Podcasts about postojni

Drugi poudarki oddaje: Kako in v katero smer naj se razvija Koper? V večini občin spodnjega Podravja se z julijem obeta podražitev oskrbe s pitno vodo Občina Velike Lašče bo na javni dražbi prodala več zemljišč v novem delu Poslovne cone Ločica pri Turjaku V Velikem Gabru so podpisali pogodbo za zgraditev nove šolske telovadnice

Ves teden od danes do petka (15.-19.6.) v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni poteka Mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, tokrat že 33. in v znamenju mota »Poti ogljika v krasu«. Pred začetkom je bil naš gost krasoslovec prof.dr. Franci Gabrovšek z inštituta, poleg njegovega kolega dr. Mitje Prelovška (tudi z inštituta) odgovoren za organizacijo in izpeljavo tokratnega, zdaj že kar tradicionalnega večdnevnega simpozija in hkrati šole. Enkrat na leto le-ta omogoča snidenje raziskovalcev kraškega podzemlja iz vsega sveta (letos 120 sodelujočih), tako tudi študentov, ki si na ta način pridobivajo potrebne raziskovalne izkušnje iz vsakokratne teme. In zakaj letošnja tema? Ogljik, ki v krasu kroži med organsko snovjo, zrakom, vodo in karbonatno kamnino, igra osrednjo vlogo pri raztapljanju in izločanju karbonatov. Tokrat krasoslovci skušajo dopolniti spoznanja o tem, kako se ogljikove poti v kraških masivih začenjajo, končujejo in prepletajo ter kakšen je globalni pomen teh procesov kot ponorov CO2. Več o tokratni krasoslovni šoli pa tudi na strani https://iks.zrc-sazu.si/ . FOTO: Krasoslovci merijo količine CO2 v kraškem podzemlju VIR: https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/novice/33-mednarodna-krasoslovna-sola-klasicni-kras

Dars je včeraj zvečer na avtocestnem delovišču pri Postojni začel izvajati dela tudi ponoči. Poudarjajo, da nočno delo ni nič novega, ga pa zdaj stopnjujejo. Izvajalec Kolektor CPG pojasnjuje, da gre za načrtovano časovnico, ker je nočno delo v pogodbi predvideno, aneksov ne bo. Strokovnjaki medtem opozarjajo, da ima nočno delo številne posebne zahteve in lahko nekoliko pospeši obnovo, ne more pa rešiti vsega, ter da vse skupaj lahko reši le manj istočasno odprtih gradbišč. V oddaji tudi o tem: - Kot zadnji od novih ministrov uradno prevzema posle minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. - Italija izraelskega ministra za nacionalno varnost obtožuje nezakonitega pridržanja in mučenja članov humanitarne flotilje za Gazo. - V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odpirajo razstavo protokolarnih in osebnih daril, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije.

Dela na avtocesti pri Postojni od včeraj zvečer potekajo tudi ponoči, kar naj bi, tako izvajalci, dela skrajšalo za od 20 do 30 dni. Možnost nočnega dela je že vključena v pogodbo, tako da dodatnih aneksov predvidoma ne bo. Dela sicer potekajo tudi na štajerski in gorenjski avtocesti ter na vipavski hitri cesti, pristojni minister pa zagotavlja, da si bo prizadeval za nočno delo tudi na teh odsekih. Druge teme: - Državni zbor potrdil spremembe zakona o državni upravi, ki sledi spremembam pri reorganizaciji vlade. - Slovenjgraška bolnišnica išče rešitve za hudo kadrovsko stisko. - Ustavitev napadov med Iranom in Izraelom prinesla grožnje s še hujšim obstreljevanjem.

V rubriki je Marjana Debevec delila svoje spomine na obisk sv. papeža Pavla II. v Sloveniji pred 30. leti, ko je bila del skupine plesalcev na srečanju z mladimi v Postojni. Spregovorila pa je tudi o tem, v čem jo danes poljski papež navdihuje.

