Podcasts about dragi

Ko se je tistega dne, prvega v tednu, zvečerilo in so bila tam, kjer so bili učenci iz strahu pred Judi, vrata zaklenjena, je prišel Jezus, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19) Strah, ki je navdajal učence pred Judi, jih je zaprl v dvorano zadnje večerje, kjer so zaklenili vrata. Koliko ljudi danes po svetu dneve in noči preživlja po kleteh in po zakloniščih, ker jih je strah bomb, ki padajo z neba, ker jih je strah izstrelkov, ki rušijo in ubijajo. Kako zelo potrebujejo ljudi, ki vstopijo v njihov strah in tudi njim prinesejo sporočilo: »Mir vam bodi!« »In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo.« (Lk 24,13-14) … Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal z njima. (v. 29). Ne, ta pot v Emavs ni bilo potovanje. Potovanje je pot k novim spoznanjem, k novim doživetjem, k širšim obzorjem. Njuni koraki iz Jeruzalema proti Emavsu so bili beg. Beg pred nevarnostjo, beg pred razočaranjem, beg od življenja brez prihodnosti. Reke ljudi tečejo po poteh in brezpotjih sveta, ker bežijo. Bežijo pred nasiljem, pred vojno, pred lakoto, bežijo pred revščino in pred obupom. Tudi na tem begu so izkoriščani, preganjani, prezirani, deležni pa so tudi sočutja in usmiljenja. Kako zelo potrebujejo ljudi, ki jim spregovorijo spoštljivo besedo, ljudi, ki ostanejo z njimi, ki hodijo z njimi, ki jih povabijo k svoji mizi. Žene, ki so prišle z Jezusom iz Galileje, so si ogledale grob in kako je bilo položeno njegovo telo. (Lk 22,55). Kdo bi mogel izmeriti solze mater, žena in otrok, ki jih jočejo ob grobovih svojih sinov, mož in očetov. Solze, ki jih nihče ne more osušiti, ker tečejo iz praznine ob izgubi in srčne bolečine. Žene, ki so prišle k Jezusovemu grobu, je nagovoril angel: »Vstal je, ni ga tukaj!« Koliko angelov bo moralo priti k vsem grobovom sveta in žalujočim prinesti sporočilo o vstajenju in o življenju. Zato tebe, Gospod Jezus Kristus, ki si ob tisti veliki noči v Jeruzalemu vstal iz groba in prinesel življenje vsem, ki jih ogrinja senca smrti, prosim, da tudi za letošnjo veliko noč prideš v srca vseh, ki odločajo o življenju drugih, da se bo v njihovih srcih zaslišala tvoja beseda: »Mir vam bodi!«; da tiho stopiš ob tiste, ki bežijo, da bi živeli ter hodiš z njimi, da se jim bodo ob srečanju s teboj odprle oči; da se tiho dotakneš vseh objokanih lic, da bodo ob tvojem nežnem dotiku deležni tolažbe in upanja. Gospod Jezus, pridi s svojim sporočilom vstajenja v naš svet, stopi v naša življenja, da bomo polni upanja deležni tvoje obljube odrešenja. Dragi dobri ljudje, vsem vam voščim blagoslovljeno veliko noč Jezusovega in našega vstajenja. msgr. Stanislav Zore OFM ljubljanski nadškof metropolit

Clubul Oamenilor Dragi ne aduce al doilea om special pentru Mihai Morar: Paul Olteanu.Conceput mai puțin ca un podcast, cât mai curând ca o discuție sinceră între prieteni, Clubul Oamenilor Dragi poate fi cel mai tare oracol pe care nu l-am intâlnit când eram mici. Și asta pentru că aici întrebările sunt directe, sincere, fără perdea. Deseori suprind. Mereu ajung să ne prezinte o imagine completă a unor oameni pe care îi știm, îi apreciem, dar încă nu îi cunoaștem. Ei bine, după o oră de dialog, vei știi mai multe despre Paul Olteanu decât ai aflat vreodată. Și îți vei dori ca discuția să nu se termine.Nu rata ocazia să îl descoperi cu adevărat pe arhitectul minții, cu temerile și cele mai intime momente ale lui, într-un dialog fără perdea cu Mihai Morar.Fain & Simplu îți deschide universul Clubului Oamenilor Dragi.Cu Mihai Morar.Roche Bobois: 

Gost, dirigent Oscar Jockel razmišljanje o zadnji Mozartovi simfoniji začne z nasvetom Leopolda Mozarta, ki je v nekem pismu napisal: »Dragi sin, ne pozabi, da moraš s svojo glasbo pobožati tako kratka, kot dolga ušesa.« Dan pred izvedbo simfonije v ciklu Kromatika spoznavamo njeno naravno muzikalnost in neverjetno zgradbo dela.

Mihai Morar îți dă o rară ocazie să bei o cafea cu Daniel Buzdugan și să intri în lumea neștiută a celor doi realizatori de poveste.Inaugurăm Clubul Oamenilor Dragi! Un altfel de podcast, prezentat tot de podcastul numarul 1 din Topul Apple Podcasts – Fain & Simplu. Un podcast ca o cafea în pauza celui mai ascultat matinal din România. Buzdu și Morar așa cum, poate, nu îi știi. Doi prieteni buni care își amintesc și dezvăluie momente neștiute trăite împreună. O scurtă, sinceră și haioasă discuție despre ce îl face pe Buzdu să fie... așa cum îl știe o țară întreagă. Nu rata momentele inedite în care Daniel ne spune prima oară care este cea mai bună investiție a lui, la ce nu a reușit să renunțe până acum și care e istoria din spatele celebrelor farse ale sale.Fain & Simplu te duce la ‚canafeaua' lui Mihai Morar.

