Podcasts about postojni

Še drugi poudarki iz oddaje: - Zadrževalnik odpadnih voda v Stari vasi pri Postojni ne opravlja svoje naloge. - V Mariboru občani opozarjajo na divjanje z avtomobili, motorji in e-skiroji. - Po lanski zrušitvi strehe na športni dvorani pri Škofijski gimnaziji se mariborski ravnatelji bojijo, da bi lahko bilo tovrstnih primerov še več. - Prenove osnovne šole, ocenjene na kar 14 milijonov evrov, se bodo v občini Vojnik najverjetneje lotili postopno.

V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1

V Sloveniji največji izbruh bolezni modrikastega jezika doslej z najmanj 2500 primeri poginov drobnice. Na pomoč tudi vojska in gasilci.Nov zakon o ohranjanju narave ureja tudi problematiko vožnje v naravi in zvišuje globe za kršitelje.Jutri začetek radijskega kolesarjenja od Marije do Marije: Od Ilirske Bistrice do Stične.Varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne bo zagotavljalo 26 držav, Rusija namestitvi mirovnih sil pri sosedi nasprotuje.Na strelišču v Postojni danes Dan odprtih vrat Slovenske vojske. Mladim danes na voljo veliko možnosti vadbe vojaških veščin.Vreme: Ponoči nevihte in plohe, jutri se bo postopno razjasnilo.Skorajšnja kanonizacija Karla Acutisa: Celotna njegova dnevna rutina je temeljila na srečanju z Jezusom pri sveti maši in evharistični adoraciji.Ljubljanski kriminalisti od leta 2023 obravnavali 49 primerov domnevno ukradenih otrok v 70. in 80. letih. ŠPORT: Slovenski košarkarji so zabeležili tretjo zmago v predtekmovanju evropskega prvenstva.

Drugi poudarki: - Nova avtobusna postaja v Postojni bo po protestih občanov vendarle dobila podobo, kakršno so zasnovali sprva. - Na Novomeškem in v občini Sodražica si prizadevajo mlade na podeželju zadržati tudi z boljšimi cestami. - V Športnem parku Slovenska Bistrica bodo obnovili tamkajšnje atletske steze in nogometno igrišče. - Kaj so se naučili mladi na Taboru preživetja v Renčah in na gasilskem taboru v Gérečji vasi. Telefone in zaslone so zamenjali z učenjem raznih koristnih veščin.

Nekateri preostali vsebinski poudarki: - V Luciji začeli graditi 22-oddelčni vrtec, enega največjih pri nas. - Občina Škôcjan dograjuje cestno in kanalizacijsko infrastrukturo. - Na astronomskem taboru na Goričkem ne le o astronomiji in astrofotografiji, ampak tudi o gobarjenju. - Letošnji "obraz Bleda" je srebrokovač in oblikovalec unikatnega nakita Huberto Široka.

Papež Leon XIV. žrtve brodoloma ob jemenski obali priporočil Božjemu usmiljenju.Molitveno bdenje za žrtve katastrofalne eksplozije v Libanonu pred petimi leti.Na praznik svete Marije Snežne na Kredarici ponovitev zlate maše Mira Šlibarja.V Slavini pri Postojni slovesno ob 170. obletnici zaobljube.Na Mladifestu v Medžugorju tudi Slovenci.

Sredi letošnjega junija je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni organiziral že 32. Mednarodno krasoslovno šolo »Klasični kras« (16.-20. junij 2025), ki je pravzaprav znanstveni simpozij z vsakič drugo temo. Tokratna je bila precej v skladu z učinki podnebnih sprememb: »Ekstremni pogoji in dogodki na krasu«. Podnebne spremembe in rast vpliva sodobnega načina industrijske civilizacije tudi na kraških površinah in podzemlju povzročajo vse pogostejše in močnejše ekstremne hidrološke in podnebne dogodke, ki grozijo tako kraškim ekosistemom kot tamkajšnim ljudem. Letošnji osrednji organizacijski koordinator tega 5-dnevnega znanstvenega simpozija krasoslovcev z vsega sveta je bil naš gost v oddaji, znanstveni sodelavec inštituta, hidrogeolog dr. Cyril Mayaud. Hidrogeologijo je diplomiral v Parizu, se izpopolnjeval v štajerskem Gradcu, in se ustalil v Postojni, kjer se je naučil tudi našega jezika. FOTO: Prikaz dela pri nas najbolj tipičnega kraškega polja Planinskega polja, ko ga zalije višek vode iz kraškega podzemlja VIR: avtor je Žan Kafol, IZRK ZRC SAZU

Med poudarki oddaje še: - Prevoznik Arriva Slovenija posodablja vozni park in znatno zmanjšuje ogljični odtis - S 300 kilometri kolesarskih poti povezali Alpe in Kvarner - V Ribnici napreduje gradnja skoraj 10 milijonov vrednega medgeneracijskega centra - Tradicionalna poletna festivala v Novem mestu in Postojni