Promet na primorski avtocesti je tudi danes močno oviran. Po včerajšnji hudi nesreči se je danes zjutraj pred delovno zaporo pri Postojni proti Ljubljani prevrnil tovornjak s priklopnikom. Druge teme: - Začetek pestrega tedna v politiki: danes srečanja o usklajevanju SDS-ovih koalicijskih izhodišč za oblikovanje nove vlade. - Banka Slovenijeopozarja na vse večje negotovosti v mednarodnem okolju, ki poslabšujejo obete. - Generalni sekretar Nata Mark Rutte: Evropa je razumela razočaranje ameriškega predsednika glede sodelovanja v Iranu

Promet na primorski avtocesti od jutra vnovič stoji, medtem ko odstranjujejo posledice druge večje prometne nesreče v 12-ih urah na odseku med Razdrtim in Studencem. Policisti so sicer med prvomajskimi prazniki v delovni zapori pri Postojni obravnavali 12 nesreč. Zaradi nesreč na avtocesti so prometni kolapsi pogosti tudi v Postojni, opozarjajo krajani. Preostali poudarki oddaje: Banka Slovenije v poročilu poudarja nova finančna tveganja ob vojni na Bližnjem vzhodu. Trump napovedal vojaško operacijo za pomoč ladjam pri prečkanju Hormuške ožine. Gasilci ob mednarodnem dnevu opozarjajo na številne težave v stroki.

Še drugi poudarki iz oddaje: - K trajnostni prihodnosti Ljubljane naj bi prispeval tudi nov polnilni park za alternativna goriva v Stanežičah. - Kakšni so načrti lastnika za naselje v Orehku pri Postojni, ki je bilo zgrajeno za turške delavce in od poletja sameva? - Slovenski sadjarji po več slabih zaporednih letinah bijejo plat zvona. - 19 mariborskih osnovnih šol se pripravlja na vpis prvošolcev, ki bo med 17-im in 19-im februarjem.

Odgovornost za spoštovanje pravil, kdaj in v kakšni obliki lahko poslej zdravniki dodatno delajo tudi zunaj javnih zavodov, je zdaj na strani direktorjev, je ob robu včerajšnjega vladnega obiska v Postojni dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Direktorji so tisti, ki odločajo o soglasjih za delo in ki morajo odkrivati kršitve. Na odhode ortopedov iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa se je odzval tudi predsednik Robert Golob. Druge teme: - Tudi slovenski kmetje zaskrbljeni zaradi predvidene sklenitve trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem. - Ameriški predsednik Trump krepi namigovanja po zavzetju Grenlandije; podrobnosti srečanja med ameriško, grenlandsko in dansko stranjo niso znane. - Iranske ulice vnovič preplavili protestniki, iz države poročajo o obsežnem izpadu internetnih povezav.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Tudi občinski svet v Rogatcu sprejel sklep o nasprotovanju postavitvi vetrnih elektrarn. - Turizem v Pomurju cveti tako po obisku kot po novih naložbah. - Apolonov bazar v Postojni še danes vabi z umetniškimi in rokodelskimi izdelki.

UNESCO je pred kratkim 13. september razglasil za mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze s sedežem v Postojni uradno predložila Slovenija oziroma Slovenska nacionalna komisija za Unesco, daleč največje zasluge za to pa ima izredna profesorica, doktorica geologije Nadja Zupan Hajna, znanstvena svetnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sedežem v Postojni. Za razglasitev si je v družbi krasoslovcev z vsega sveta prizadevala že vrsto let, medtem pa je iskala podporo po številnih državah sveta. Dr. Zupan Hajna je Mednarodni speleološki zvezi tudi vrsto let predsedovala in je še vedno članica njenega predsedstva. Je tudi članica skupine, ki se ukvarja z jamami na drugih planetih pri Evropski vesoljski agenciji in deluje v številnih strokovnih združenjih in organizacijah.

Drugi poudarki oddaje: Kutinovi hiši v Postojni se obetajo boljši časi, postala naj bi prostor za delovanje umetnikov Piranski občinski svet se je seznanil s proračunom za prihodnje leto, največja naložba je gradnja vrtca v Luciji Naselje Blatna Brezovica v občini Vrhnika je dobilo kanalizacijo V Mariboru bodo danes prižgali praznično razsvetljavo

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Podpis pisma o nameri za novo avtobusno linijo med Šentjernejem in Sevnico. - V okviru participativnega proračuna v Postojni največ glasov za počitniško varstvo otrok s posebnimi potrebami. - Namesto na črno urejenega Dino parka pri Bledu novo parkirišče? - V Železnikih se veselijo obnovljenega bazena; naložba je stala 1,3 milijona evrov.