Med obvezno opremo, ki smo jo pred desetletji premogli na naši kmetiji, so bile uzda iz brzde in jermenov, vajet ter gajžla, kot smo rekli biču – pripomočku za udarjanje živine. Na veliko otroško veselje oče gajžle ne na nas ne na živini ni uporabljal, le sem pa tja je z njo zažvižgal skozi zrak. Konjem so vedno, ko so se z njimi odpravljali k težkim kmečkim opravilom, nadeli uzdo na glavo in jih tako vodili. Z na videz preprostimi pripravami so kmetje obvladovali silno konjsko moč, otroci pa smo težko delo konj zaradi varnosti bolj ko ne spremljali od daleč, saj nikoli nismo vedeli, kdaj se bodo močni delovni konji ob hrzanju povzpeli na zadnje noge in nas brcnili. Razen kakšnega prevrnjenega voza sena ali hlodov večje škode na naši kmetiji nismo utrpeli, se pa že od otroških dni konj bojim. Poslušnejši in pohlevnejši so se mi zdeli lisasti voli, vpreženi v jarem. Tako za konje kot za vole je nekdaj veljalo, da so neprecenljiva delovna moč od jutra do večera, v ledeno mrzlih jutrih ali pa v vročih poletnih dneh. Skrbni gospodarji so se zavedali, kaj bi pomenila izguba ene ali druge vprežne živali, pri slabih pa je največkrat pel samo bič. Dragi poslušalci in cenjene poslušalke, tako vi kot jaz smo vpeti v vajeti. Vsakdo izmed nas nosi svojo uzdo, svoj jarem. Mogoče je komu izmed vas dano, da uzde in jarme drugih držite v vajetih in vodite. Želim vam, da potegi vodenja ne bi prerasli v prisilo ali celo nasilje, ki zagotavlja poslušnost ali spodbuja k delu. Verjamem, da ste dobri gospodarji – gospodarji, ki znajo svoji vprežni živini kdaj pa kdaj sneti uzdo ali jarem z glave in izpustiti vajeti. Če se bojite, da bo vašo čredo premamilo prostranstvo svobode, potem vajeti ne smete izpustiti, temveč samo popustiti. Če pa ste voz, ki ga vlečete, preveč naložili, potem boste v jarem morali vpreči še koga. Sicer vas lahko doletita hrzanje in prhanje. Mogoče vam bo kdo celo ušel z vajeti. Sama sem potrebovala več kot samo štirinajst dni poletnih počitnic, da sem lahko odpela krivične spone in razvezala vezi jarma (prim. Iz 58,6). Jarem, ki me je tiščal in žulil, mi je uspelo sneti. Če sem iskrena, mi zanj ni prav nič več mar. Prav tako si ne želim, da bi ga nase vzel kdo drug. Ukrojen je bil zame, a sčasoma sem ga prerasla. Z leti sem se pod njim počutila utesnjeno in nemirno, zato sem ga morala odložiti in nase vzeti nov jarem. Upajoč, da bom našla počitek svoji duši. Ponovno sem se začela učiti od Njega, ker je krotak in v srcu ponižen, njegov jarem pa prijeten in njegovo breme je lahko (prim. Mt 11,29–30). Naši vozovi bodo po koncu poletnih počitnic začeli ponovno drdrati po kolesnicah življenja. Upam, da vam je z njih uspelo zmetati ves odvečen tovor in da vas vajeti življenja ne bodo preveč utesnjevale.

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Kojot i Luni vas dočekuju u intimnoj novogodišnjoj epizodi u kojoj razgovaraju o događajima koji su najviše uticali na njih u 2024. godini i svojim očekivanjima od nove 2025. Dragi slušaoci, nekavam je srećna Nova godina i svi ostali zimski praznici!

Dragi naši slušatelji, Ova epizoda snimljena je 20.12., prije nego što smo saznale za tragediju koja je pogodila Osnovnu školu Prečko u Zagrebu. Duboko smo potresene događanjima i želimo izraziti našu iskrenu i najdublju sućut obiteljima stradalih. Želimo vas podsjetiti da su svi osjećaji dozvoljeni – kao i inače, no posebno u ovim trenucima. Plačite ako vam se plače, usporite i budite nježni prema sebi. Otvoreno razgovarajte o svojim emocijama i potičite druge da učine isto. Naša platforma uvijek je tu da vas potakne na stvaranje društva u kojem se istinski vidimo, čujemo, podržavamo i uvažavamo. Kroz zajedništvo možemo biti snažniji i podržati jedni druge. Želimo iskoristiti ovaj prostor i našu platformu da vas potaknemo na stvaranje okruženja u kojem ćemo se međusobno vidjeti, čuti, uvažavati i podržavati. Budimo tu jedni za druge, s pažnjom i empatijom. U ovim teškim trenucima, ali i inače. Ako vam je potrebna pomoć, u nastavku donosimo popis lokacija na kojima možete dobiti besplatnu psihološku podršku:

Dragi prijatelji, vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu, ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet naenkrat postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!

Nov dan, nov polčas!Tokrat smo vsi trije mušketirji obkrožili našega gosta in ga zasuli z vprašanji. Koudy, Tilc in Bwaž smo se usedli za mikrofone in gostili dolgoletnega igralca in zdajšnjega trenerja Rogaške, Dragišo Drobnjaka!Slišali boste lahko vse od košarkarskih začetkov, prestopnih sag v slovenski ligi, do igranja v tujini.Vabljeni k poslušanju malo daljše epizode. Vzemite si čas in napnite ušesa.TIMESTAMPS:[00:00:00 - 00:02:10] Uvod[00:02:10 - 00:26:50] Odraščanje in začetki v Triglavu[00:26:50 - 00:46:05] Krka[00:46:05 - 00:53:48] Slovan[00:53:48 - 01:12:40] Sašo FIlipovski (Olimpija & Turow)[01:12:40 - 01:23:50] Modul Group[01:23:50 - 01:42:16] Ostale tuje avanture[01:42:16 - 1:58:32] Ultras vs. gledališče in sodniki[01:58:32 - 02:02:45] 13/14 Sezona Olimpija[02:02:45 - 02:22:10] Šentjur in Rogaška oz. Labodji spev na koncu kariere[02:22:10 - 02:49:00] Vprašanja gostov[02:49:00 - 02:54:10] Zaključek