Drugi poudarki iz oddaje: -V Luki Koper poteka svet delavcev, ki bi lahko privedel do menjave treh nadzornikov -Na Krasu pričakujejo predsednico republike Natašo Pirc Musar, obisk bo trajal dva dneva -Katera je najzgodba vseživljenjskega učenja in kaj prinaša, naj vam namignemo, tokrat so bili v ospredju v Postojni

V nasprotju z napovedmi se pogovori med ukrajinsko in rusko delegacijo v Turčiji še niso začeli, diplomatske igre v ozadju pa se nadaljujejo. Turški viri poročajo, da začetek pogovorov še ni določen. Ukrajinski predsednik Zelenski je ob prihodu dejal, da se bodo o nadaljnjih korakih odločili po njegovem srečanju s turškim predsednikom Erdoganom. Dejal je, da je Ukrajina na pogovore poslala svoje najvišje uradnike, rusko delegacijo pa je označil za dekorativno. Več po teh poudarkih oddaje: - Zunanji ministri Nata o zvišanju obrambnih izdatkov - Skrčenje bruto domačega proizvoda - Ministrstvo za delo na pomoč turškim delavcem v Postojni

Med poudarki še: - Logaški občinski svet ustavil dejavnosti za postavitev igrišč za odbojko na mivki - Med ključnimi izzivi v občini Komen je izboljšanje športne infrastrukture, stisko bodo za zdaj reševali z balonom - V Arboretumu Volčji potok z rekordnim lanskim obiskom že sodijo med deset najbolje obiskanih spomenikov kulturne dediščine pri nas - Strokovno izobraževalni center Alme Karlin v Celju bo z mladimi obujal kulinariko iz popotničinih zapisov - Koliko obljub za kavico ostaja neuresničenih, v Postojni so jih začeli uresničevati!

Drugi poudarki oddaje: Največja kmetijska zadruga v Sloveniji Trebnje - Krka je tudi lani poslovala uspešno, prihodke je povečala za 5 odstotkov Na Višji strokovni šoli v Postojni bo zaživel nov študijski program Logistično inženirstvo Zaradi pomanjkanja duhovnikov nadškofija Ljubljana nadaljuje združevanje manjših župnij, tudi v Dražgošah in na Zalem Logu Gorici povezuje nova avtobusna linija, na Gočah jo še čakajo, v Mariboru pa potnikom sive lase povzroča menjava voznih redov

O vodni oviri, pa o nenadnem napredku, maratonskih izgledih in prijateljskih rivalstvih sva tokrat razvila super debato z odličnim tekačem, ki v Sloveniji nima konkurence na 3000 metrov z zaprekami. Klemen mi je zaupal nekaj treninških skrivnosti, pa razkril svojo razburkano atletsko pot od otroštva v Postojni do danes, ko teče za Radovljico. V kateri disciplini je premagal svojega očeta, kakšen bi moral biti odnos trenerja do atleta, kaj ga je navdušilo na KItajskem in zakaj tolikokrat omenja Janija Muleja - super prisluh za vaš vikend tekaški trening!

Nada Trebec se je rodila na Ostrožnem Brdu v Brkinih, živi v Postojni. Čeprav je bila profesorica zgodovine, sta jo vedno zanimali tudi etnologija in jezikoslovje. Lotila se je zbiranja narečnih besed, ki so jih nekoč govorili v njeni rojstni vasi. V reviji Kras je objavila več etnološko obarvanih člankov povezanih z Ostrožnim Brdom in kulturno ter naravno dediščino Brkinov. Je avtorica knjige »Ostrožno Brdo – štirje letni časi«.

V drugem delu našega sprehoda po Primorski v času, ko je bila v krempljih italijanskega fašizma, smo najprej orisali politično ozadje, nato pa smo si bolj podrobno pogledali zgodovino nogometa v Kopru, Izoli, Piranu, Tolminu, Sežani, Ajdovščini, Postojni, Vipavi, Ilirski Bistrici in nekaterih drugih krajih. Za konec pa smo si pogledali še, kako je bilo z nogometno infrastrukturo v tem obdobju. Imena kot so Circolo Sportivo, Libertas, Ampelea, Dopolavoro, Postumia, Edera ipd. nam danes ne pomenijo kaj dosti, nekoč pa je bila to športna realnost Slovencev v Italiji.

