letošnjih prejemnic študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, in sicer bo to violinistka Ana Mezgec, ki je nagrado prejela za izvedbo Introdukcije in Rondoja capriccioso Camilla Saint-Saënsa s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in dirigentko Jero Petriček Hrastnik. Violinistka je po končani nižji glasbeni šoli pri Marinki Kukec Jurič v Postojni šolanje nadaljevala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Monike Skalar. Vsa ta leta kot solistka in članica različnih komornih zasedb ter orkestrov sodeluje in nastopa na tekmovanjih, festivalih, mojstrskih tečajih in na koncertih doma in v tujini. Leta 2018 je kot koncertna mojstrica simfoničnega orkestra Akademije za glasbo nastopila v Cankarjevem domu in v Koncertni hiši v Berlinu. Kot substitutka je že igrala v orkestru SNG Opere in baleta Ljubljana, v Mestnem gledališču Ljubljanskem in v orkestru RTV Slovenija, kjer je od letos tudi zaposlena. Navdušuje pa se tudi nad ostalimi glasbenimi zvrstmi, tako je recimo tudi članica etno zasedbe Brencl banda.

Koliko let mora miniti in kaj vse se mora zgoditi, da se v ozadje potisnjene resnice prebijejo na plano? Univerzalnega odgovora ni. Mogoče bi bil edino primeren odgovor sestavljen le iz dveh besed – skupek okoliščin. Skupek okoliščin je v 19. stoletju pripomogel k temu, da je bil za avtorja prve slovenske posvetne pesniške zbirke imenovan Valentin Vodnik. Pesniška zbirka nosi naslov Pesme za pokušino. To se je zgodilo leta 1805. Toda tudi takrat je krog, ki si je privoščil to netočnost, vedel, da to ni res. Tudi sam Valentin Vodnik je vedel, saj je imel prvo slovensko posvetno pesniško zbirko v svojih rokah. Izšla je pet let prej, leta 1801 v Kranju. Njen naslov je Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi, napisal pa jo je ljudski pesnik ali bukovniški verzifikator, kot so ga imenovali – Pavel Knobl, Notranjec, doma iz Orehka pri Postojni. Kdo je bil Pavel Knobl in kakšne pesmi je pisal? Odgovor na to vprašanje je iskal Jurij Popov.

Gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Američan, ki je povezan tudi s Slovenijo. Arch Davis ima sicer korenine na Novi Zelandiji, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike. Tam izdeluje in dizajnira različne čolne. Doslej jih je pripravil skoraj sto. Pred dobrim mesecem dni se je mudil na srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, kjer je skupaj z dijaki izdeloval nov čoln. Takrat je bil v Sloveniji že petič, a kot pravi, se bo ponovno vrnil. Kako je znani ameriški izdelovalec čolnov sploh povezan s Slovenijo? Armin Sejarić.

V današnji oddaji Morje in mi se odpravljamo v Postojno. Tam namreč dijaki srednje gozdarske in lesarske šole gradijo lesen čoln. To ni prvi čoln, ki ga bodo izdelali na tej šoli, je pa zagotovo prvi, ki bo izdelan skoraj povsem ročno. Na star, tradicionalen način. Štirimetrski čoln, primeren za jadranje in veslanje, gradijo pod budnim očesom profesorjev, in predvsem mentorja Archa Davisa, ki je mednarodno uveljavljeni dizajner in graditelj malih lesenih čolnov. Kako pojejo dleta in drugo ročno orodje v šolski ladjedelnici v Postojni, je preveril Armin Sejarić. Slišali boste tudi, da so poklicni gasilci iz istrske županije, Kopra in Trsta po dveletnem usposabljanju v okviru evropskega projekta NAMIRG zdaj pripravljeni na skupno učinkovito posredovanje pri požarih na ladjah. Sidro bomo dvignili ob 13h30, v oddajo pa vas vabi Lea Širok.

Rada ima burjo, ki ji je že kot deklici v Postojni mršila lase. Rada bere knjige in še zdaj jo peče vest, ker si je eno skrivaj »izposodila« v šolski knjižnici v Ljubljani. Matematika ji je bila že v osnovni šoli trn v peti, zato je lahko šele po popravnem izpitu prestopila prag »Šubičeve« gimnazije. S sprejemom na igralsko akademijo ni bilo težav, čeprav ji je pred komisijo iz glave izpuhtel del besedila, ki bi ga sicer doma stresla iz rokava. In še preden se je črnilo na njeni diplomi dodobra posušilo, je že postala članica stalne igralske ekipe Mestnega gledališča v Ljubljani … V oddajo Razkošje v glavi je filmsko in gledališko igralko Jožico Avbelj povabil Dušan Berne.

V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko prisluhnili Andrejki Cerkvenik iz Kačič, ki na svoji zeliščno – etnološki kmetiji že več let goji zdravilna zelišča. V zadnjem času se vse bolj posveča začimbnicam, nad pridelavo pa bi rada navdušila tudi druge pridelovalce. Obiskali smo Darja Kanteta iz Vipavske doline, ki se že vrsto let ukvarja s pridelavo domačega česna in ugotavljali, zakaj so gozdarska tekmovanja – zadnje je potekalo minuli konec tedna v Postojni, tako zelo pomembna tudi z vidika varnosti v naših gozdovih. Pri spravilu lesa se namreč v njih letno zgodi 12 nesreč z najhujšim možnim izidom. Povzpeli smo se še v najvišje ležeči zaselek južno od Ljubljane, Gornje Poljane nad Loško dolino, na turistično kmetijo Jureta Kordiša. Od Združenja kmečkih sirarjev pa smo izvedeli, da je že vse pripravljeno na izvedbo 2. Festivala slovenskih sirov.

Postojnski kegljač Darko Bizjak je v skoraj polstoletni karieri nastopal za številne klube, med drugim je dolgo nastopal v Nemčiji. osvajal je posamične in ekipne državne naslove ter postavljal svetovne rekorde. V domači vitrini ima več kot 160 medalj in 170 pokalov, kar pomeni, da je bil na stopničkah več kot 330-krat. Letos, podobno kot Radio Koper, praznuje 70. obletnico. Prejel je naziv častnega občana Postojna, in sicer za življenjsko delo na področju športa, dela z mladimi, humanitarnosti in promocije občine. Na Globočnikovi ulici v Postojni je še vedno aktivnega tekmovalca obiskal Primož Čepar.

V oddaji Glasbeni utrip bomo spregovorili prihajajočih glasbenih festivalih, ki nas bodo v poletnih mesecih razvajali z raznovrstnimi glasbenimi vsebinami. Podrobneje bomo predstavili Festival Ljubljana, Festival SEVIQC, Festival Radovljica, koncertno ponudbo Imaga Sloveniae ter Piranske glasbene večere in poletno ponudbo Kulturnega doma Nova Gorica, ob koncu oddaje pa bomo spregovorili še o Sonc festivalu, Tednu kitare v Postojni in Glasbenem poletju v Bohinju.

V organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne se danes tam začenja že 27. Mednarodna krasoslovna šola z več kot 160 udeleženci iz 30 držav. Letošnja tema je “Kraška hidrogeologija – raziskovalni trendi in uporaba izsledkov“. Potekala bo ves teden do vključno petka, 21. junija. Karbonatni vodonosniki v kraškem podzemlju hranijo znatne količine podzemne vode, pomembnega vira pitne vode. Približno polovici teh potreb pri nas zadostimo prav od tu, krasoslovci pa ocenjujejo, da jo z teh virov po vsem svetu pridobijo približno tretjino. Zaradi svojih značilnosti je to okolje zelo ranljivo, ogroža ga predvsem onesnaževanje in prekomerno koriščenje vodnih virov. Za kvalificirano varovanje kraških vodonosnikov je nujno potrebno poglobljeno znanje o značilnostih toka in skladiščenja vode, njeni razpoložljivosti in sprotno spremljanje kakovosti. O tekočih projektih iskanja kraških vodonosnikov in o pričakovanjih na tem mednarodnem strokovnem simpoziju nam je več povedala ena od strokovnih vodij tokratne šole, dr. Nataša Ravbar iz postojnskega inštituta. Foto: Merilna točka v jami v Ždinku (avtor dr.Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU)

Nejc Pirnat je v šolskem letu 2014/2015 končal šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, smer klasična kitara, pri prof. Ž. Ignjatoviču. Nato je uspešno opravil sprejemne izpite na priznani Akademiji za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju. V svoj razred ga je sprejel svetovno priznani kitarist prof. A. Pierri. Veliko koncertira, se udeležuje seminarjev in tekmovanj. V duetu z Jonom Van Muldersom je na državnem tekmovanju Temsig 2014 osvojil tretje mesto, na tekmovanju Dnevi kitare Krško pa prvo nagrado in zlato priznanje. V isti zasedbi sta na mednarodnem tekmovanju v Moskvi osvojila absolutno prvo mesto in častni naziv lavreat. Kot solist se je udeležil tekmovanj tako doma kot v tujini. Na državnem tekmovanju Temsig je v letih 2015 in 2018 osvojil prvo mesto in zlato priznanje ter na tekmovanju Antolio Salieri v italijanskem Legnagu prvo mesto. Udeleževal se je tudi dodatnih izobraževanj in seminarjev, kot so Teden kitare v Postojni, Forum Gitarre Wien ipd., na katerih so predavali najboljši profesorji kitare.

Od Bandellija in Šarčeve vlade do lokalnih volitev 2018 ali kako se je znašla Kalifornija v Kopru in kaj dela Florida v Postojni. Skupaj...

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Oddaja Za naše kmetovalce na prvem programu Radia Slovenija je na sporedu vsako nedeljo ob 13.20. Enkrat mesečno jo pripravljajo sodelavci Radia Maribor, sicer pa novinarji Radia Slovenija v Ljubljani. Namenjena ni le kmetom, ampak vsem, ki so s kmetijstvom in podeželjem kakorkoli povezani, ki jih zanima pridelava, predelava in trženje hrane. Teme torej zajemamo iz področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, precejšnjo pozornost pa v oddaji namenjamo tudi predstavitvi oživljanja tradicionalnih skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti tipičnih za kmečko podeželjsko prebivalstvo. V oddaji skušamo obširneje predstaviti vsa pomembnejša dogajanja kmetijske politike, ki ustvarjajo pogoje za delo in življenje kmetov in vsega podeželja. Občasno naše oddaje potekajo v živo, te tudi posebej napovemo, tako da poslušalci lahko neposredno komunicirajo z gosti v našem studiu.