Pred vama je specijalna epizoda podcasta u kojoj govorimo o posjeti OŠ “Dragiša Luković Španac” iz Kragujevca Muzeju ratnog djetinjstva u Sarajevu, koja se desila 19.3.2024. U podcastu smo razgovarali s Jasminkom Halilovićem, osnivačem i direktorom Muzeja ratnog djetinjstva u Sarajevu, kojeg je 2018. Forbes kao prvog Bosanca uvrstio na svoju listu evropskih lidera “30 under 30”, a 2023 je proglašen za European Young Leader (EYL40). Također smo razgovarali i s kolegom Milanom Živanovićem o tome kako on doživljava ovakve mirovne inicijative i zašto su one važne u današnoj eri narastajućeg fašizma. Ovaj podcast napravljen je u suradnji sa kolegom novinarom Milanom Živanovićem iz Beograda u okviru projekta Creative culture for Western Balkan, koji podržava Thomson Foundation.U ovoj epizodi s Jasminkom smo pričali o:00:00:00 Uvod i najava00:02:44 Put u Kijev i pripreme za otvaranje MRD u Ukrajini00:06:55 Kijev nije previše ugrožen jer je vrlo daleko od fronta a bombardovanje dalekometnim projektilima je vrlo skupo00:11:11 U MRDu prikupljamo priče i predmete djece koja su odrastala u ratu00:18:59 Važno je da mi u BiH podržavamo odbranu palestinskog naroda jer smo proživjeli rat 00:22:50 Budžet iz institucija BiH za MRD je manji od svih drugih većih festivala 00:26:00 Posjeta OŠ iz Kragujevca MRDu u organizaciji YIHR iz Beograda 00:31:10 Prvi put je u martu jedna škola iz Srbije došla u zvaničnu posjetu našem Muzeju00:36:29 Nastavnice iz Kragujevca su pretrpile medijski linč u Srbiji zbog svojih izjava o posjeti Muzeju00:42:15 Ministarstva obrazovanja kantona i RS-a moraju dati školama dozvolu za posjetu MRDu00:47:00 Mladi političari iz različitih stranaka u SA su stali uz inicijativu da se MRD dodijeli lokacija u Logavinoj00:50:57 Želimo da nova zgrada MRD bude zaštitni znak Sarajeva00:57:00 Imamo izvrsnu suradnju sa kolegama iz muzejske industrije 01:05:34 Širenje naše kolekcije je vrlo zahtjevno i skupo 01:09:18 Zapaljenu knjigu iz Vijećnice naše učesnice Alme na izložbi u Seulu je vidjelo preko 100 000 ljudi01:12:45 Dokumentarac o gegicama koje je MRDu poklonila porodica koja je iz Kalesije izbjegla u Švicarsku 01:16:43 Posljednjim letom sam napustio Kijev u februaru 202201:20:27 Posvetio sam svoj život razvoju MRD01:22:47 Najava razgovora sa Milanom Živanovićem, novinarom iz Beograda01:25:05 Ova posjeta je možda najvažniji događaj u posljednih 30 godina na polju pomirenja u regionu01:30:02 Novinari obično govore samo o krivici želeći da utvrde ko je više kriv, što je pogrešno01:36:48 Nije mi jasno zašto bi bilo kome smetao razgovor o miru01:41:00 Važno je da istrajemo na ovakvim razgovorima o miruProdukcija/Sarajevo: Kolektiv znanja Audio/Sarajevo: Nino ŠkiljićProdukcija/Beograd: podcast.rsVideo i audio/Beograd: podcast.rsMuzika: Alan OmerovićDesign: Effect AgencyJednokratne donacije: https://www.paypal.me/KolektivZnanjaPatreon donacije: https://www.patreon.com/c/KolektivznanjapodcastPratite nas na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/kolektivznanja IG: https://www.instagram.com/kolektiv_znanja/X : https://twitter.com/AnisaSerak*Ova epizoda je dio našeg serijala o kulturnom aktivizmu koji je nastao uz podršku Thomson fondacije kao dio projekta Kultura i kreativnost za Zapadni Balkan (CC4WBs). Priča je kreirana uz finansijsku podršku Evropske unije. Njen sadržaj je isključiva odgovornost autora i ne predstavlja nužno stavove Evropske unije.

Dies irae, dies illa – strašen dan bo tisti dan plačila, o katerem danes premišljujemo, cenjene poslušalke, spoštovani poslušalci, dan, ki mu ne more ubežati nihče, kdor je ugledal sonce in stopil na to zemljo, dan smrti, dan sodbe za naša dejanja. Čeprav je primerno, da o smrti premišljujemo z vso resnostjo in spoštovanjem, je pravzaprav naša tolažba, če se naše srce res oklepa Boga in si prizadevamo živeti bogu vdano, bogoljubno življenje. Manjši brat Tomaž Čelanski nam v svoji sloviti sekvenci zelo nazorno slika srečanje duše s svojim Stvarnikom; današnji dan je dan molitve in spomina, ki se v nasprotju z včerajšnjim praznikom, ko smo proslavljali tiste brate in sestre, ki očiščeni in posvečeni že gledajo Božje obličje v nebesih, ozira na tiste, ki si tega še niso zaslužili in trpijo v vicah zaradi svojih prestopkov, da bi bili očiščeni končno vredni vstopa v večno blaženstvo. Ko molimo, obiskujemo grobove in darujemo odpustke za očiščenje naših rajnih sorodnikov in prijateljev, o katerih zveličanju ali pogubljenju še ne moremo biti prepričani, nehote, a nujno premišljujemo o svoji minljivosti in odgovoru za svoje življenje, ki ga bomo morali dati ob koncu, kakor poje slednica: »Kolik strah bo vstal v naravi, / ko Sodnik v mogočni slavi na odgovor vse postavi!  Tromba silno bo zapela, do vseh mrtvih zadonela, jim pred sodni stol velela.  V grozi smrt se bo čudila, ko bo stvar se spet zbudila, da pred sodbo bo stopila. […] Dano svetu bo spoznanje in za vsako zlo dejanje Bog prisodi maščevanje.« In če iskreno in ponižno premišljujemo o svojem življenju, moramo skupaj s Čelanskim zavpiti: »Kam se čem takrat dejati, kje zavetnika iskati, dobrim komaj bo obstati?« In prositi usmiljenja: »Kralj neskončne visokosti, ki rešuješ iz blagosti! Reši me, vir vseh svetosti!  Spomni se, o Jezus mili, da so zame Te umorili, prosim, tisti dan se usmili. […] Da grešil sem, se sramujem, krivdo svojo obžalujem, - Prizanesi, Bog! - zdihujem.  Duše si iskal zgubljene, reševal si spokorjene, reši, prosim, tudi mene.« V dneh, ko se s posebno skrbnostjo spominjamo naših rajnih, prosimo dobrega Boga, naj jih očisti njihovih prestopkov in jim nakloni večno veselje, nam pa pomaga, da se resnosti svojih odločitev in svojega življenja zavemo že tukaj, zdaj, ter poskušamo popraviti tisto, kar smo zagrešili, kadar nas ni vodila ljubezen do Boga ali bližnjega. Dragi prijatelji, miren dan vam želim.