Med poudarki še: - Šolski center Kranj v novem šolskem letu s programom zdravstveni tehnik - Zakaj je župan Moravč po šestih letih razpustil koalicijo? - Na Ptuju veseli, da je med prejemniki priznanj ob mednarodnem dnevu prostovoljcev tudi več mladih - Zakaj je Celjska tropska hiša eksotičnih in redkih živali zaprta za obiskovalce? - Slovenska članska floorballska reprezentanca se je prvič uvrstila na svetovno prvenstvo, na Švedsko gre brez finančne podpore države

Raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne v tem tednu začenjajo vsakoletno raziskovalno ekspedicijo s kitajskimi kolegi na južnokitajskem krasu. Tam med drugim merijo količine CO2 v tamkajšnem kraškem podzemlju, tako kot so to skupaj na nedavnem obisku v Postojni izvedli na merilnih sondah v Javornikih na Notranjskem. Gre za dolgoletno sodelovanje s krasoslovci iz Inštituta za kraško geologijo Kitajske akademije geoloških znanosti v mestu Guilin v provinci Guangši na jugu Kitajske. Tem je uspelo dobiti raziskovalni projekt o količinah in meritvah CO2 v kraških kamninah in v zemljini južnokitajskega krasa. Tokratni gost dr. Mitja Prelovšek z inštituta tokrat ni šel z njimi, je pa za oddajo povzel spoznanja dolgoletnega skupnega raziskovanja krasa s kitajskimi kolegi. FOTO: Mitja Prelovšek z merilcem CO2 v prostorih IZRK ZRC SAZU VIR: Program Ars, Goran Tenze

Nekateri preostali vsebinski poudarki iz oddaje: - Mariborska občina krajanom Trčove ne bo sofinancirala črpalk zaradi neustrezne trase kanalizacije. - Vrata novega večgeneracijskega centra v Postojni odprta za vse, predvsem pa za ranljive skupine. - Piranske svetnike razdvaja naložba v celovito ureditev Športnega parka Portorož. - Na Otoku ljubezni v Ižakovcih drevi slovesno odprtje novega plavajočega mlina na Muri.

Drugi poudarki oddaje: - Na Vrhniki nimajo težav s pomanjkanjem družinskih zdravnikov. -V Mariboru se mestni svetniki sprašujejo, kdo bo plačal popravila centralne čistilne naprave? -Na primeru ptujske bolnišnice o tem, kako pomembni so laboratoriji pri določanju diagnoz in zdravljenja. -V Lendavi so predstavili projekt Socialne aktivacije, namenjen romskim ženskam, prvih 15 je že vključenih. -Hiša strahov v središču Ljubljane opozarja na različne oblike družinskega nasilja.

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo zvečer odprli novo gledališko sezono. Na Velikem odru bodo uprizorili gledališko klasiko Kazimir in Karolina izpod peresa avstrijskega dramatika madžarskega rodu Ődőna von Horvatha. Avtorja priredbe sta Tibor Hrs Pandur in Nina Rajić Kranjac, ki je dramo tudi režirala. V Mariboru se danes začenja 13. mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC. Njegovo prizorišče je Lutkovno gledališče Maribor, otvoritveni film pa Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler. Skupaj bo na ogled čez 20 filmov. V Postojni se je začelo 62. Linhartovo srečanje – Festival gledaliških skupin Slovenije. Na odru kulturnega doma v Postojni se bo v finalnem delu pomerilo 7 skupin, organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, pa je poskrbel tudi za dve predstavi v spremljevalnem delu programa.

Nedaleč od Ilirske Bistrice se nahaja vodoravna kraška jama z imenom »Račiška pečina«. V 20. stoletju so jo za skladišče uporabljale različne vojske, že dobra 3 desetletja pa jo raziskujejo krasoslovci in geologi. V njej je že v 30-ih letih zaradi ravnanja tal z namenom povečati skladični prostor, vojska Kraljevine Italije po sredini prerezala s sigo prekrito kopo. Kar bi bilo danes zaradi načel varstva naravne dediščine prepovedano, je bil takrat rezultat posega nastanek približno 3 metre visokega sedimentnega profila. Ta omogoča vpogled v preteklost njegovega nastanka od pliocena do danes, torej od cca. 2,6 milijona let pred nami. Tako je pred nekaj dnevi Mednarodna zveza za geološke znanosti na svojem 37. kongresu to naravno vrednoto uvrstila med »Drugih 100 geoloških dediščin Zemlje« (na prvem seznamu so na primer Škocjanske jame). Predsednica Mednarodne speleološke zveze izr.prof.dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni bo povzela, kaj vse iz tega profila razberemo o geološki preteklosti teh krajev. FOTO: Izjemna stratigrafsko-sedimentna dediščina profila v kraški jami Račiška pečina VIR: Nadja Zupan Hajna, IZRK ZRC SAZU

Morski travniki, ki rastejo v plitvih obalnih vodah, so eden izmed ekosistemov, ki zagotavljajo hrano in zatočišče številnim morskim organizmom. Prav tako proizvajajo kisik, zmanjšujejo erozijo, shranjujejo ogljik in so obenem pokazatelj dobre kakovosti morja. O tem obiskovalce portoroške plaže odslej ozavešča informacijska tabla, ki so jo na Okolju Piran postavili v sodelovanju z Zavodom YouSea. O pobudi in pomenu morskih travnikov govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo prelistali tudi "Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez", prav posebno knjigo avtorja Marina Sinkoviča, enega zadnjih izolskih ribičev. Preverili smo tudi, kakšno tropsko doživetje načrtujejo v Postojni.