Drugi poudarki oddaje: - V Radljah ob Dravi slovijo po izjemnem posluhu za invalide. V Zavodu Radela poudarjajo velik pomen zaposlovanja težko zaposljivih ljudi. - Po negodovanju občanov v Postojni barvajo avtobusno postajo. - Na prvi javni dražbi stavbnih zemljišč v obrtni coni Komen so prodali šest parcel. - Ali bo edina potniška ladja v Sloveniji končala v starem železu? Lastnik išče drugačno rešitev, vendar so stroški vzdrževanja izjemno visoki.

Ob zaključku mednarodnega znanstvenega simpozija v oazi Siwa v puščavskem krasu Egipta, smo se s krasoslovci iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU odpravili tudi na ogled piramid v Gizi pri Kairu. Največja, Keopsova je že nekaj let objekt spremljanja egiptovskih in slovenskih krasoslovcev, saj je ta štiri tisočletja in pol stara človeška stvaritev podvržena t.im. zakrasevanju. Zakaj? Ker so jo zgradili iz dvotonskih blokov iz po nastanku mlajše karbonatne kamnine iz kamnolomov blizu Nila. Raziskovalec prof.dr. Tadej Slabe nam je ob vznožju piramide na zahodni stranici kvadratnega temelja nazorno pojasnil, zakaj se je v tolikih tisočletjih za razliko od pred vetrom zaščitene vzhodne stranice površina kamnitih blokov tako »zakrasila«. In kaj to pravzaprav pomeni! In kot so zapisali v najnovejšem članku na to temo, objavljenem letos v strokovni reviji Acta Carsologica (54/1 2025): »Izpostavljeni bloki mehke karbonatne kamnine, iz katerih je piramida, razmeroma hitro pridobijo značilno obliko in skalni relief. Na zunanjih delih so bloki največkrat previsno spodjedeni. …« Članek so poleg našega sogovornika podpisali še prof.dr. Martin Knez z inštituta v Postojni, prof.dr. Magdy Torab z Univerze v Aleksandriji in doktorska študentka krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici mag. Noura Fayad. Nekaj besed je sogovornik Slabe namenil tudi zakrasevanju antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin. FOTO: Keopsova piramida v Gizi VIR: Program Ars, Goran Tenze

»Jaz bi rabila, da bi eden prišel spat z mojo taščo.« Ta na videz nenavadna prošnja, izrečena sredi pogovora, je v resnici utelešenje globoke stiske, teže, obupa in nemoči svojcev, ki skrbijo za osebe z demenco. Tokrat smo v podkastu poskusili odgrniti zaveso z bolezni, ki ne prizadene le bolnika, ampak vso družino, prijatelje in skupnost. Demenca, pogosto opisana kot »nepričakovani gost, ki pride brez vabila in ostane preveč dolgo«, je mnogo več kot zgolj pozabljanje. Gre za krovni izraz za več kot sto bolezni, ki vplivajo na delovanje možganov, najpogostejša med njimi je Alzheimerjeva bolezen. Vpliva na mišljenje, vedenje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Čeprav je pogostejša po 65. letu, se lahko pojavi tudi prej. Tatjana Cvetko, zdravnica splošne medicine in predsednica društva Primorske spominčice, se je z demenco profesionalno srečala pred več kot dvema desetletjema. Takrat podpore praktično ni bilo. »In tako smo pravzaprav zastavili delo, ki še traja,« je povedala o nastanku skupine za samopomoč za svojce bolnikov z demenco. Iz te pobude je zraslo društvo Primorske spominčice, ki danes deluje v Izoli, Ilirski Bistrici, Postojni in Sežani, in kjer se svojci in strokovnjaki, pa tudi bolniki, redno srečujejo.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

»Jaz bi rabila, da bi eden prišel spat z mojo taščo.« Ta na videz nenavadna prošnja, izrečena sredi pogovora, je v resnici utelešenje globoke stiske, teže, obupa in nemoči svojcev, ki skrbijo za osebe z demenco. Tokrat smo v podkastu poskusili odgrniti zaveso z bolezni, ki ne prizadene le bolnika, ampak vso družino, prijatelje in skupnost. Demenca, pogosto opisana kot »nepričakovani gost, ki pride brez vabila in ostane preveč dolgo«, je mnogo več kot zgolj pozabljanje. Gre za krovni izraz za več kot sto bolezni, ki vplivajo na delovanje možganov, najpogostejša med njimi je Alzheimerjeva bolezen. Vpliva na mišljenje, vedenje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Čeprav je pogostejša po 65. letu, se lahko pojavi tudi prej. Tatjana Cvetko, zdravnica splošne medicine in predsednica društva Primorske spominčice, se je z demenco profesionalno srečala pred več kot dvema desetletjema. Takrat podpore praktično ni bilo. »In tako smo pravzaprav zastavili delo, ki še traja,« je povedala o nastanku skupine za samopomoč za svojce bolnikov z demenco. Iz te pobude je zraslo društvo Primorske spominčice, ki danes deluje v Izoli, Ilirski Bistrici, Postojni in Sežani, in kjer se svojci in strokovnjaki, pa tudi bolniki, redno srečujejo.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

Drugi poudarki iz oddaje: -Kako v takšni ali drugačni stiski do pravega naslova in ustrezne pomoči, v Mariboru so iskanje poenostavili -V Cerknem načrtujejo ureditev športnega parka, kar ocenjujejo za pomemben mejnik v razvoju tamkajšnje športne infrastrukture -Z muzejskimi zmenkarijami v Postojni do več povezovanja v turizmu

Še drugi poudarki iz oddaje: - Zadrževalnik odpadnih voda v Stari vasi pri Postojni ne opravlja svoje naloge. - V Mariboru občani opozarjajo na divjanje z avtomobili, motorji in e-skiroji. - Po lanski zrušitvi strehe na športni dvorani pri Škofijski gimnaziji se mariborski ravnatelji bojijo, da bi lahko bilo tovrstnih primerov še več. - Prenove osnovne šole, ocenjene na kar 14 milijonov evrov, se bodo v občini Vojnik najverjetneje lotili postopno.

V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1

V Sloveniji največji izbruh bolezni modrikastega jezika doslej z najmanj 2500 primeri poginov drobnice. Na pomoč tudi vojska in gasilci.Nov zakon o ohranjanju narave ureja tudi problematiko vožnje v naravi in zvišuje globe za kršitelje.Jutri začetek radijskega kolesarjenja od Marije do Marije: Od Ilirske Bistrice do Stične.Varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne bo zagotavljalo 26 držav, Rusija namestitvi mirovnih sil pri sosedi nasprotuje.Na strelišču v Postojni danes Dan odprtih vrat Slovenske vojske. Mladim danes na voljo veliko možnosti vadbe vojaških veščin.Vreme: Ponoči nevihte in plohe, jutri se bo postopno razjasnilo.Skorajšnja kanonizacija Karla Acutisa: Celotna njegova dnevna rutina je temeljila na srečanju z Jezusom pri sveti maši in evharistični adoraciji.Ljubljanski kriminalisti od leta 2023 obravnavali 49 primerov domnevno ukradenih otrok v 70. in 80. letih. ŠPORT: Slovenski košarkarji so zabeležili tretjo zmago v predtekmovanju evropskega prvenstva.

Drugi poudarki: - Nova avtobusna postaja v Postojni bo po protestih občanov vendarle dobila podobo, kakršno so zasnovali sprva. - Na Novomeškem in v občini Sodražica si prizadevajo mlade na podeželju zadržati tudi z boljšimi cestami. - V Športnem parku Slovenska Bistrica bodo obnovili tamkajšnje atletske steze in nogometno igrišče. - Kaj so se naučili mladi na Taboru preživetja v Renčah in na gasilskem taboru v Gérečji vasi. Telefone in zaslone so zamenjali z učenjem raznih koristnih veščin.

Nekateri preostali vsebinski poudarki: - V Luciji začeli graditi 22-oddelčni vrtec, enega največjih pri nas. - Občina Škôcjan dograjuje cestno in kanalizacijsko infrastrukturo. - Na astronomskem taboru na Goričkem ne le o astronomiji in astrofotografiji, ampak tudi o gobarjenju. - Letošnji "obraz Bleda" je srebrokovač in oblikovalec unikatnega nakita Huberto Široka.

Papež Leon XIV. žrtve brodoloma ob jemenski obali priporočil Božjemu usmiljenju.Molitveno bdenje za žrtve katastrofalne eksplozije v Libanonu pred petimi leti.Na praznik svete Marije Snežne na Kredarici ponovitev zlate maše Mira Šlibarja.V Slavini pri Postojni slovesno ob 170. obletnici zaobljube.Na Mladifestu v Medžugorju tudi Slovenci.

Sredi letošnjega junija je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni organiziral že 32. Mednarodno krasoslovno šolo »Klasični kras« (16.-20. junij 2025), ki je pravzaprav znanstveni simpozij z vsakič drugo temo. Tokratna je bila precej v skladu z učinki podnebnih sprememb: »Ekstremni pogoji in dogodki na krasu«. Podnebne spremembe in rast vpliva sodobnega načina industrijske civilizacije tudi na kraških površinah in podzemlju povzročajo vse pogostejše in močnejše ekstremne hidrološke in podnebne dogodke, ki grozijo tako kraškim ekosistemom kot tamkajšnim ljudem. Letošnji osrednji organizacijski koordinator tega 5-dnevnega znanstvenega simpozija krasoslovcev z vsega sveta je bil naš gost v oddaji, znanstveni sodelavec inštituta, hidrogeolog dr. Cyril Mayaud. Hidrogeologijo je diplomiral v Parizu, se izpopolnjeval v štajerskem Gradcu, in se ustalil v Postojni, kjer se je naučil tudi našega jezika. FOTO: Prikaz dela pri nas najbolj tipičnega kraškega polja Planinskega polja, ko ga zalije višek vode iz kraškega podzemlja VIR: avtor je Žan Kafol, IZRK ZRC SAZU

Med poudarki oddaje še: - Prevoznik Arriva Slovenija posodablja vozni park in znatno zmanjšuje ogljični odtis - S 300 kilometri kolesarskih poti povezali Alpe in Kvarner - V Ribnici napreduje gradnja skoraj 10 milijonov vrednega medgeneracijskega centra - Tradicionalna poletna festivala v Novem mestu in Postojni

Drugi poudarki iz oddaje: -V Luki Koper poteka svet delavcev, ki bi lahko privedel do menjave treh nadzornikov -Na Krasu pričakujejo predsednico republike Natašo Pirc Musar, obisk bo trajal dva dneva -Katera je najzgodba vseživljenjskega učenja in kaj prinaša, naj vam namignemo, tokrat so bili v ospredju v Postojni

V nasprotju z napovedmi se pogovori med ukrajinsko in rusko delegacijo v Turčiji še niso začeli, diplomatske igre v ozadju pa se nadaljujejo. Turški viri poročajo, da začetek pogovorov še ni določen. Ukrajinski predsednik Zelenski je ob prihodu dejal, da se bodo o nadaljnjih korakih odločili po njegovem srečanju s turškim predsednikom Erdoganom. Dejal je, da je Ukrajina na pogovore poslala svoje najvišje uradnike, rusko delegacijo pa je označil za dekorativno. Več po teh poudarkih oddaje: - Zunanji ministri Nata o zvišanju obrambnih izdatkov - Skrčenje bruto domačega proizvoda - Ministrstvo za delo na pomoč turškim delavcem v Postojni

Med poudarki še: - Logaški občinski svet ustavil dejavnosti za postavitev igrišč za odbojko na mivki - Med ključnimi izzivi v občini Komen je izboljšanje športne infrastrukture, stisko bodo za zdaj reševali z balonom - V Arboretumu Volčji potok z rekordnim lanskim obiskom že sodijo med deset najbolje obiskanih spomenikov kulturne dediščine pri nas - Strokovno izobraževalni center Alme Karlin v Celju bo z mladimi obujal kulinariko iz popotničinih zapisov - Koliko obljub za kavico ostaja neuresničenih, v Postojni so jih začeli uresničevati!

Drugi poudarki oddaje: Največja kmetijska zadruga v Sloveniji Trebnje - Krka je tudi lani poslovala uspešno, prihodke je povečala za 5 odstotkov Na Višji strokovni šoli v Postojni bo zaživel nov študijski program Logistično inženirstvo Zaradi pomanjkanja duhovnikov nadškofija Ljubljana nadaljuje združevanje manjših župnij, tudi v Dražgošah in na Zalem Logu Gorici povezuje nova avtobusna linija, na Gočah jo še čakajo, v Mariboru pa potnikom sive lase povzroča menjava voznih redov

O vodni oviri, pa o nenadnem napredku, maratonskih izgledih in prijateljskih rivalstvih sva tokrat razvila super debato z odličnim tekačem, ki v Sloveniji nima konkurence na 3000 metrov z zaprekami. Klemen mi je zaupal nekaj treninških skrivnosti, pa razkril svojo razburkano atletsko pot od otroštva v Postojni do danes, ko teče za Radovljico. V kateri disciplini je premagal svojega očeta, kakšen bi moral biti odnos trenerja do atleta, kaj ga je navdušilo na KItajskem in zakaj tolikokrat omenja Janija Muleja - super prisluh za vaš vikend tekaški trening!

Nada Trebec se je rodila na Ostrožnem Brdu v Brkinih, živi v Postojni. Čeprav je bila profesorica zgodovine, sta jo vedno zanimali tudi etnologija in jezikoslovje. Lotila se je zbiranja narečnih besed, ki so jih nekoč govorili v njeni rojstni vasi. V reviji Kras je objavila več etnološko obarvanih člankov povezanih z Ostrožnim Brdom in kulturno ter naravno dediščino Brkinov. Je avtorica knjige »Ostrožno Brdo – štirje letni časi«.

V drugem delu našega sprehoda po Primorski v času, ko je bila v krempljih italijanskega fašizma, smo najprej orisali politično ozadje, nato pa smo si bolj podrobno pogledali zgodovino nogometa v Kopru, Izoli, Piranu, Tolminu, Sežani, Ajdovščini, Postojni, Vipavi, Ilirski Bistrici in nekaterih drugih krajih. Za konec pa smo si pogledali še, kako je bilo z nogometno infrastrukturo v tem obdobju. Imena kot so Circolo Sportivo, Libertas, Ampelea, Dopolavoro, Postumia, Edera ipd. nam danes ne pomenijo kaj dosti, nekoč pa je bila to športna realnost Slovencev v Italiji.

Med poudarki še: - Šolski center Kranj v novem šolskem letu s programom zdravstveni tehnik - Zakaj je župan Moravč po šestih letih razpustil koalicijo? - Na Ptuju veseli, da je med prejemniki priznanj ob mednarodnem dnevu prostovoljcev tudi več mladih - Zakaj je Celjska tropska hiša eksotičnih in redkih živali zaprta za obiskovalce? - Slovenska članska floorballska reprezentanca se je prvič uvrstila na svetovno prvenstvo, na Švedsko gre brez finančne podpore države

Raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne v tem tednu začenjajo vsakoletno raziskovalno ekspedicijo s kitajskimi kolegi na južnokitajskem krasu. Tam med drugim merijo količine CO2 v tamkajšnem kraškem podzemlju, tako kot so to skupaj na nedavnem obisku v Postojni izvedli na merilnih sondah v Javornikih na Notranjskem. Gre za dolgoletno sodelovanje s krasoslovci iz Inštituta za kraško geologijo Kitajske akademije geoloških znanosti v mestu Guilin v provinci Guangši na jugu Kitajske. Tem je uspelo dobiti raziskovalni projekt o količinah in meritvah CO2 v kraških kamninah in v zemljini južnokitajskega krasa. Tokratni gost dr. Mitja Prelovšek z inštituta tokrat ni šel z njimi, je pa za oddajo povzel spoznanja dolgoletnega skupnega raziskovanja krasa s kitajskimi kolegi. FOTO: Mitja Prelovšek z merilcem CO2 v prostorih IZRK ZRC SAZU VIR: Program Ars, Goran Tenze

Nekateri preostali vsebinski poudarki iz oddaje: - Mariborska občina krajanom Trčove ne bo sofinancirala črpalk zaradi neustrezne trase kanalizacije. - Vrata novega večgeneracijskega centra v Postojni odprta za vse, predvsem pa za ranljive skupine. - Piranske svetnike razdvaja naložba v celovito ureditev Športnega parka Portorož. - Na Otoku ljubezni v Ižakovcih drevi slovesno odprtje novega plavajočega mlina na Muri.

Drugi poudarki oddaje: - Na Vrhniki nimajo težav s pomanjkanjem družinskih zdravnikov. -V Mariboru se mestni svetniki sprašujejo, kdo bo plačal popravila centralne čistilne naprave? -Na primeru ptujske bolnišnice o tem, kako pomembni so laboratoriji pri določanju diagnoz in zdravljenja. -V Lendavi so predstavili projekt Socialne aktivacije, namenjen romskim ženskam, prvih 15 je že vključenih. -Hiša strahov v središču Ljubljane opozarja na različne oblike družinskega nasilja.

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo zvečer odprli novo gledališko sezono. Na Velikem odru bodo uprizorili gledališko klasiko Kazimir in Karolina izpod peresa avstrijskega dramatika madžarskega rodu Ődőna von Horvatha. Avtorja priredbe sta Tibor Hrs Pandur in Nina Rajić Kranjac, ki je dramo tudi režirala. V Mariboru se danes začenja 13. mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC. Njegovo prizorišče je Lutkovno gledališče Maribor, otvoritveni film pa Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler. Skupaj bo na ogled čez 20 filmov. V Postojni se je začelo 62. Linhartovo srečanje – Festival gledaliških skupin Slovenije. Na odru kulturnega doma v Postojni se bo v finalnem delu pomerilo 7 skupin, organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, pa je poskrbel tudi za dve predstavi v spremljevalnem delu programa.

Nedaleč od Ilirske Bistrice se nahaja vodoravna kraška jama z imenom »Račiška pečina«. V 20. stoletju so jo za skladišče uporabljale različne vojske, že dobra 3 desetletja pa jo raziskujejo krasoslovci in geologi. V njej je že v 30-ih letih zaradi ravnanja tal z namenom povečati skladični prostor, vojska Kraljevine Italije po sredini prerezala s sigo prekrito kopo. Kar bi bilo danes zaradi načel varstva naravne dediščine prepovedano, je bil takrat rezultat posega nastanek približno 3 metre visokega sedimentnega profila. Ta omogoča vpogled v preteklost njegovega nastanka od pliocena do danes, torej od cca. 2,6 milijona let pred nami. Tako je pred nekaj dnevi Mednarodna zveza za geološke znanosti na svojem 37. kongresu to naravno vrednoto uvrstila med »Drugih 100 geoloških dediščin Zemlje« (na prvem seznamu so na primer Škocjanske jame). Predsednica Mednarodne speleološke zveze izr.prof.dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni bo povzela, kaj vse iz tega profila razberemo o geološki preteklosti teh krajev. FOTO: Izjemna stratigrafsko-sedimentna dediščina profila v kraški jami Račiška pečina VIR: Nadja Zupan Hajna, IZRK ZRC SAZU

Morski travniki, ki rastejo v plitvih obalnih vodah, so eden izmed ekosistemov, ki zagotavljajo hrano in zatočišče številnim morskim organizmom. Prav tako proizvajajo kisik, zmanjšujejo erozijo, shranjujejo ogljik in so obenem pokazatelj dobre kakovosti morja. O tem obiskovalce portoroške plaže odslej ozavešča informacijska tabla, ki so jo na Okolju Piran postavili v sodelovanju z Zavodom YouSea. O pobudi in pomenu morskih travnikov govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo prelistali tudi "Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez", prav posebno knjigo avtorja Marina Sinkoviča, enega zadnjih izolskih ribičev. Preverili smo tudi, kakšno tropsko doživetje načrtujejo v Postojni.

Lutkovna umetnost se razvija in čedalje več je obiskovalecv, ki so se otresli predsodka, da je samo za otroke, pravijo ustvarjalci Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas se bo jutri v organizaciji tamkajšnjega gledališča začel v Mariboru in do septembra gostil najboljše domače in tuje produkcije. Predstavljamo tudi razstavo Jožeta Marinča v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in poročamo s koncerta Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na 23. Mednarodnem glasbenem festivalu mladih v Postojni.

Drugi poudarki iz oddaje: - Kako v Postojni ozaveščajo o posledicah čezmernega nakupovanja poceni oblačil? -Potem ko so podaljšali delovni čas obratovanja lokalov v Portorožu, domačine razburja hrup -Na Štajerskem bo še več priložnosti za izobraževanje odraslih

Drugi poudarki oddaje: - Ajdovska občina je v naselju Stomaž začela urejati vodovodno in kanalizacijsko omrežje. - Pisan poletni program v Postojni bodo zaokrožili s festivalom Zmaj ma mlade. - Bike park Pohorje eden od najprepoznavnejših v Evropi, letos že doslej več obiskovalcev kot lani vse leto. - Mariborska sinagoga v spomin na žrtve genocida nad Romi in Sinti v Mariboru in Murski Soboti pripravlja kulturno-izobraževalne prireditve.

Poročali smo o gradnji športne dvorane v Postojni, novih investicijah v ogrevanje v občini Maribor, turistično-informacijskem centru v Lipici, živahnem poletju v Mozisrskem gaju in filmskem festivali v Slovenj Gradcu.

Poročali smo o gradnji športne dvorane v Postojni, novih investicijah v ogrevanje v občini Maribor, turistično-informacijskem centru v Lipici, živahnem poletju v Mozisrskem gaju in filmskem festivali v Slovenj Gradcu.

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane. Zapiski: Nevarni odmerki nenevarnih snovi; Prehranski Frankenstein: Skrajno predelana hrana; Nevidni svet predorov; Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja.

Policija preiskuje vzrok hude železniške nesreče, ki se je dopoldne zgodila med Postojno in Prestrankom. Pri železniškem prehodu v Rakitniku je vlak zapeljal v skupino osmih delavcev Slovenskih železnic, ki so tam izvajali vzdrževalna dela. Povozil je štiri delavce - dva sta umrla na kraju dogodka, enega so prepeljali v bolnišnico v Izolo, drugega pa s helikopterjem v ljubljanski klinični center, od koder poročajo, da ni huje poškodovan in ni v smrtni nevarnosti. Sicer pa so pristojne službe še na terenu, območje pa ostaja zaprto. V oddaji tudi o tem: - Vlada in sindikati javnega sektorja dosegli dogovor o 80-odstotni uskladitvi plač z inflacijo in izplačilu regresa že marca. - Sever Gaze brez delujočih bolnišnic; v Varnostnem svetu zastoj glede resolucije o miru v Gazi. - Evropska nogometna zveza: razsodba sodišča Evropske unije še ne pomeni upravičenosti nogometne Superlige.

O hvaležnosti in priložnosti študija specializacije na prestižni londonski univerzi, hoji izven cone udobja in ustvarjanju življenja v angleški prestolnici. Celoten pogovor z dr. Gregorjem Možetom, lastnikom ortodontske ordinacije OrtoMG v Postojni, v katerem govoriva lovljenju priložnosti, spoznanjih, do katerih sva prišla v času življenja v Londonu, samorefleksiji, hvaležnosti pa vse do tega, kaj je dobro vedeti in vprašati, ko se odločiš za ortodontsko zdravljenje, kdaj se je za zdravljenje dobro odločitim lahko poslušaš tukaj: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda119 ... Trenutki so nova rubrika kratkih delov že objavljenih epizod.

Preeklampsija je bolezen, ki se pojavi v nosečnosti, kaže se z visokim krvnim tlakom in beljakovinami v seču. V najhujših primerih lahko vodi v prezgodnji porod, temu pa sledijo težave, povezane z nedonošenostjo. Tej temi bomo posvetili petkov Svetovalni servis, ko bo na vaša vprašanja odgovarjala izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, iz porodnišnice v Postojni. Govorili pa bomo tudi o drugih boleznih v nosečnosti, kot je na primer nosečniška sladkorna bolezen.

Socialni partnerji bodo na današnji seji ekonomsko-socialnega sveta dobili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ti so za 9 odstotkov višji kot pred šestimi leti, kar pomeni, da bo treba zvišati minimalno plačo. Za koliko imajo sindikati in delodajalci različna mnenja. Na novo je izračunan tudi znesek minimalnega dohodka, kar vpliva na višino socialnih transferjev. V oddaji pa tudi o tem: - Notranji ministri Unije o širitvi schengena, Hrvaška upa na vstop s prvim januarjem - V Centru za tujce v Postojni naj bi kršili človekove pravice. Vodstvo centra odgovarja: preiskave niso pokazale kršitev - Rokometaši z zmago začeli kvalifikacije za evropsko prvenstvo tt