Piše Veronika Šoster, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. Milan Dekleva je v Lističih, podobno kot v mnogih svojih romanih, za protagonista izbral resnično osebo in na tej podlagi napisal bolj ali manj fiktivno zgodbo. Tokrat gre za verjetno najbolj osebno izbiro do zdaj, saj je v fokus postavil svojega strica – pesnika, prevajalca in urednika Alberta Široka (1895–1985), o katerem Marij Čuk v spremni besedi piše, da je bil v času svojega delovanja v Trstu »referenčna točka za tržaške Slovence, zaradi tega pa tudi trn v peti italijanskim fašističnim oblastem«. Protagonistova identiteta se nam razkrije le z nekaj namigi in podatki, recimo z omenjanjem njegovega brata, tigrovca Karla Široka, ki je bil leta 1942 kot talec ustreljen v Dragi pri Begunjah, in s pričakovanjem srečanja z velikim italijanskim pisateljem Italom Calvinom, saj je Albert pripravljal prevod njegovega prvenca Steza pajkovih gnezd, ki je v resnici izšel leta 1968. Dekleva je roman zastavil fragmentarno, dnevniško, namesto klasičnih dnevniških zapisov pa izbral naslovne lističe, kamor Albert zapisuje svoje misli in doživetja, jih datira in potem skriva. Letnice so kronološko pomešane, kar na začetku deluje rahlo zmedeno, a kmalu se vzpostavi notranja struktura. Nekatere letnice se namreč ponavljajo in vse, kar se dogaja na posamezno leto, je zapisano v pravem zaporedju, kar vzpostavlja občutek, da se vendarle premikamo vedno naprej. Je pa taka struktura tudi vsebinsko utemeljena, saj Albert veliko premišljuje o času, preteklosti in sedanjosti, in Lističi nas pošljejo na pravo popotovanje po človekovi zavesti o sebi in o svetu, ki ga zaznamuje. Roman je prežet tudi z drugimi resničnimi dogodki in osebami, predvsem literarnimi, pa tudi omembami gledaliških predstav, romanov in prostorov, kjer poteka kulturno življenje. Albert razmišlja o prijateljih in znancih, vpetih v družbeno dogajanje, včasih koga tudi sreča, se z njim zaplete v pogovor o stanju stvari, predvsem pa na lističe zapisuje svoje razmisleke o napetih časih preteklega stoletja, zaznamovanega z dvema svetovnima vojnama, fašizmom, taborišči, diktaturo in drugim nasiljem. Pri tem ima osrednjo geografsko vlogo Trst z okolico, nenehno na udaru zaradi pritiskov politike. Albert se spominja, kako je bil preganjan, interniran, onemogočen, kako se je moral zagovarjati, kako je kazensko poučeval, ker je bil proti temu, da bi bila spričevala samo v italijanskem jeziku, kako so morali Slovenci v Italiji ves čas graditi nove ustanove, ki so jih uničevali in razstreljevali. Na listič iz leta 1930 je recimo zapisal, da je za slovenske izobražence življenje v krajih ob meji neznosno, saj so se razcveteli ovaduštvo, nestrpnost in nasilje, policijski nadzor je strog in veliko, tudi sam, jih je bilo zaslišanih in aretiranih. Albert s svojim pripovedovanjem, ki ga lahko razumemo spominsko in tudi anekdotično, ustvarja tudi širšo sliko družbe in nekega družbenopolitičnega prostora, ki je ves čas na prepihu. Čeprav ne gre za dejansko spominsko prozo, ampak za fiktivne zapise, ki temeljijo na zgodovinskih dokumentih, ima Dekleva dovolj humanistične in empatične žilice, da lahko skozi izbrano osebo govori iskreno, zaskrbljeno, ogorčeno, prestrašeno, obžalujoče, melanholično, pretreseno, jezno, predvsem pa pristno. Prav zato je še bolj kot pisanje o resničnih dogodkih in protagonistovih odzivih nanje pomembno pisanje o pomenu svobode, lastne volje v času družbenih napetosti, iskanju moralnega kompasa, dilemah in dvomih ob sprejetih odločitvah. Albert se nenehno sprašuje o junakih in neodločnežih, zdi se mu, da je v življenju zapravil preveč časa, ko se ni zares uprl, da je preveč sledil tujim željam, kar pa mu ni prineslo nobene svobode. Ključna oseba zanj je brat Karel, ki ga vidi kot heroja, njegova izguba ga od vseh najbolj prizadene in še leta in leta pekli: »Nisem si želel, da bi Karlov konec postal obsedenost mojega življenja in me s tem prisilil v životarjenje. […] Pretresen sem spoznal, da je še huje: s premlevanjem Karlovega konca je njegova smrt postajala prisotna, na ta način sem jo v sedanjosti oživljal, česar nikoli nisem hotel. Začutil sem neke vrste omotico, vrtoglavost zanke, v katero je ujeto človekovo zavedanje: s spominjanjem samo ojačamo moč sedanjosti. Vse, kar je minulo, postane megafon zdajšnjosti – vrtinči se v neskončnem nizu ponovitev in odmevov.« Smiselno je, da se lističi med sabo mešajo, saj je sedanjost vedno zaznamovana s preteklostjo, preteklost pa nikoli zares izgubljena, pozabljena. Albert se večkrat počuti, da je le marioneta v rokah nekoga drugega, in res se med branjem zastavlja vprašanje, koliko sploh ima lahko človek ob takih zgodovinskih pretresih resnega vpliva – ali ga zgodovina bolj ali manj kruto premetava in poskuša le preživeti, ne da bi pri tem izgubil integriteto in svobodo. Nekje se zapisovalec celo zgrozi, če so popisani lističi morda zaznamki njegovega oportunizma, saj pokažejo, da se je večkrat ugriznil v jezik, zato bi bilo morda bolje, da ostanejo skriti, razmišlja. A z njim zlahka simpatiziramo, saj se izkaže, da je bil kljub vsemu človek na mestu, le da se je boril drugače kot na primer njegov brat. Zato tudi ni nič čudnega, ko lističe povezuje z vitalizmom, skoznje ohranja žive vse izgubljene in umrle, ne prepusti jih pozabi, čeprav ob tem dreza v speče rane in precej nepopustljivo zre na lastno preteklost. Tu se v zgodbo pomensko vpisuje osrednje srečanje z Italom Calvinom, saj namerava prevajalec razrešiti neko zagato. Gre za Calvinov stavek o tem, da so nekatere stvari celo bolj grozne, ko se nanje spomnimo, kot ko smo jih doživljali, kar je pravzaprav natanko ta občutek, ki ga ob branju lističev dobivamo o Albertu – da mu je namreč nekatere stvari še bolj mučno in težko pogledati za nazaj. S tem prodremo do same srčike romana, škoda je le, da je Calvino na teh nekaj straneh napisan veliko bolj atraktivno kot protagonist, kar je verjetno tudi zaradi občudovanja in Albertove zadrege ob spominu na to, kako se je na koncu odzval na srečanje. V vsakem drugem pogledu je to vrhunec romana, njegova osrednja točka in tudi dokaz o tem, kako izgubljen in ranljiv je Albert v prostoru in času, kako se ne zna postaviti vanj. Čeprav se posamezne podrobnosti in napetost zaradi razdrobljenosti forme sproti rahlo izgubljajo in je kljub kratkosti romana v njem nekaj nepotrebnih zastranitev, se posnemanje dnevniškega zapisovanja v Lističih izkaže za precej uspešno. Vsebinsko pa se tako ali tako vrača nenehno k istim temam in ostaja osredotočen in homogen, nenehno utripajoč skozi čas. Vse ostalo je zgodovina.