Lutkovna umetnost se razvija in čedalje več je obiskovalecv, ki so se otresli predsodka, da je samo za otroke, pravijo ustvarjalci Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas se bo jutri v organizaciji tamkajšnjega gledališča začel v Mariboru in do septembra gostil najboljše domače in tuje produkcije. Predstavljamo tudi razstavo Jožeta Marinča v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in poročamo s koncerta Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na 23. Mednarodnem glasbenem festivalu mladih v Postojni.

Drugi poudarki iz oddaje: - Kako v Postojni ozaveščajo o posledicah čezmernega nakupovanja poceni oblačil? -Potem ko so podaljšali delovni čas obratovanja lokalov v Portorožu, domačine razburja hrup -Na Štajerskem bo še več priložnosti za izobraževanje odraslih

Drugi poudarki oddaje: - Ajdovska občina je v naselju Stomaž začela urejati vodovodno in kanalizacijsko omrežje. - Pisan poletni program v Postojni bodo zaokrožili s festivalom Zmaj ma mlade. - Bike park Pohorje eden od najprepoznavnejših v Evropi, letos že doslej več obiskovalcev kot lani vse leto. - Mariborska sinagoga v spomin na žrtve genocida nad Romi in Sinti v Mariboru in Murski Soboti pripravlja kulturno-izobraževalne prireditve.

Poročali smo o gradnji športne dvorane v Postojni, novih investicijah v ogrevanje v občini Maribor, turistično-informacijskem centru v Lipici, živahnem poletju v Mozisrskem gaju in filmskem festivali v Slovenj Gradcu.

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane. Zapiski: Nevarni odmerki nenevarnih snovi; Prehranski Frankenstein: Skrajno predelana hrana; Nevidni svet predorov; Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja.

V Notranjskem muzeju v Postojni je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem. Njena posebnost je v avtorstvu in med drugim, v izboru naslova, ki ga je izbrala spletna aplikacija ChatGPT. O razstavi smo se pogovarjali s kustosinjo Ano Čič, ki je koordinirala skupino štirih ljubiteljic preteklosti, natančneje zgodovine. V okviru andragoškega programa Muzej za zelence so razstavo pod njenim mentorstvom pripravile v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna. Razstavo so udeleženke zasnovale kot časovni trak od leta 1136, ko je Postojna prvič omenjena v starih rokopisih Oglejskega patriarhata kot »Ariperch«, pa do konca druge vojne, ko na Slovenskem sloj plemstva dokončno izgine. Za vsako stoletje so izpostavile določene rodbine, osebnosti in dogodke, ki so se jim zdeli zanimivi. Tako na razstavi zasledimo preproste predstavitve družin znamenitih priimkov, kot so Auersperg ali Turjaški, Cobenzl, ki so izhajali iz Štanjela na Krasu, Codelli, Lueger, od katerih je najbolj znan Erazem Predjamski. Zasledimo še gospode Orehovške in rodbino Windischgraetz. Posebej so predstavile patriarhat iz Ogleja, ki je imel na območju južno od reke Drave dolga stoletja celo civilno moč jurisdikcije, in pa lokalne veljake, kot sta bila Anton Globočnik plemeniti in Josip Gorup plemeniti iz Slavine, ki je v 19. stoletju obogatel kot tržaški poslovnež. Glede na to, da je sama zamisel sodelovanja z nemuzejskimi ljudmi prišla iz sodobnih smernic muzealstva Mednarodnega muzejskega sveta, katerega člani so tudi tukajšni muzealci, Ana Čič v oddaji razmišlja tudi o tem, kakšno stopnjo tveganja za končen izgled razstave je njej predstavljalo sodelovanje z nešolanimi muzealci.

V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem. Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Bodo Blejci del vstopnine od gradu prisiljeni nameniti državi? - V Idriji bodo letos prvič izvedli projekte za mlade iz participativnega proračuna. - Zaradi prenove glavne ceste skozi Ribnico se bodo morali vozniki privaditi zastojem in zaporam. - Z obnovljenim atletskim stadionom Poljane se Maribor vrača na mednarodni zemljevid športa.

Filmski scenograf, nagrajenec Metoda Badjure in prejemnik oskarja za film Nikogaršnja zemlja, Duško Milavec, in Drago Mislej Mef, glasbenik, tekstopisec, novinar, Ježkov nagrajenec. Rojena sta istega leta, dober letnik 1950. Duško Milavec je izjemen filmski in gledališki scenograf, legenda slovenske filmske umetnosti, tisti, ki ve, da je kino tu zato, da so nam zemeljski dnevi bolj znosni. Drago Mislej Mef je tudi legenda: pisec besedil popevk, glasbenik, kantavtor, scenarist, a tudi organizator različnih prireditev, novinar in urednik. Tisti, ki ve, kako poboža pesem. Oba sta že upokojena, a to v resnici nista. Oba sta po rodu iz Postojne, a je Duško točno tri mesece starejši. Morda je zato leta 2016, leto pred Mefom, prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, Mef pa je Ježkovo nagrado prejel leta 2017. Skupaj tudi snemata dokumentarne filme – Duško kot režiser, Mef kot scenarist. Filme, ki častijo kraje, ljudi, stavbe, obrti in zgodbe njune mladosti v Postojni in okolici. Prijatelja sta. Vesta, da se ljudi in sveta ne da spreminjati, zato sta ustvarjalna in se družita. Tudi na Largu pri špini v Izoli, kjer Mef organizira različne druženja in koncerte in pravi: »Bom pa spremenil svoj mikro svet in naredil malo osvobojeno ozemlje.« MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta filmski scenograf in glasbenik.