Tukaj je posebna jesenska serija štirih pogovorov Cosmo podkasta, kjer Flora Ema Lotrič gosti izjemne ženske iz različnih industrij. V vsaki epizodi se poda v globino njihove osebnosti in razkriva ključne lastnosti, ki so prispevale k njihovemu neverjetnemu uspehu. Ponosni pokrovitelj pogovorov je Zalando, ki v tem trenutku ponuja čudovite jesenske trende. Za vsakega se nekaj najde, zato skoči na spletno stran ali aplikacijo in si poglej, kateri kos te najbolj pokliče. Maja Ferme je ena najuglednejših slovenskih modnih oblikovalk in prva Slovenka, ki je predstavila svojo modno revijo v New Yorku. Sodelovala je s številnimi domačimi in svetovnimi zvezdami, med njimi Monico Bellucci in Anno Netrebko. Nedavno sta ambasadorja njene prestižne linije Premium Ferme postala tudi košarkar Goran Dragić in njegova partnerica Greice Murphy. Poleg vseh profesionalnih uspehov pa je Maja tudi predana mati in žena, ki se je skupaj z družino nedavno podala na enoletno potovanje okoli sveta. V tem podcastu bo razkrila zanimive zgodbe in spoznanja o svojih izjemnih dosežkih, tako v poslovnem kot osebnem življenju. 00:00 - MAJA FERME 3:10 - Poseben odnos z možem 7:50 - Postavljanje prioritet 9:00 - Kemikalije v oblačilih 12:50 - Zavestni nakupi 17:30 - Kako privabit mlade k trajnostni modi 24:35 - Podpiranje slovenskih proizvodov 28:45 - Največje težave mladih oblikovalcev 32:20 - Kako je postala (tudi) podjetnica 35:20 - Vloga mentorjev 36:20 - O sodelovanju z G. Dragićem in njegovo Greice 40:20 - Najboljši nasvet od Greice Murphy 42:35 - Kako vzgaja hčerko Paris Noa 45:50 - O njihovi poti okoli sveta 58:57 - Kaj si Maja najbolj želi? Več o Maji Ferme: https://majaferme.com/ https://www.instagram.com/majaferme/ Več o Flori Emi: https://floraema.com/ https://www.instagram.com/floraema/ #cosmopolitan #slovenija #podcast #majaferme #floraemalotrič #moda #trajnost #potovanja #lepota #fashionweek #gorandragić #greicemurphy #modnaznamka #premiumferme

Dragi tech i development entuzijasti, ovo je epizoda Dana Za Podcast koja otkriva početke, pobjede, poraze i sve male tajne velikih developera. Naš današnji gost je Ivan Božić iz Ars Future s kojim je Petar pronašao zajednički jezik oko svoge što dolazi u izdavanju digitalnog proizvoda. Naravno, osim toga što slično pričaju, još su k tome i davno dijelili isto poduzeće. Čujemo da i danas posluju odlično!

Dragi prijatelji! Čas v katerem živimo je poln besed, člankov, prispevkov o človeku, njegovih pravicah in vse kar spada zraven. Nagnjeni smo k temu, da moramo vse določiti s predpisi in zakoni. In seveda vsako stvar razčlenimo, obdelamo z znanstvenimi metodami, naredimo določene zaključke in to naj bi bilo, kot radi pravimo, realno življenje. Po drugi strani pa doživljamo kako svet postaja vedno bolj nečloveški, svet brez čuta za človeka, lahko bi rekli tudi, človeštvo brez duše. Veliko odločitev v življenju človeka je povezanih z različnimi interesi, ki podzavestno usmerjajo naše življenje. Tudi dogodki po svetu nas nenehno opozarjajo na uničujoče posledice raznih interesov. Postaviti bi si morali vprašanje kdo usmerja moje življenje, kdo usmerja moje življenjske navade, moje obnašanje v vsakdanjem življenju. Zdi se, da izgubljamo neke temeljene lastnosti, ki naj bi si jih pridobil človek v času svojega življenja. Pravzaprav niso to samo značajske lastnosti, to je temelj vsakega življenja. Lahko bi temu rekli tudi (Recimo temu) kreposti. Kdo danes še razmišlja o tem? Prepričani smo ali pa so nas prepričali, da je vse prav in dobro kar delamo. Ob srečanju z ljudmi na Madagaskarju kjer v hiši na manj kot desetih kvadratnih metrih živijo oče, mama in štirje ali več otrok, se mi nehote postavi vprašanje: kaj se zanje spremeni ob novo sprejetem zakonu, ki veliko govori o pravicah vsakega človeka do dostojnega prostora za bivanje. Zagotavljam vam, da čisto nič. Njihovo življenje ostaja utesnjeno v to skromno bivališče. Zato je pomembno, da najdejo v našem življenju pravo mesto osnovne kreposti: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. O tem ni mogoče pisati razprave, to je mogoče samo živeti. Ta spoznanja prenašati na druge ljudi pa je pot, da tudi drugi z razumnostjo in pravičnostjo usmerjajo svet k večji srčnosti in zmernosti. Tako postaja človek in z njim človeštvo bolj občutljivo za vse krivice in nepravičnosti, ki se dogajajo po svetu. Želimo si, da bi se nekaj spremenilo. Želja po spremembi je del človeškega življenja. Dokler v človeku tli ta želja je to znamenje življenja. Nihče ne bo naredil tega namesto nas, mi lahko stopimo korak naprej in dovolimo, da bo v nas več razumnosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti. In zavedajmo se, da o tem ne moremo govoriti sami, drugi morajo opaziti, da hočemo nekaj novega, lepšega in boljšega zase in zlasti za ljudi okoli nas.

Zaskrbljeni soprog je svojo bolno ženo pripeljal k zdravniku. Bila je videti zelo slabo, zato so jo v čakalnici drugi bolniki spustili mimo vrste. Zdravnik ji je predpisal številne preiskave, medtem pa je njen mož čakal v čakalnici. Ko je bilo vse opravljeno, ga je zdravnik povabil v ordinacijo in mu z zaskrbljenim obrazom povedal: "Bojim se, da je vaša gospa v kritičnem stanju. Ugotovili smo redko obliko slabokrvnosti, in če se ne zdravi, lahko še umre. Vendar pa – zdravilo obstaja. Ne boste ga dobili v lekarni, ta bolezen namreč zahteva dobro domačo oskrbo." "Samo povejte, gospod doktor, vse bom naredil, da bom ženi priskrbel, kar potrebuje." "Dobro. Potrebno je naslednje: odpeljite jo domov in poskrbite zanjo, kakor da bi bila kraljica. Trikrat na dan ji pripravite obrok. Zajtrk ji postrezite v postelji. Ne dovolite ji, da bi po hiši naredila kar koli, kar bi lahko vi storili namesto nje. Če bo kaj potrebovala, ji to priskrbite. Zjutraj in zvečer ji obvezno zmasirajte hrbet. Ker je njena odpornost zelo šibka, morate vzdrževati tudi čistočo v hiši. Imate še kakšno vprašanje?" Presenečeni soprog ni imel vprašanj, zato je zdravnik nadaljeval: "Želite, da ji novico o njenem stanju povem jaz ali boste to storili vi?" "Ne, hvala, sam ji bom povedal," je odvrnil soprog in se odpravil v prostor, kjer ga je čakala žena. Ko ga je zagledala, je takoj začutila, da nekaj ni v redu, zato je zaskrbljeno vprašala: "Dragi, kaj je? Ali sem hudo bolna?" Žalostno je odvrnil: "Zdravnik pravi, da boš umrla." Tudi sami se velikokrat vedemo kot soprog iz zgodbe. Pravimo, da imamo radi svoje sorodnike in prijatelje, vendar se zaradi različnih razlogov umaknemo, ko je treba naklonjenost izraziti z dejanji. Medtem ko je ljubezen dandanes opevana vsepovsod, pa smo izoblikovali kulturo površinske ljubezni, pozornost namenjamo le privlačnim in zanimivim osebam. Za ostarele, bolne in revne nam razumevanja zmanjka. Zanimivo pa je, da v naravi vlada drugačno načelo, vse namreč služi drug drugemu. Ne prikrajšajmo drugih za pomoč v vsakdanjem vrvežu, ne govorimo jim: Umrli boste, ko pa jim lahko pomagamo. Zdravilo je ljubezen, ki zahteva delovanje, in taka bo obrodila sadove. V Svetem pismu beremo priporočilo za tako ravnanje : “Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.”

Dobro došli u novu epizodu podcast-a pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao"! U prvom delu emisije, Nenad Kulačin i Marko Vidojković nisu mogli više da se prave kako opozicija radi nešto korisno, izjavili su saučešće Srbima sa Kosova koje je 20 opozicionih poslanika iz Srbije ubeđivalo u 30 različitih stvari, a zaključili su da je najbolje jedno vreme iskulirati međugradski prevoz koji vodi u Beograd i iz njega. Dragi gost dvojca bez kormilara je kolumnista Peščanika i portala N1, jednom vojnik - uvek vojnik, Ljubodrag Stojadinović! Brutalna analiza ovog beskompromisnog fajtera o Banjskoj, Radoičiću, "maršalu" Vučiću, obaveznom služenju vojnog roka i još mnogim temama, upravo je ono što vam treba ovog trenutka. U Magarećem kutku videćete čak tri od devet Vulina.

V Stožicah se odvija dobrodelna poslovilna tekma Gorana Dragiča. Košarkarska legenda ob svojem slovesu od aktivnega igranja zbira tudi dobrodelna sredstva za mlade iz ogroženih okolij. Druge teme: - Odgovornost za napad v Nemčiji prevzela Islamska država - V Egiptu še naprej pogajanja v premirju, v Gazi znova evakuacije - Ukrajina obeležila dan neodvisnosti

Stopnjuje se vročica pred uradnim slovesom kapetana zlate košarkarske reprezentance. Goran Dragić se bo od poklicne kariere uradno poslovil na jutrišnjem spektaklu, za drevi pripravljajo dobrodelno dražbo. Na današnjem poslovno-športno-družabnem dogodku so med drugim poudarili, da se vlaganje v šport splača. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež meni, da se splača vlagati tudi v segmente, ki niso najbolj izpostavljeni, ker ustvarjajo zaupanje v lokalnem okolju, nove generacije strank in nove generacije zaposlenih. Druge teme: - Prvi primer ohromelosti zaradi virusa otroške paralize v Gazi po četrt stoletja - Obisk indijskega premiera v Kijevu v znamenju posredovanja med Ukrajino in Rusijo - Spodbudni turistični podatki bi lahko bili še boljši ob ustreznejši letalski povezljivosti

Košarkar Goran Dragić je v Stožicah na dobrodelni gala večerji gostil zvezdniške kolege. Za mlade športnike so v dobrodelni dražbi zbrali 94 tisoč evrov. Vrhunec bo sicer jutrišnja poslovilna tekma, na kateri bo Dragić kot kapetan ene izmed ekip s številnimi svetovno znanimi košarkarskimi imeni uradno sklenil svojo kariero. Kapetan druge ekipe bo Luka Dončić.

Dragi prijatelji. Vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je treba le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet nenadoma postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!

Jezus tudi danes trka na srca določenih ljudi, da bi se odzvali njegovemu povabilu in v celoti posvetili svoje življenje oznanjevanju evangelija in vodenju krščanskih občestev.

Eden najboljših slovenskih košarkarjev v zgodovini Goran Dragić bo 24. 8. organiziral Noč zmaja, s katero bo dal pravljično piko na i svoji bogati karieri. Na svojo kariero je tokrat pogledal prav skozi prizmo pravljice. Vabljeni k poslušanju!

”Hai de Paști acasă” este îndemnul lansat pentru moldoveni să se reunească cu cei dragi și să descopere Moldova turistică. Vorbim despre campania lansată de Oficiul Național al Turismului și Ministerul Culturii care își propune să arate frumusețea și bucuria de a petrece în familie Sărbătoarea Învierii. Și în acest an, Lumina Sfântă de la Ierusalim va fi adusă separat de Mitropolia Basarabiei și Mitropolia Moldovei. Iar Poliția și Agenția Națională pentru Sănătate Publică a venit cu mai multe recomandări, în contextul sărbătorilor pascale.

Pred vama je nova epizoda podcasta Snaga uma sa glumicom Tamarom Dragičević, o snazi podrške, porodice i slobode. Tamara je govorila o značaju vaspitanja i lekcijama koje je upila rastući u velikoj porodici punoj ljubavi, koje su joj dale slobodu i snagu za građenje karijere koju danas ima, a koje sada nadragđuje i sa suprugom prenosi na njihovu decu. Čeka vas razgovor o životnim vrednostima na kojima možda počivaju svi uspesi, bilo da su oni profesionalni, društveni ili porodični.

Dragi moji, testiram nove alate i snimila sam ovu epizodu u audio i video izdanju. Tema ove pizode je unutarnji saboter kojeg svi imamo i najcesce ga nismo svjesni. To je unutarnji glas koji je gotovo necujan i suptilan a veoma mocan. Molim vas za vas feedback i povratnu informaciju, hvala !! Pogledajte video Youtube link: https://youtu.be/r28zsgnIKLM

Dragi moji! pomalo podcast is back! Nakon skoro 2 godine pauze, vraćam se se novim gostima i novim temama. Hvala vam što ste u međuvremenu podržavali pomalo too much priču koja se naravno i dalje nastavlja uz ovaj format. Hvala Martini što si nam približila Skintegru i najvažnije sastojke za dobar skincare! U ovoj epizodi smo razgovarali o: - početku Skintegre - najpopularnijim sastojcima za kožu i čemu služe (retinol, niancinamid, vitamin c, cica cera i hijaluron) - najvažnijim koracima u njezi kože - preporuci za rutinu za početnike Uživajte u 30. epizodi pomalo podcasta! Načini na koji možeš podržati moj rad i zahvaliti se: ♡ zaprati me na Instagramu (@mariewasler) i pretplati se na pomalo podcast ♡ podijeli sliku sebe dok slušaš ovu epizodu ili screenshot podcasta na Instagram Storyju i označi mene i Skintegru (@mariewasler @skintegra) ♡ podijeli ovu epizodu sa svojim bližnjima, prijateljima i poznanicima za koje misliš da bi im se mogla svidjeti ♡ ocijeni pomalo podcast i ostavi recenziju na Apple podcasts i Spotifyju kako bi postao vidljiviji što većem broju ljudi Hvala https://skintegra.hr!