Seminar izlitja Svetega Duha bo v Postojni.Dobrodelni obisk Radia Ognjišče v Domu starejših Dravlje.Oblasti v Nikaragvi po krivem obsodile 11 pastorjev.Na Haitiju napadeno malo semenišče.

Drage dame, tokrat so na vrsti teme, ki zadevajo prav vas: PMS, menstruacija, nosečnost, poporodne aktivnosti in menopavza, s poudarkom na telesu tekačice. Kako se lotevati izzivov, ki jih vse omenjeno prinaša, kako se izogniti kaki neprijetnosti, kje paziti in tudi kako tek lahko pripomore k lajšanju vsake od omenjenih situacij. Veliko uporabnih nasvetov in informacij v pogovoru z eno največjih strokovnjakinj za te teme pri nas - ki bodo zanimive tudi za moški del občinstva!

Skupina ukrajinskih sirot je našla svoj novi dom v Slavini pri Postojni. Otroci zdaj hodijo v vrtec in šolo, končno živijo normalno in v miru. Maja 2022 so namreč morali oditi iz Ukrajine, saj je bilo zanje življenje v tamkajšnji sirotišnici, kjer so bivali, prenevarno. A kot kaže, se bodo v kratkem morali vrniti, čeprav tam še vedno divja vojna. To je pretreslo vse vpletene, ki so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo otroci vse, kar potrebujejo. Prisluhnite zgodbi, ki razkriva, kako otroci v Slavini živijo, hodijo v vrtec in šolo, kakšen je njihov vsakdan, kako pojejo in se smejejo. In seveda, kako srčno jim pomagajo prostovoljci ter vsi udeleženi. Koordinatorica projekta Cvetka Kernel je Urši Mravlje povedala, kaj se pravzaprav dogaja. Poklepetali sta o otrocih, o tem, kako je bilo, ko so prišli in kakšni so zdaj. Slišali boste smeh in tudi stisko, saj mikrofon prenese vse. Svoje vtise bodo delili z nami tudi vaščana, prostovoljca in vzgojiteljici. Otroci pa nam bodo s svojo razigranostjo in odprtostjo pokazali, da jim je pri nas lepo .

Stavkovnemu valu pri nas so se danes pridružili operaterji številke 112, ki med drugim zahtevajo višje plače. Ob tem v sindikatu zagotavljajo, da kljub stavki številka za klice v sili deluje nemoteno. Druge teme: - Pred Meddržavnim sodiščem začetek postopka o delovanju Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih. - Bruselj po smrti Navalnega za uvedbo novih sankcij proti Rusiji - Ekološka katastrofa zaradi izlitja gnojnice na kmetiji na Studencu pri Postojni

Pogajanja med vlado in zdravniškim sindikatom Fides znova niso prinesla napredka. Stavka se tako nadaljuje in jo bodo še zaostrovali. Vse več zdravnikov se med drugim izreka za umik soglasij za nadurno delo. V oddaji tudi: - Izrael naj bi Hamasu predlagal dvomesečno prekinitev ognja - KPK ustavila postopek zoper premiera Goloba zaradi predkazenskega postopka - Vzrok za smrtno železniško nesrečo pri Postojni človeški dejavnik

Policija preiskuje vzrok hude železniške nesreče, ki se je dopoldne zgodila med Postojno in Prestrankom. Pri železniškem prehodu v Rakitniku je vlak zapeljal v skupino osmih delavcev Slovenskih železnic, ki so tam izvajali vzdrževalna dela. Povozil je štiri delavce - dva sta umrla na kraju dogodka, enega so prepeljali v bolnišnico v Izolo, drugega pa s helikopterjem v ljubljanski klinični center, od koder poročajo, da ni huje poškodovan in ni v smrtni nevarnosti. Sicer pa so pristojne službe še na terenu, območje pa ostaja zaprto. V oddaji tudi o tem: - Vlada in sindikati javnega sektorja dosegli dogovor o 80-odstotni uskladitvi plač z inflacijo in izplačilu regresa že marca. - Sever Gaze brez delujočih bolnišnic; v Varnostnem svetu zastoj glede resolucije o miru v Gazi. - Evropska nogometna zveza: razsodba sodišča Evropske unije še ne pomeni upravičenosti nogometne Superlige.

Na železniški progi med Postojno in Prestrankom se je dopoldne zgodila huda nesreča. Potniški vlak je zbil skupino delavcev Slovenskih železnic, dva sta umrla na kraju nesreče, dva sta huje poškodovana. Druge teme oddaje: - Vlada in sindikati javnega sektorja parafirali dogovor o uskladitvi plač z inflacijo - Zaradi suma spolne zlorabe skavti iz svojih vrst umaknili prostovoljca - Fifa in Uefa pri onemogočanju nogometne superlige zlorabili položaj, odločilo sodišče Evropske unije

Drugi poudarki oddaje: - Prah glede morebitnega ukinjanja rentgena in razvojne ambulante v zdravstvenem domu Idrija se še ni polegel - Občina Bloke uresničila svoje obveznosti za graditev doma starejših občanov - V občinah Bistrica ob Sotli in Brežice kmalu ne bo več skrbi glede oskrbe z vodo - Skupina mladih v Postojni vnovič oživela gledališko skupino, kar dvakrat so takoj napolnili dvorano

Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni je nedavno z izdajo zbornika obeležil 75-letnico svojega delovanja. V njem so predstavili tudi predhodnike, saj je bila Postojna od začetkov znanstvenega raziskovanja kraškega podzemlja vsaj v 20. stoletju del kar treh oziroma štirih državnih tvorb. Gost je bil izvršni urednik jubilejnega zbornika, ki je izšel pri matični založbi ZRC SAZU, mikrobiolog z inštituta dr. Janez Mulec. FOTO: Janez Mulec z jubilejnim zbornikom v vhodni avli Inštituta v Postojni VIR: Program Ars, Goran Tenze

Tokrat izpostavljamo 61. Linhartovo srečanje, ki se je danes ob 11h začelo v Postojni. Festival gledaliških skupin Slovenije, ki že 17-ič zapovrstjo poteka v postojnskem kulturnem domu, v tekmovalnem delu predstavlja 7 najboljših gledaliških predstav ljubiteljskih gledališč iz celotne Slovenije. Z nastopom slovite skupine za srednjeveško glasbo Sollazzo Ensemble se drevi začenja 13. festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae, ki bo med Novo Gorico in Goriškimi brdi potekal vse do nedelje. 30 let od ustanovitve danes praznuje Založba ZRC, ki v okviru Znanstveno raziskovalnega centra SAZU skrbi za produkcijo ter založništvo znanstvene literature, prodajo knjig in promocijo znanstvenih dosežkov.

Ime tedna je Lea Rems, raziskovalka z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je bila med skoraj 2700 prijavami iz vsega sveta uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne kariere. Vodila bo svoj 1,5 milijonov evrov vreden petletni projekt Reincarnation, z raziskavami pa pripomogla pri zdravljenju srčnih aritmij.Kandidata sta še bila: Filip Aleksander Peršolja, kitarist, dijak drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki je v sklopu festivala Kitarski forum na Dunaju zmagal na 26. mednarodnem tekmovanju mladih kitaristov za dijake do 18 let. Hkrati je prejel tudi nagrado koncertnega nastopa na Kitarskem forumu in na Tednu kitare v Postojni leta 2024. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, ustanove, ki s svojimi arheološkimi predmeti sodeluje na mednarodni razstavi Prvi kralji Evrope. Za organizacijo izjemno zahtevnega projekta so na konferenci Evropskega združenja arheologov v Belfastu raziskovalci in strokovnjaki 26 muzejev iz 11 držav jugovzhodne Evrope prejeli častno omembo komisije.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Nov, 10-oddelčni vrtec v Postojni pomembno omilil prostorsko stisko. - Zaradi vremenskih ujm grozdje neenakomerno dozoreva. S trgatvijo ne gre hiteti! - V turistično razviti občini Podčetrtek urejajo Center za promocijo podjetništva. - Na sedmem Festivalu kave na Vrhniki največ ponudnikov doslej.

O hvaležnosti in priložnosti študija specializacije na prestižni londonski univerzi, hoji izven cone udobja in ustvarjanju življenja v angleški prestolnici. Celoten pogovor z dr. Gregorjem Možetom, lastnikom ortodontske ordinacije OrtoMG v Postojni, v katerem govoriva lovljenju priložnosti, spoznanjih, do katerih sva prišla v času življenja v Londonu, samorefleksiji, hvaležnosti pa vse do tega, kaj je dobro vedeti in vprašati, ko se odločiš za ortodontsko zdravljenje, kdaj se je za zdravljenje dobro odločitim lahko poslušaš tukaj: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda119 ... Trenutki so nova rubrika kratkih delov že objavljenih epizod.

Preeklampsija je bolezen, ki se pojavi v nosečnosti, kaže se z visokim krvnim tlakom in beljakovinami v seču. V najhujših primerih lahko vodi v prezgodnji porod, temu pa sledijo težave, povezane z nedonošenostjo. Tej temi bomo posvetili petkov Svetovalni servis, ko bo na vaša vprašanja odgovarjala izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, iz porodnišnice v Postojni. Govorili pa bomo tudi o drugih boleznih v nosečnosti, kot je na primer nosečniška sladkorna bolezen.

Drugi poudarki iz oddaje: -Približno tri čertine objektov za oglaševanje v Ljubljani naj bi bilo nelegalno postavljenih, na delu so zdaj občinski inšpektorji -V delu Maribora so s protesti uspeli preprečiti graditev kanalizacije -Podjetniki v Postojni bi gradili, a prostora zanje ni

Ste že slišali za hroščka drobnovratnika ali ga celo videli v kateri od naših kraških jam? Če je odgovor ne, bo tokrat za pojasnilo poskrbel dr. Slavko Polak, kustos za naravoslovje in muzejski svetnik v Notranjskem muzeju v Postojni. Tega, sicer enega od prvih v podzemlju našega krasa opisanih organizmov so opisovali že v prvi polovici 19.stoletja, in tako zgodovinsko utemeljili to območje kot geografsko izhodišče nastanka biospeleologije. Kustos Polak pa nam predstavi rezultate dveh desetletij lastnih raziskav sistematike in sorodstvenih odnosov jamskih hroščev podzemljarjev, med katere spada tudi drobnovratnik. Pri molekularnih raziskavah njihovega genoma je v okviru priprave doktorske naloge na Univerzi v Ljubljani, z računalniškim primerjanjem kratkih odsekov molekul DNK ali PCR testiranjem (večina je zanj prvič slišala pri diagnosticiranju virusa SARS CoV-2), ugotovil ne le vrstno pripadnost pač pa tudi sledi evolucije organizmov. Rezultati testa pa so doprinesli tudi k boljšemu razumevanju nastanka kraškega podzemlja. FOTO: Povečava izgleda drobnovratnika (lat: Leptodirus hochenwartii) in na desni Slavko Polak v laboratoriju VIR: Notranjski muzej Postojna

Aleksandra Pavlovič (rojena 1978) je osnovno glasbeno izobrazbo dobila v Glasbeni šoli Postojna, kasneje v Glasbeni matici v Trstu. Ob gimnaziji v Postojni je šolanje klavirja nadgrajevala na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica v Italiji pri profesorju Sijavušu Gadžijevu. Leta 1997 je nadaljevala študij na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi, kjer je leta 2002 diplomirala in istega leta kot najuspešnejša tuja študentka vpisala podiplomski študij. Njeni profesorji so bile ugledne osebnosti, kot so Lev Naumov, Vladimir Viardo in Andrej Diev. Med študijem v Rusiji je spoznala moža Andreja Pavloviča, s katerim imata tri otroke in zadnja leta živijo v Ljubljani. Več let je bila zaposlena na Glasbeni šoli Nova Gorica in Centru Emil Komel Gorica, trenutno je zaposlena v Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani, korepetira pa tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo. Že od mladih let dalje redno nastopa na solističnih recitalih in v različnih komornih zasedbah v prestižnih dvoranah doma in v tujini. Pri tem sodeluje s priznanimi glasbeniki iz Slovenije in Rusije. Njena izrazna širina ter spoštovanja vreden občutek do odrskega partnerstva jo uvrščata med iskane in cenjene komorne glasbenike in korepetitorje. Tenkočutna, tehnično podkovana glasbena umetnica je tudi izvrstna klavirska pedagoginja, ki v razredu ustvarja kreativno vzdušje in občudujočo komunikacijo z otroki, saj z navdihom sledi umetniški podobi glasbenega učnega gradiva in tako sproščeno inspirira učence k vztrajnosti v iskanju lepot v klavirski igri. V prostem času pa svojo pozornost deli na številna druga področja: predava na strokovnih forumih, pripravlja radijske oddaje, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine, piše nenavadne eseje, v katerih se pogovarja s posebneži v glasbi in z njimi vzpostavlja dialog (Prometeji glasbe v reviji Glasna), prevaja strokovne knjige (A. Boissier, Liszt pedagog; S. Isserlis, Kje je pristala Beethovnova obara?). Radovednost, spontanost, kreativnost, pustolovski duh, bujna domišljija jo navdihujejo pri oblikovanju številnih novih projektov, v katerem se večkrat prepletajo glasba, poezija in ples. »Mislim, da vse, kar počnemo v življenju, je v resnici večno iskanje. Sploh ni pomembno, kaj počnemo. Ali igramo klavir ali učimo učenca ali prevajamo poezijo. Vsaj pri meni je vedno na prvem mestu navdih. Seveda ta ni vedno prisoten. A največja umetnost je, da ga znaš poiskati kjerkoli, kadarkoli in v tistem trenutku, ko ga rabiš. In jaz poskušam tako živeti, da karkoli počnem, je ta navdih vseprisoten. Ne morem se omejiti na to, da rečem, da sem pianistka ali učiteljica ali kaj drugega. Jaz zase pravim, da sem arheolog. Nekoč v otroštvu sem to izjavila profesorju Gadžijevu, ko me je vprašal, kaj bom, ko bom velika. Menim, da sem ta arheolog tudi ostala v vsem, kar počnem. Nenehno kopljem. Tudi, ko napišem članek in le-ta izide ... preberem ga in spet izkopljem še eno novo resnico in spoznam sebe v še eni novi luči, v kateri se nisem poznala, ko sem ta članek oddala. Sem nenehno v tem iskanju nekega iskanja in zaljubljenosti. To je še eno srečanje v mojem življenju. Profesor Vladimir Viardo, moj profesor v Moskvi, nas je pravzaprav naučil, da karkoli počneš, se moraš v to zaljubiti. Ni nujno, da je to stanje zaljubljenosti v določenega človeka, lahko si zaljubljen v Roberta Schumanna, ki ga ni več med nami. Teh zaljubljenosti je zelo veliko, odvisno od vremena, od lune, od tega, kako se počutim. Prepričana sem, da je to stanje zelo ustvarjalno in mislim, da se ga da vedno dobiti in sploh ni pomembno, kaj počneš. In kaj sem se naučila pri učencih, ki pridejo v moj razred in jih nikoli ne izbiram. Sama namreč menim, da se vsak dan srečujemo točno s tistimi ljudmi, katerim mi lahko nekaj damo in ki nam oni nekaj dajo. In dokler ne ugotoviš ... včasih učiš vrsto let nekega učenca, ki mu nikakor ne gre in meni je povsem jasno, da sva midva skupaj z nekim razlogom. Če nisva še dojela, zakaj sva skupaj, morava tu še ostati. In običajno se prav na take učence najbolj navežem, ne vem sicer, zakaj, a se mi zdijo te stvari še veliko globje, kot si predstavljamo,« je povedala Aleksandra Pavlovič, ki včasih celo pomisli, kaj bi postala v življenju, če ne bi bila pianistka. »No, če bi bila bolj suha, bi zagotovo bila balerina. Vrsto let sem si zato želela sodelovati s plesalcem. Čeprav dejansko sama ne obvladam giba, pa ob baletu v sebi čutim nekaj, kar mi je izredno blizu. Sodelovanje s plesalcem pomeni, da to, kar jaz naredim z zvokom, z glasbo, s čutenjem, ki se prelije v zvok, plesalec materializira v svoj gib. Ko je pred kratkim Milan Tomášik slišal mojo izvedbo treh preludijev Vladimirja Lovca, me je vzpodbudil za oblikovanje nekega novega skupnega projekta. Že po prvih vajah sem bila očarana, saj je njegov gib bistveno vplival na mojo interpretacijo. In to je naravnost fascinantno.« Sicer pa ima Aleksandra, ob možu Andreju, hčerkah Polini in Arini in sinu Ivanu, številne ljubezni in vzornike. Skladatelji Modest Musorgski, Robert Schumann, Aleksander Skrjabin, pianistka Marija Judina, pisatelj, satirik in pesnik Danijel Ivanovič Harms jo navdihujejo tako pri igranju kot pisanju, stanje zaljubljenosti pa želi vzpostavljati tudi z vsemi, s katerimi deli koncertni oder. To so lahko mnogi doživeli v obdobju, ko je muzicirala z vrhunskim ruskim violončelistom Olegom Bugaevim (z njim je tudi izdala zgoščenko v založbi MKD Soglasje): »Nekoč me je po koncertu celo nekdo vprašal, če je Oleg moj mož. In če dobiš tako vprašanje, pomeni, da si dosegel maksimum odrske resničnosti. Če so poslušalci pomislili, da sva zaljubljena, pomeni, da si na odru tako zelo resnično izvajal glasbo.«

Socialni partnerji bodo na današnji seji ekonomsko-socialnega sveta dobili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ti so za 9 odstotkov višji kot pred šestimi leti, kar pomeni, da bo treba zvišati minimalno plačo. Za koliko imajo sindikati in delodajalci različna mnenja. Na novo je izračunan tudi znesek minimalnega dohodka, kar vpliva na višino socialnih transferjev. V oddaji pa tudi o tem: - Notranji ministri Unije o širitvi schengena, Hrvaška upa na vstop s prvim januarjem - V Centru za tujce v Postojni naj bi kršili človekove pravice. Vodstvo centra odgovarja: preiskave niso pokazale kršitev - Rokometaši z zmago začeli kvalifikacije za evropsko prvenstvo tt

Danes v oddaji izpostavljamo 14. mednarodni festival novomedijske kulture Speculum Artium, ki bo do sobote ponujal prikaz in izkušnjo osupljivega sveta, v katerem se dosežki sodobne tehnologije prepletajo z neizmerno domišljijo umetnikov.Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae že dvajseto leto organizira Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju z različnimi italijanskimi in slovenskimi društvi in ustanovami na Goriškem in Tržaškem, danes se začenja v vili Vipolže v Goriških brdih. 60. Linhartovo srečanje, festival ljubiteljskega gledališča iz Slovenije in zamejstva pa bo popestrilo kulturno dogajanje v Postojni. Pozornost namenjamo tudi mednarodni filozofski konferenci z naslovom Gospodar - o sodobnih strukturah oblasti in razstavi Umetnost na delu, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Foto: Arhiv Delavskega doma Trbovlje