Samkvæmt nýrri mannfjöldaspá Hagstofunnar eru líkur á að landsmenn verði hálf milljón fyrir miðja öldina og 600 þúsund árið 2074. Mannfjöldaspár eru ónákvæm vísindi en gefa vísbendingar um líklega þróun. Ólöf Garðarsdóttir, prófessor í félagssögu við HÍ, ræddi vítt og breitt um mannfjölda og horfurnar fram undan. Búist er við að enn fjölgi í heiminum eftir því sem líður á öldina en þá taki fólki að fækka. Ólöf telur að barneiginum á Íslandi muni fækka í framtíðinni. Arthúr Björgvin Bollason flutti okkur tíðindi frá Þýskalandi. Mikið er fjallað um eldgosið á Reykjanesskaga í þarlendum fjölmiðlum en af öðru sem rætt var voru m.a. mótmælaaðgerðir þýskra bænda á mánudag, þeir óku dráttarvélum sínum til höfuðborgarinnar til að mótmæla fyrirhuguðu afnámi niðurgreiðslu á dísilolíu til landbúnaðar. Í síðasta hluta þáttarins var fjallað um þjóðtrú í tilefni af niðurstöðum nýrrar könnunar sem sýna að dregið hefur úr þjóðtrú landsmanna. Þá voru lesnar tvær sögur úr Þjóðsögum Jóns Árnasonar. Blue moon - Elvis Presley, Tsintskaro - Hamlet Gonashvili, Litli Stúfur - Borgardætur, Tempó prímó - Eyþór Gunnarsson, Gymnopédie no. 1 - Trio Jacques Loussier. Umsjón: Björn Þór Sigbjörnsson og Eyrún Magnúsdóttir.

Samkvæmt nýrri mannfjöldaspá Hagstofunnar eru líkur á að landsmenn verði hálf milljón fyrir miðja öldina og 600 þúsund árið 2074. Mannfjöldaspár eru ónákvæm vísindi en gefa vísbendingar um líklega þróun. Ólöf Garðarsdóttir, prófessor í félagssögu við HÍ, ræddi vítt og breitt um mannfjölda og horfurnar fram undan. Búist er við að enn fjölgi í heiminum eftir því sem líður á öldina en þá taki fólki að fækka. Ólöf telur að barneiginum á Íslandi muni fækka í framtíðinni. Arthúr Björgvin Bollason flutti okkur tíðindi frá Þýskalandi. Mikið er fjallað um eldgosið á Reykjanesskaga í þarlendum fjölmiðlum en af öðru sem rætt var voru m.a. mótmælaaðgerðir þýskra bænda á mánudag, þeir óku dráttarvélum sínum til höfuðborgarinnar til að mótmæla fyrirhuguðu afnámi niðurgreiðslu á dísilolíu til landbúnaðar. Í síðasta hluta þáttarins var fjallað um þjóðtrú í tilefni af niðurstöðum nýrrar könnunar sem sýna að dregið hefur úr þjóðtrú landsmanna. Þá voru lesnar tvær sögur úr Þjóðsögum Jóns Árnasonar. Blue moon - Elvis Presley, Tsintskaro - Hamlet Gonashvili, Litli Stúfur - Borgardætur, Tempó prímó - Eyþór Gunnarsson, Gymnopédie no. 1 - Trio Jacques Loussier. Umsjón: Björn Þór Sigbjörnsson og Eyrún Magnúsdóttir.

Dragi slušaoci, dobrodošli u novu epizodu Filter podkasta! Danas ćemo istražiti niz fascinantnih tema, uključujući zahvalnost, filozofiju rečenica, izraz "nemam pojma" i važnost vraćanja korenima. Nemanja Milović, podeliće svoje misli o empatiji, autentičnosti na društvenim mrežama, samopromociji i ličnoj svrsi. Osim toga, razgovaraćemo i o eksperimentu s bebama, uticaju odsustva ljudskog dodira na razvoj, kao i konceptu sreće. Pripremite se za duboke i inspirativne diskusije dok istražujemo suštinu ljudskog postojanja i njegovu duboku povezanost sa korenima. Dobrodošli na još jedan Filter podkast!

Mile Dragić je gost Vladimira Stankovića u 124. epizodi podcasta Biznis priče.

Dusty Dragičević, australski Hrvat iz Zapadne Australije, je prošle godine objavio knjigu u kojoj pokazuje i objašnjava mnogobrojne simbole i figure otisnute na hrvatskim valutama te daje povijesni kontekst objašnjavajući njihov značaj.

Nökkvi Fjalar Orrason er gestur Heilsuvarpsins að þessu sinni og miðlar af þekkingu reynslu í gegnum sína miðla til að tileinka sér betri heilsuvenjur t.d hugleiðslu, æfingar, mataræði, föstur, betri svefn og öndunaræfingar. Nökkvi býr í London þar sem hann er að þróa nýtt app fyrir áhrifavalda, Mintseer, sem hjálpar þeim að halda utan um sín verkefni og samstörf við fyrirtæki. Dragið fram glósubækur og blýanta því Nökkvi hendir á okkur ansi mörgum góðum verkfærum fyrir heilsulífið. @nokkvifjalar Heilsuvarpið er í boði NOW á Íslandi og Nettó @nowiceland @netto.is

Dušanka Vučinić Latas je klinički psiholog, radi u bolnici za psihijatriju u bolnici Dragiše Mišović i radi kao profesor. _______________________________________________________________________________________________

Dragi talks about some of the traditions found in line dancing, and some ways romancing was carried out. He then spends the majority of the podcast talking about the extraordinary legendary vocalist Vaska Ilieva.

Dragi talks about some of the traditions found in line dancing, and some ways romancing was carried out. He then spends the majority of the podcast talking about the extraordinary legendary vocalist Vaska Ilieva.

This week Europe's Futures fellow and editor at N1 Television, CNN affiliate for the Adria-Balkans region, Ivana Dragičević talks to Ivan Vejvoda about Europe's youth and the shifting cultural and geopolitical forces that are shaping how young people see the world they are set to inherit. What to make of a trend that sees voter turnout waning while other forms of political engagement surge? Are the young susceptible to algorithms and bad actors found on social media apps that older generations don't use? How can Europe's institutions remain relevant when, to many, they simply do not look like the Europe that young people know?Well known for her work on the multimedia program Global Fokus, Ivana is a multiple award-winning journalist with over twenty-five years of experience focusing on European and international affairs. She has authored acclaimed documentary films and a book on globalization, global governance, and inequality. An alumna of Reuters Foundation, ARD-ZDF Medien Akademie, Moscow School of Political Studies, the United Nations Academy-Croatia, the Academy for Political Development Croatia and a member of The Trilateral Commission, she has interviewed figures as diverse as Bashar al-Assad and Bob Geldof.Find her on twitter @ivdragicevic.Ivan Vejvoda  is Head of the Europe's Futures program at IWM where, in cooperation with leading European organisations and think tanks IWM and ERSTE Foundation have joined forces to tackle some of the most crucial topics: nexus of borders and migration, deterioration in rule of law and democracy and European Union's enlargement prospects.The Institute for Human Sciences (IWM) is an independent institute for advanced study in the humanities and social sciences. Since its foundation in 1982, it has promoted intellectual exchange between East and West, between academia and society, and between a variety of disciplines and schools of thought. In this way, the IWM has become a vibrant center of intellectual life in Vienna.The IWM is a community of scholars pursuing advanced research in the humanities and social sciences. For nearly four decades, the Institute has promoted intellectual exchange across disciplines, between academia and society, and among regions of the world. It hosts more than a hundred fellows each year, organizes public exchanges, and publishes books, articles, and digital fora. you can find IWM's website at:https://www.iwm.at/

Goran Dragić is a NBA player for the Milwaukee Bucks. Nicknamed "the Dragon", he had played professional basketball in Slovenia and Spain before entering the NBA in 2008. Goran Dragić joins Thanasis Antetokounmpo discussing; starting to play basketball after injury, the Antetokounmpo-Dragić connection, learning from Steve Nash, brothers as teammates, friendship with Luka Dončić, adjusting to America, controlling your career, getting traded while on a plane, Slovenia, the 2017 Eurobasket win, speaking four languages, growth of European basketball and the Goran Dragić Basketball Camp. Thanasis also throws Goran some True and False, amazing facts and motivation.  Watch the full episode on YouTube here: https://www.youtube.com/watch?v=OYVpQoe3Nhg

Dragi talks about the four major women's vocal groups from Aegean Macedonia, how they came to be formed, and the importance of cultural context and hidden meanings in songs.

Dragi talks about the four major women's vocal groups from Aegean Macedonia, how they came to be formed, and the importance of cultural context and hidden meanings in songs.

8.mart je iza nas, dan kada se najglasnije slavi žena, ispravno ili pogrešno, ko će mu ga znati.. Nego, koliko danas zaista sebi dopuštamo da jednostavno budemo…žene. Ništa osim žene. Koliko mislimo da moramo, koliko da trebamo, koliko da smijemo, koliko da ne smijemo, trebamo ili ne trebamo. Koliko uživamo slobode za koje smo se izborile, a koliko još uvijek sebi vežemo ruke.Dobro jutro mila, hajde da pričamo o nama. Preko puta mene ovog jutra jedna sjajna žena. Samo kada je pogledate, bez da progovorite i jednu riječ sa njom – osjetite tu strast za životom. I nema to veze sa godinama, životnim statusom, prilikama ili neprilikama, to ima veze sa jednim sjajnim odnosom spram sebe i onim što život jeste. Dragi moji, jedna i neponovljiva, TIDŽA.  

The epic Milwaukee Bucks winning streak is snapped at 16 games, though the team quickly picked up a new one and have the best record in the NBA. Bucks reporters Jim Owczarski and Lori Nickel join host JR Radcliffe to discuss that and the newest member of the Milwaukee Bucks, Goran Dragić. Is it strange that Jae Crowder wasn't used down the stretch against Philadelphia. How serious are the red flags around the team's usage of Khris Middleton? How do we feel about Giannis Antetokounmpo looking for a triple-double (only to have it taken away) with some late stat-padding? Also, a bit about the Skip Bayless nonsense from earlier in the week in which he took Giannis out of context and What's Making Jim (and Lori!) mad. Music intro produced by Olivia Reiner and voiced by Michelle Rutkowski. Music during segments from SoundCloud, "Pursuit Music Logo."

Privredni sud u Kragujevcu na ime troškova advokatskih usluga, naložio stečajnom upravniku preduzeća "Soko" d.o.o. iz Despotovca, Gvozdenu Jovanoviću da plati iz stečajne mase preko 108 miliona dinara advokatu Dragiši Šćekiću. Ukoliko se suma ne isplati iz stečajne mase preduzeća, troškove će platiti građani iz budžeta. U Novom Slankamenu upucana dva psa, odgovorni lovci, ali i predsednik mesne zajednice. Ubijeni pas je nakon upucavanja iz lovačke puške, overen iz pištolja u glavu. Slična situacija desila se i u Smederavskoj Palanci i Gornjem Milanovcu. Nepojmljivo je da se ubica psa Zlate još uvek nije pronašao, iako su ga kamere snimile. Porast opšteg nasilja preliva se i na životinjama. Iako ima izgrađene metro perone, kroz glavnu železničku stanicu Prokop neće prolaziti metro. Zbog svega toga, potrebno je da se plan linije metro promeni dok ne postane kasno. Ukoliko ne dobijete račun za struju na vreme, zovite EPS ili im pišite jer vam se može desiti da izgubite pravo na popust. Na koji način doći do uplaćenog novca za turistički aranžman, ukoliko ste opravdano sprečeni? Ima li agencija pravo da zadrži novac? Šta učiniti kad ostavite auto u perionici, a radnik napravi sudar sa vašim automobilom?

A new campaign has been launched on social media where people living with disability and their peers are penning open letters to employers to describe the future workplaces they want to see. It's hoped the 'Dear Future Boss' campaign will create more awareness in making workplaces more accessible and inclusive. - Na društvenim mrežama pokrenuta je nova kampanja u kojoj osobe s invaliditeom pišu otvorena pisma poslodavcima u kojima opisuju buduća radna mjesta kakva žele vidjeti. Nadati se da će kampanja "Dragi, budući šefe!" podići svijest o tome da radna mjesta budu pristupačnija i inkluzivnija.

In a mailbag edition of the Bulls Talk Podcast, Bulls insiders K.C. Johnson and Rob Schaefer answer your questions about the early start to the Bulls' 2022-23 campaign. They discuss why the Bulls have been bad in clutch time minutes at the end of games and if that can be fixed, whether Goran Dragić should start over Ayo Dosunmu, what's wrong with Alex Caruso's shooting and a lot more.See Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

The Bulls are getting a big boost from their veteran free agent pickups, Andre Drummond and Goran Dragić but can they sustain it? K.C. Johnson and Rob Schaefer discuss the impact the new Bulls are making this season so far. Later in the podcast, the guys discuss DeMar DeRozan becoming a 20,000 point scorer and if he is a Hall of Famer.See Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

Dan Bernstein and Laurence Holmes were joined by Danny Parkins for the daily transition segment. They discussed how the two-man game is developing between Bulls guard Goran Dragić and big man Andre Drummond and more.

In the more than 150 year history of Major League Baseball, only one player has ever been murdered during a season. That player is Lyman “Wesley” Bostock Jr, a budding star for the Angels in the 70's, who was murdered by a man who whose court case would result in a stunning verdict. In an upcoming 8-part series from FOX Sports Podcasts, Tom Rinaldi explores Lyman's improbable life, his tragic death, and the miscarriage of justice that let his killer go free. Episodes 1-4 premiere on July 18, 2022. Follow here: https://listen.foxaud.io/Wesley?sid=und 00:00 Dragić on KD & Kyrie 24:10 Suns match Pacers max offer sheet for Deandre Ayton 38:15 Jeanie Buss on LeBron 50:45 Hollywood Brown on Lamar Jackson 1:05:22 LeBron discusses off-the-court issues 1:16:42 Cowboys' make-or-break season 1:29:38 Jerry West on Kevin Durant 1:40:00 Will Tom Brady lead the Bucs to the Super Bowl this season? 1:47:16 Dalton Schultz 1:52:27 Dolphins' 2022 offense Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices