Podcasts about dragi

Dragi prijatelji, jubilarna 400. epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao", je tu! U prvom delu emisije, koja je protekla u radnoj i svečanoj atmosferi, Nenad Kulačin i Marko Vidojković bavili su se Sisolinijevim tivatskim lažima, evropskom antiperspektivom Srbije, patrijarhom iz kanalizacije i kosovskim izborima. Gošća je suspendovana profesorka sociologije u Jovinoj gimnaziji u Novom Sadu, politička zatvorenica i jedna od dobitnica ovogodišnje nagrade "Borka Pavićević" za javni gest, Marija Vasić. Ona je govorila o situaciji u gimnaziji, strategijama da se borba (koju sigurno dobijamo) izdrži, ali i malim šansama da za naših života dođe do istinske promene u srpskom društvu. Ovo ni izdaleka nije sve. Profesorka Vasić je govorila i o svojim zatvorskim cimerkama, pravu studenata da budu nacionalisti i opozicije da se kandiduje na izborima, a zapaženu ulogu su i ovaj put imala pitanja sa Patreona. U Magarećem kutku ćete imati priliku da čujete Konjdiloma kako laže. Da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo a možete poslati i jubilejsku poklon-donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete poručiti DLZ merch, kao što je hit majica "DLZ ČALE".

Piše Anja Radaljac, bere Jure Franko. Hibridno delo Nemogoče Nine Dragičević je bilo pred kratkim nominirano za Cankarjevo nagrado in kritiško sito, ampak četudi je nominacija namenjena natanko tej knjigi in četudi avtorica v njej zapiše, da se ničesar ne boji bolj kot komisij za nagrade na področju kulture, k čemur se bomo še vrnile, je za pričujočo knjigo morda bolj ključno, da se vprašamo, ali se spomnimo, katere avtorice so bile za isto nagrado nominirane lani. Pa leto pred tem? Kaj se je zgodilo z besedili avtoric, ki so bile nominirane? Se je njihova življenjska doba podaljšala? Ko Nina Dragičević zapiše, da se prav ničesar na svetu ne boji bolj kot nagradnih komisij, se to morda na prvi pogled zazdi zaznamovan strah – posebej, ker zapiše, da se prav ničesar ne boji bolj, toda svoj strah pojasnjuje z obrazložitvijo, da ti ljudje odločajo o življenjih drugih ljudi. Poklici, kjer ljudje odločajo o življenjih, imajo v družbi poseben status, Nina Dragičević pa s to izjavo opozori, da je podeljevanje je pomemben del recepcije umetniških del, pa tudi eden ključnih korakov do možnosti, da nek opus postane kanoničen – da preživi svojo avtorico. Šele v zadnjih letih se je stanje na področju podeljevanja literarnih nagrad izboljšalo in so avtorice zastopane v podobnem številu kot avtorji – pred manj kot desetletjem je bilo popolnoma običajno, da so bile avtorice praktično nezastopane. Za delo Nemogoče to ni nepomembno, saj – v najširšem pomenu – obravnava prav problem nereprezentiranosti ženskih umetnic na »sosednjem«, glasbenem področju. Obravnava pojav skorajda popolne neznanosti skladateljic v zgodovini slovenske glasbe, pri čemer pa se literarno izrazito hibridno delo (v njem najdemo elemente esejistike, poezije in proznega leposlovja) nenehno navezuje na sodobne kontekste. Kadar ponudi primer spregledanosti v preteklosti, nemudoma pokaže, da se do danes marsikaj ni spremenilo, recimo da se ženske avtorice še danes občasno naslavlja samo z imeni, in ne tudi s priimki, ali da se, ko na sodobnem literarnem dogodku govorimo o pesnicah nekega obdobja, še vedno pojavi medklic, ali so bile enako dobre kot njihov moški sodobnik. Delo Nemogoče v svoji zvrstno raznoliki pisavi pravzaprav pomeni zasledovanje nečesa, kar je praktično nemogoče zasledovati: najti podatke o umetnicah, o katerih obstajajo recimo samo zelo ozki tehnični življenjepisi s skopimi podatki, v katerih izvemo več o moških v življenju avtoric kot o njih samih. Najti je mogoče podatke o umetnicah, ki so bile, četudi so prišle do medijskih omemb, poklicno napačno navajane, denimo kot pevke ali instrumentalistke, in ne kot skladateljice. Ali pa podatke o umetnicah, ki so bile izpuščene tudi iz zgodovinskih pregledov področja in o katerih je kritik in novinar Urban Leskovar v svoji kritiki knjige Nemogoče za revijo Sodobnost zapisal, da sploh ni vedel, da obstajajo. Pomembno pri tem se zdi, da Nina Dragičević ne jemlje svojih primerov sistemskega zmanjševanja pomena dela ženskih umetnic zgolj iz časa, ko je res še veljalo, da so ženske skladateljice v zgodovini odsotne v veliki meri zato, ker niso imele dostopa do izobrazbe, ki bi jim to omogočila, in so bile primorane bivati v zgolj zasebni sferi. Nekateri primeri so še globoko iz druge polovice dvajsetega stoletja. In Dragičević pri tem opozarja, da je akademska sfera tudi v tem obdobju ostajala v veliki meri gluha za skladateljice in njihova dela; kljub temu da so postajale vidnejše in da je izobrazba postajala dostopna zanje, jih je spregledovala recepcija. In seveda je to pomenilo odločanje o njihovih življenjih, kot navaja opomba glede žirij, odločalo je o ustvarjalnosti velikega deleža prebivalstva, ki je bilo preprosto izbrisano. Deloma je bil ta problem zmanjšan v popularni glasbi, saj so bile tamkaj tudi ženske navajane kot skladateljice, ampak hkrati so bile navajane tudi kot frajle in kot predstavnice nežnega spola in pomembno je bilo, da so premogle seksapil, kot je denimo izjavil Ivan Novak, češ da je bila Anja Rupel dobra pevka, ki je imela tudi ves seksapil, ki ga je zahteval neki njihov komad. Se pravi: ali so bile nezaznavne ali pa so bile zaznavne prek spola. In ne – to ni nekaj, kar je omejeno na področje glasbe ali poklic skladateljic. O tem piše Nina Dragičević v knjigi Nemogoče, ki je navsezadnje tudi knjiga o tem, kako naj umetnica biva z zgodovino in sočasno recepcijo svojih del in del svojih kolegic.

Sandi Radovan: Koda, Lucija Mirkac Fortin: Petrihorion, Nina Dragičević: Nemogoče. Recenzije so napisale Tatjana Pregl Kobe, Miša Gams in Anja Radaljac.

Pesnica, sociologinja in skladateljica dr. Nina Dragičević v knjigi Nemogoče (Beletrina, 2025) ne le natančno, na podlagi temeljitega raziskovalnega dela, ampak tudi z imenitno avtorsko držo in literarno veščino obravnava skladateljice predvsem v slovenskem prostoru. Z avtorico se pogovarjamo o omenjenem delu.

O „Tajemnicy tajemnic”, pierwszym od 8 lat thrillerze Dana Browna, tegorocznym hicie, współpracy z pisarzem i działalności autorskiej oficyny mówi w „Rzeczy o książkach” Sonia Draga. Niedługo premiera głośnego „Dziennika więźnia” Sarkozy'ego.Podcast powstał we współpracy z internetową księgarniąNexto, dystrybutorem e-booków, audiobooków i prasy.Kup subskrypcję „Rzeczpospolitej” pod adresem: https://czytaj.rp.pl

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14].

Mihai Morar vă propune la Clubul Oamenilor Dragi realitatea puțin cunoscută a doi oameni care formeaza un brand de succes: Lorena și George Buhnici.Însă în spatele afacerii pe care cei doi o gestionează împreună, se află relația lor. Poți ține departe de cuplu problemele care apar în business atunci când lucrezi cu partenerul tău? George și Lorena ne vorbesc deschis despre toate prin care trec împreună, de la pariul care a însemnat casa construită la țară cu toate economiile familiei, până la celebrul, deja, scandal Buhnici.Descoperă o altă față a oamenilor despre care doar ai auzit, dar nu ai avut ocazia să îi cunoști. Și învață, așa cum ne îndeamnă ei, să fii blând. În toate, cu toți.Lorena și George Buhnici întregesc astăzi Clubul Oamenilor Dragi.O inițiativă marca Mihai Morar.

Miał być wielkim szeryfem, a okazał się miękiszonem. Zbigniew Ziobro nie przyjechał do Polski, by bronić się przed prokuraturą, która chce mu postawić zarzut przekrętów w Funduszu Sprawiedliwości. Jako minister za rządów PiS Ziobro zmienił ten państwowy fundusz — zaprojektowany po to, by pomagać ofiarom przestępstw — w polityczną skarbonkę, z której finansował swą kanapową partyjkę Solidarna/Suwerenna Polska. Ziobro używa masy argumentów, żeby przekonywać, że pompował kasę z Funduszu Sprawiedliwości na do swych ludzi całkowicie legalnie — szkopuł w tym, że woli na ten temat opowiadać w wywiadach dla propisowskich mediów, których udziela z Budapesztu. Na wniosek prokuratury Sejm właśnie zgodził się na postawienie zarzutów Ziobrze, a nawet aresztowanie go. ABW już dostała polecenie zatrzymania Ziobry — co oznacza, że kwestią czasu jest wydanie za nim listu gończego i Europejskiego Nakazu Aresztowania. Znaczy to tylko tyle, że Ziobro ma niewiele czasu, aby przenieść się na stałe z Brukseli — gdzie na co dzień mieszka — do Budapesztu. Tam może liczyć na azyl polityczny, dokładnie tak jak jego dawny zastępca Marcin Romanowski, który zarządzał Funduszem Sprawiedliwości. Na razie Ziobro nie może liczyć na pomoc prezydenta Karola Nawrockiego, który ewidentnie nie pali się do ułaskawiania przed prawomocnym wyrokiem — czego próbował jego poprzednik Andrzej Duda, próbując ułaskawić byłych szefów CBA Mariusza Kamińskiego i Macieja Wąsika. Nawrocki — który w ostatnich tygodniach politycznie zniknął — ewidentnie próbuje wrócić do gry. Właśnie zablokował nominacje oficerskie w specsłużbach — to wydarzenie bez precedensu, które jest elementem wojny Nawrockiego z rządem. Według informacji twórców słuchowiska politycznego „Stan Wyjątkowy" Andrzeja Stankiewicza i Dominiki Długosz, za tą decyzją stoi szef prezydenckiego Biura Bezpieczeństwa Narodowego Sławomir Cenckiewicz. Pod koniec rządów PiS Cenckiewicz jako szef komisji ds. rosyjskich wpływów próbował zablokować powrót Tuska do władzy. Po zmianie władzy Cenckiewicz usłyszał zarzuty łamania tajemnic państwowych i stracił poświadczenie bezpieczeństwa, czyli dokument uprawniający do dostępu do informacji niejawnych. Teraz — jak słyszymy — blokując awanse w specsłużbach, Nawrocki próbuje wymusić na rządzie oczyszczenie Cenckiewicza. Panie Karolu, panie Sławku — to się nie uda. A jeśli marzycie — a marzycie — o zbudowaniu swej frakcji w specsłużbach, to właśnie doprowadziliście specsłużby do wściekłości.

Dragi gospod, prebudi ljudi na zemlji in njihove voditelje, da bodo spoznali nespamet tekme v jedrskem oboroževanju. Danes objokujemo mrtve v ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Dragi gospod, prebudi ljudi na zemlji in njihove voditelje, da bodo spoznali nespamet tekme v jedrskem oboroževanju. Danes objokujemo mrtve v ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ob 60. študijskih dnevi Draga je izšel tudi jubilejni zbornik, ki prinaša oblikovne in vsebinske novosti. V oddaji ste slišali njegovo urednico Nadio Roncelli. Zbornik se deli v dva dela: v prvem so objavljeni kratki izvlečki predavanj in okroglih miz, ki so se zvrstili na lanskih 59. študijskih dnevih. Pripravili so jih pripravili: Jadranka Cergol, Jakob Tul, Martina Valentinčič, Erika Jazbar ter uredništvo. Običajnega obsežnega prepisa predavanj, srečanj in debat v zborniku ni, vendar so ob vsakem izvlečku natisnjene QR-kode, preko katerih se bralec lahko poveže na YouTube stran Slovenske prosvete, kjer si je mogoče ogledati video posnetke lanske Drage in slediti dogajanju v celoti. V drugem delu zbornika so zbrana pričevanja in razmišljanja ob letošnji 60. jubilejni Dragi. Napisali so jih: predsednik Društva slovenskih izobražecev Martin Brecelj, odbornica društva in hčerka enega od ustanoviteljev Drage Anka Peterlin, nekdanji predsednik DSI Sergij Pahor, nekdanji predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predavatelj na prvi Dragi leta 1966 Drago Štoka, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, redna obiskovalka Drage Marilka Koršič z Goriškega, udeleženec prve Drage Valentin Inzko iz Koroške, predavatelj na Dragi 1985 Gregor Batagelj med Buenos Airesom in Slovenijo, obiskovalka Drage Mirjam Oblak iz Buenos Airesa, predavatelj na Dragi 1987 Andrej Fink med Buenos Airesom in Slovenijo, organizatorka Drage mladih Ksenija Kosmač iz Trsta, avtor knjige Karla. Udba o Dragi Igor Omerza, novinarka Večera Darka Zvonar Predan. Ivo Jevnikar je avtor zapisa o Draginih zbornikih, video posnetkih in priznanju, red za zasluge, ki ga je Draga leta 2015 prejela od predsednik RS Boruta Pahorja. V tretjem delu zbornika je objavljen seznam tem in predavateljev, ki so v letih 1966–2024 ustvarjali Drago. V oddaji ste slišali tudi o priznanju, ki ga je organizatorjem Drage podelila občina Trst in druge novice iz zamejstva in sveta.

Ob 60. študijskih dnevi Draga je izšel tudi jubilejni zbornik, ki prinaša oblikovne in vsebinske novosti. V oddaji ste slišali njegovo urednico Nadio Roncelli. Zbornik se deli v dva dela: v prvem so objavljeni kratki izvlečki predavanj in okroglih miz, ki so se zvrstili na lanskih 59. študijskih dnevih. Pripravili so jih pripravili: Jadranka Cergol, Jakob Tul, Martina Valentinčič, Erika Jazbar ter uredništvo. Običajnega obsežnega prepisa predavanj, srečanj in debat v zborniku ni, vendar so ob vsakem izvlečku natisnjene QR-kode, preko katerih se bralec lahko poveže na YouTube stran Slovenske prosvete, kjer si je mogoče ogledati video posnetke lanske Drage in slediti dogajanju v celoti. V drugem delu zbornika so zbrana pričevanja in razmišljanja ob letošnji 60. jubilejni Dragi. Napisali so jih: predsednik Društva slovenskih izobražecev Martin Brecelj, odbornica društva in hčerka enega od ustanoviteljev Drage Anka Peterlin, nekdanji predsednik DSI Sergij Pahor, nekdanji predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predavatelj na prvi Dragi leta 1966 Drago Štoka, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, redna obiskovalka Drage Marilka Koršič z Goriškega, udeleženec prve Drage Valentin Inzko iz Koroške, predavatelj na Dragi 1985 Gregor Batagelj med Buenos Airesom in Slovenijo, obiskovalka Drage Mirjam Oblak iz Buenos Airesa, predavatelj na Dragi 1987 Andrej Fink med Buenos Airesom in Slovenijo, organizatorka Drage mladih Ksenija Kosmač iz Trsta, avtor knjige Karla. Udba o Dragi Igor Omerza, novinarka Večera Darka Zvonar Predan. Ivo Jevnikar je avtor zapisa o Draginih zbornikih, video posnetkih in priznanju, red za zasluge, ki ga je Draga leta 2015 prejela od predsednik RS Boruta Pahorja. V tretjem delu zbornika je objavljen seznam tem in predavateljev, ki so v letih 1966–2024 ustvarjali Drago. V oddaji ste slišali tudi o priznanju, ki ga je organizatorjem Drage podelila občina Trst in druge novice iz zamejstva in sveta.

44. Stična mladih nagovorila z geslom »Poglej gor«. Škof Maksimilijan Matjaž mladim: Bog je ustvaril originale, ne fotokopij.Premajhno število otrok močno vpliva na zasebne vrtce, saj želi koalicija zapolniti prazna mesta v javnih vrtcih.Estonija bo po vdoru ruskih letal zaprosila za nujno posvetovanje članic Nata.Portugalska bo predvidoma jutri uradno priznala državo Palestino. Nejc Krevs ocenjuje: V praksi nismo nič bližje končanju vojne.Obletnice konca druge svetovne vojne so se spomnili tudi na Dragi ter posvarili pred sodobnimi grožnjami.Šport: Kristjan Čeh s prvim metom v kvalifikacijah prepričljivo v finale na Svetovnega prvenstva.Šport: Hokejist Anže Kopitar se poslavlja iz lige NHL in odhaja v športni pokoj.Vreme: Popoldne bo pretežno jasno. Jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megleno.

Dragi prijatelji, puni elana, posle kratke letnje pauze, Nenad Kulačin i Marko Vidojković vraćaju se u sedlo - nova sezona podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" stigla je u vaš uređaj! U prvom delu emisije autori su analizirali situaciju u SAJ, Novom Sadu, kontramitinzima i Žvaleginoj ludoj glavici, a slavili su i pobednički poraz srpskih košarkaša. Prvi gost u ovoj sezoni je naš proslavljeni košarkaški reprezentativac i pumpadžija, Vladimir Štimac. Popularni Štimara izneo je svoje profesionalno mišljenje o tome kako se naša reprezentacija provela na Eurobasketu a bio je naročito inspirisan kada je govorio o situaciji na srpskim ulicama proteklih nedelja i meseci. Ovo, naravno, nije ni delić razgovora nadahnutog Štimca i naših DLZ heroja. U Magarećem kutku ćete četiri puta gledati jednog te istog magarca. DLZ, samo na našem portalu.

Tua and Tobin continue to give us unwanted Eurobasket updates, Leroy also continues to be annoyed by it but now wants a Kookoo clock with a little Tobin that pops out at the top of every hour. Then Tobin presents the gang with a ranked list of all the starting QBs in the league, and they have Tua at 28 … Leroy and Tobin are both confused on how he could be so disrespected. Then we have a surprise guest join the show Heat Legend and Eurobasket MVP Goran Dragic, he talks about what is going on in eurobasket right now, his time spent there, as well as what he has seen from the Heats young euro guys this summer! Did this finally make Leroy buy into the Eurobasket hype?

Nekdanji slovenski košarkarski as ostaja magnet za nadobudne košarkarje. V Laškem ponovno gneča na Dragičevem košarkarskem kampu.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bere Lidija Hartman. Eden od načinov približevanja motivni izpovedi enega najžlahtnejših likovnih umetnikov prejšnjega stoletja, Vladimirja Makuca, je bil od nekdaj poetičnost. V desetletjih je intimna melodioznost v vseh oblikah njegovega likovnega ustvarjanja postala zaščitni znak minucioznega in na neki način sentimentalnega umetnika, ki ga je sprejela tako strokovna kot široka javnost. Ni presenetljivo, da so ob njegovih delih sočasno nastajale obsežnejše lirske izpovedi vidnih slovenskih poetov, kot so Ciril Zlobec, Tone Pavček in Ivo Svetina, ki so ob njegovih delih opevali Kras in slovensko primorje ter v verze prevajali svoj pogled na intimnost njegovih likovnih sporočil. Meje novega navdiha je Makuc zaslutil na prelomu tistega obdobja, ko je bil prvi zanosni melodični spev Krasu izpet in je zavestno prestopil v svet tehničnega izobilja, v sodobne, iz vedno novih tehnicističnih spoznanj skovane sanje. A nikoli, v nobenem trenutku ni kot interpret Krasa in mediteranskega duha pretrgal vezi s kraji, iz katerih je izhajal. Ob letošnji spominski razstavi z naslovom Želja po nebu v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev je bila k sodelovanju povabljena pesnica Miljana Cunta. Ne zato, ker je bila lani dobitnica nagrade Prešernovega sklada, temveč predvsem kot njegova rojakinja. Naslov dvojezične knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem / Conversazioni con Vladimir Makuc nedvoumno sporoča, da gre za pesničin dvogovor s slikarjevimi deli, pozorno branje pa razgrinja, da gre za projekcijo pesničinega doživljanja Makučevih umetnin, njenega intimnega poglabljanja vanje, a tudi za razmišljanje o mukah in radostih ustvarjanja v vseh umetniških zvrsteh. Svojo značilno likovno govorico, ki se je mojstrsko približevala otroški risbi, je Makuc organsko prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom. Kako je pesnica vodila pogovor z izjemnim likovnikom, ki je brezhibno obvladoval metier prisluškujoč pticam, zemlji in imaginarnemu domu svoje ustvarjalne domišljije, sporoča že v prvih stavkih uvoda. Šla je za umetnikovimi podobami, kot se človek spusti do kletnih prostorov, da bi videl, ali so morda povezani s kletnimi prostori sosednje hiše. Nato je obiskala kraje njegovega bivanja in delovanja, premišljevala o umetnikovi potrebi po samoti, vstopila v cerkvico na hribu, kjer je več let kopiral mojstrovine iz preteklosti, s čimer si je tlakoval lastno pot, zaznala slikarjevo otroško zaljubljenost v lepoto in njegovo trmasto zazrtost vase. Ko je zbrala vtise, se je v večerni tišini vprašala, katere njegovih podob so se vtisnile vanjo, in si priklicala v zavest lastne spomine, slutnje, sanje. Stalnice v lirskem jeziku Miljane Cunta so slogovna jasnost, čistost in milina, skrben izbor prispodob, pretanjeno občutje presojne lepote ter prečiščena, a zato nič manj bogata lirska izreka besed. Že v njenem pesniškem prvencu Za pol neba, v katerem je s prefinjeno krhkostjo upesnjevala pokrajine hrepenenja in presojnost ženske lepote, se nežno razpirajo metafore poetičnega. V knjigi Svetloba od zunaj se je v petih ciklih z opisi usodnih in neopaznih vsakdanjih dogodkov vrnila k poetiki prvenca s skrajno občutenim, duhovno povzdignjenim, domala eteričnim jezikom. S pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo se pesnica premika po času in prostoru natančno, premišljeno, skoraj asketsko, a hkrati gibko, lahkotno in jasno zaznava podobe in jih zapisuje v večnost. Zbirka Pesmi dneva pa skupaj s črno-belimi fotografijami nenavadnih prizorov navadnih stvari Dušana Šarotarja predstavlja drugačno konceptualno zasnovo. Pesmi v prozi, ki prinašajo célo vesolje enega dneva, v katerem se prelivajo navzočnost in odsotnost, tišina in živost, počitek in premišljevanje, v zasnovi spominjajo na Pogovore z Vladimirjem Makucem. Za pogovore, ki so – ob osmih dvostranskih in šestintridesetih enostranskih reprodukcijah likovnih del Vladimirja Makuca – za pesnico v tej poetični knjigi dokument osebnega potovanja v prostoru in času, je bil primeren drugačen žanr. Pesniška zasnova knjige – skupaj z uvodno stranjo – temelji na dvajsetih obsežnih fragmentih, zapisanih kot kratke ali daljše zgodbe, ki koncizno grajene ena za drugo kažejo na pripovedno širino, s katero pesnica pritegne v razmislek širok nabor tém, asociiranih z Makučevimi vizualnimi podobami. Glede na vprašanje, kako tènka je meja med klasično zapisano kratko zgodbo in poetično zapisanim kratkim proznim besedilom, ni dvoma, da gre v knjigi kljub stvarnemu naslovu, ki je morda prav zaradi tega zavajajoč, za čisto poezijo. Avtoportret oziroma portret – tako pesnice kot za v pogovoru z njo živo navzočega umetnika v tej knjigi – se kaže kot nikoli dokončana pesem. Kljub temu je nujno, da zdaj v tihoti ateljeja najdeš tistega, ki zre v vsa zrcala sveta in ostane cel. Vladimir Makuc se je zavedal notranjih omejitev svobode in jih je zato likovno lucidno izpovedoval. Ptice, voli, krogi – kot zobati urni mehanizmi ali planeti – in znaki, ki jim morda še sam ni razvozlal pomena, so ga tako zasvojili, da je kot mistik in vizionar čutil njihovo moč. Pod črepinjasto suhoto se udira korak, vse globlje stopa, zamotan in težak, dokler se v nekem hipu – kdo ga je priklical? – ne zasveti zlata sled. V svojem zadnjem obdobju je Makuc – v slikah na platnu, grafikah, na akvarelih, miniaturnih kipih in na kamnitih skulpturah, posejanih z zelenimi, a ošiljenimi črepinjami – osvobodil črto, da je spregovorila z lastnim pomenom in ptice odrešil znakovne funkcionalnosti, da so se polne prhutave radoživosti, zvedave, a prestrašene v prostorih, nasičenih s črtami, osvobajale. V zadnjem zapisu Miljana Cunta suvereno, nič kaj sramežljivo nagovori slikarja z besedami »Dragi prijatelj, naj ti predstavim svoj atelje. Nič posebnega – miza, stol in nekaj knjig v kotu spalnice.« Celostranski zapis spremlja črno-bela fotografija iz Makučevega ateljeja, na kateri je Lado Mlekuž ujel umetnika med pripravo za tisk grafike na njegovi mizi. Zdi se, kot bi prisluhnil pesničinim besedam, ki zaključujejo knjigo: »Tako se zlagajo pesmi, prijatelj, v ateljejih večnosti, kot mize – ena v drugi prebivajo, naključne sopotnice, da te spominjajo.«

Dragi poslušalci, drage poslušalke!Prišlo je poletje, čas dopustov, zame pa novega, zelo posebnega (in lepega, četudi napornega!) izziva - odhajam na očetovski dopust :)Najlepša hvala vsem, ki zvesto spremljate moje delo in poslušate moj podkast. Vračamo se ponovno jeseni!Želim vam čudovito poletje,David

În episodul de azi, stau de vorbă cu Adina-Luiza Idor — psihoterapeut experiential și sistemic, terapeut ocupațional, soție, mamă a trei fetițe și o femeie care a înțeles că mângâierea, empatia și ascultarea pot fi punți spre inimile zdrobite. Adina ne ajută să înțelegem cum percep copiii moartea în funcție de vârstă, ce reacții emoționale sau comportamentale pot apărea și, mai ales, cum putem deveni noi, adultii, o prezență care oferă siguranță și încredere.Fie că ești părinte, educator, slujitor sau prieten al unei familii îndoliate, cred că vei găsi aici o perspectivă nu doar informată, ci și adânc ancorată în speranța care vine din Dumnezeu — Cel care, cum spune Scriptura, „tămăduiește pe cei cu inima zdrobită și le leagă rănile”.Rămâi aproape. Uneori, cel mai de folos lucru pe care îl putem oferi e o întrebare bine pusă, o lacrimă împărtășită, o prezență care spune: „Sunt aici, chiar dacă nu știu ce să spun.”__________ Pe ADINA o găsești aici:Facebook - https://www.facebook.com/adinaluiza.idorInstagram - https://www.instagram.com/psiholog_adina_idor/ __________Dacă dorești să susții #VULNERABIL o poți face aici:Ramona LazarRO37BTRL00601201B14434XX (RON)RO12BTRLEURCRT00B1443401 (EUR)https://buymeacoffee.com/vulnerabilNu uita să dai FOLLOW dacă asculți pe Spotify, un RATING și un REVIEW dacă asculți ⁠pe Apple Podcasts și SUBSCRIBE dacă asculți pe Youtube. Prin asta contribui la fiecare episod al acestui podcast și mă ajuți să ducem poveștile acestea mai departe.Urmărește-mă și pe rețelele sociale:Instagram – ⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ramylazar/⁠⁠⁠Facebook – ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠ ⁠ ⁠https://www.facebook.com/ramy.scurtu⁠⁠⁠Website – ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ramonalazar.ro⁠⁠⁠

Ko se je tistega dne, prvega v tednu, zvečerilo in so bila tam, kjer so bili učenci iz strahu pred Judi, vrata zaklenjena, je prišel Jezus, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19) Strah, ki je navdajal učence pred Judi, jih je zaprl v dvorano zadnje večerje, kjer so zaklenili vrata. Koliko ljudi danes po svetu dneve in noči preživlja po kleteh in po zakloniščih, ker jih je strah bomb, ki padajo z neba, ker jih je strah izstrelkov, ki rušijo in ubijajo. Kako zelo potrebujejo ljudi, ki vstopijo v njihov strah in tudi njim prinesejo sporočilo: »Mir vam bodi!« »In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo.« (Lk 24,13-14) … Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal z njima. (v. 29). Ne, ta pot v Emavs ni bilo potovanje. Potovanje je pot k novim spoznanjem, k novim doživetjem, k širšim obzorjem. Njuni koraki iz Jeruzalema proti Emavsu so bili beg. Beg pred nevarnostjo, beg pred razočaranjem, beg od življenja brez prihodnosti. Reke ljudi tečejo po poteh in brezpotjih sveta, ker bežijo. Bežijo pred nasiljem, pred vojno, pred lakoto, bežijo pred revščino in pred obupom. Tudi na tem begu so izkoriščani, preganjani, prezirani, deležni pa so tudi sočutja in usmiljenja. Kako zelo potrebujejo ljudi, ki jim spregovorijo spoštljivo besedo, ljudi, ki ostanejo z njimi, ki hodijo z njimi, ki jih povabijo k svoji mizi. Žene, ki so prišle z Jezusom iz Galileje, so si ogledale grob in kako je bilo položeno njegovo telo. (Lk 22,55). Kdo bi mogel izmeriti solze mater, žena in otrok, ki jih jočejo ob grobovih svojih sinov, mož in očetov. Solze, ki jih nihče ne more osušiti, ker tečejo iz praznine ob izgubi in srčne bolečine. Žene, ki so prišle k Jezusovemu grobu, je nagovoril angel: »Vstal je, ni ga tukaj!« Koliko angelov bo moralo priti k vsem grobovom sveta in žalujočim prinesti sporočilo o vstajenju in o življenju. Zato tebe, Gospod Jezus Kristus, ki si ob tisti veliki noči v Jeruzalemu vstal iz groba in prinesel življenje vsem, ki jih ogrinja senca smrti, prosim, da tudi za letošnjo veliko noč prideš v srca vseh, ki odločajo o življenju drugih, da se bo v njihovih srcih zaslišala tvoja beseda: »Mir vam bodi!«; da tiho stopiš ob tiste, ki bežijo, da bi živeli ter hodiš z njimi, da se jim bodo ob srečanju s teboj odprle oči; da se tiho dotakneš vseh objokanih lic, da bodo ob tvojem nežnem dotiku deležni tolažbe in upanja. Gospod Jezus, pridi s svojim sporočilom vstajenja v naš svet, stopi v naša življenja, da bomo polni upanja deležni tvoje obljube odrešenja. Dragi dobri ljudje, vsem vam voščim blagoslovljeno veliko noč Jezusovega in našega vstajenja. msgr. Stanislav Zore OFM ljubljanski nadškof metropolit

Clubul Oamenilor Dragi ne aduce al doilea om special pentru Mihai Morar: Paul Olteanu.Conceput mai puțin ca un podcast, cât mai curând ca o discuție sinceră între prieteni, Clubul Oamenilor Dragi poate fi cel mai tare oracol pe care nu l-am intâlnit când eram mici. Și asta pentru că aici întrebările sunt directe, sincere, fără perdea. Deseori suprind. Mereu ajung să ne prezinte o imagine completă a unor oameni pe care îi știm, îi apreciem, dar încă nu îi cunoaștem. Ei bine, după o oră de dialog, vei știi mai multe despre Paul Olteanu decât ai aflat vreodată. Și îți vei dori ca discuția să nu se termine.Nu rata ocazia să îl descoperi cu adevărat pe arhitectul minții, cu temerile și cele mai intime momente ale lui, într-un dialog fără perdea cu Mihai Morar.Fain & Simplu îți deschide universul Clubului Oamenilor Dragi.Cu Mihai Morar.Roche Bobois: 

Mihai Morar îți dă o rară ocazie să bei o cafea cu Daniel Buzdugan și să intri în lumea neștiută a celor doi realizatori de poveste.Inaugurăm Clubul Oamenilor Dragi! Un altfel de podcast, prezentat tot de podcastul numarul 1 din Topul Apple Podcasts – Fain & Simplu. Un podcast ca o cafea în pauza celui mai ascultat matinal din România. Buzdu și Morar așa cum, poate, nu îi știi. Doi prieteni buni care își amintesc și dezvăluie momente neștiute trăite împreună. O scurtă, sinceră și haioasă discuție despre ce îl face pe Buzdu să fie... așa cum îl știe o țară întreagă. Nu rata momentele inedite în care Daniel ne spune prima oară care este cea mai bună investiție a lui, la ce nu a reușit să renunțe până acum și care e istoria din spatele celebrelor farse ale sale.Fain & Simplu te duce la ‚canafeaua' lui Mihai Morar.

Dragi naši slušatelji, Ova epizoda snimljena je 20.12., prije nego što smo saznale za tragediju koja je pogodila Osnovnu školu Prečko u Zagrebu. Duboko smo potresene događanjima i želimo izraziti našu iskrenu i najdublju sućut obiteljima stradalih. Želimo vas podsjetiti da su svi osjećaji dozvoljeni – kao i inače, no posebno u ovim trenucima. Plačite ako vam se plače, usporite i budite nježni prema sebi. Otvoreno razgovarajte o svojim emocijama i potičite druge da učine isto. Naša platforma uvijek je tu da vas potakne na stvaranje društva u kojem se istinski vidimo, čujemo, podržavamo i uvažavamo. Kroz zajedništvo možemo biti snažniji i podržati jedni druge. Želimo iskoristiti ovaj prostor i našu platformu da vas potaknemo na stvaranje okruženja u kojem ćemo se međusobno vidjeti, čuti, uvažavati i podržavati. Budimo tu jedni za druge, s pažnjom i empatijom. U ovim teškim trenucima, ali i inače. Ako vam je potrebna pomoć, u nastavku donosimo popis lokacija na kojima možete dobiti besplatnu psihološku podršku:

Dobro došli u novu epizodu podcast-a pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao"! U prvom delu emisije, Nenad Kulačin i Marko Vidojković nisu mogli više da se prave kako opozicija radi nešto korisno, izjavili su saučešće Srbima sa Kosova koje je 20 opozicionih poslanika iz Srbije ubeđivalo u 30 različitih stvari, a zaključili su da je najbolje jedno vreme iskulirati međugradski prevoz koji vodi u Beograd i iz njega. Dragi gost dvojca bez kormilara je kolumnista Peščanika i portala N1, jednom vojnik - uvek vojnik, Ljubodrag Stojadinović! Brutalna analiza ovog beskompromisnog fajtera o Banjskoj, Radoičiću, "maršalu" Vučiću, obaveznom služenju vojnog roka i još mnogim temama, upravo je ono što vam treba ovog trenutka. U Magarećem kutku videćete čak tri od devet Vulina.

Stopnjuje se vročica pred uradnim slovesom kapetana zlate košarkarske reprezentance. Goran Dragić se bo od poklicne kariere uradno poslovil na jutrišnjem spektaklu, za drevi pripravljajo dobrodelno dražbo. Na današnjem poslovno-športno-družabnem dogodku so med drugim poudarili, da se vlaganje v šport splača. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež meni, da se splača vlagati tudi v segmente, ki niso najbolj izpostavljeni, ker ustvarjajo zaupanje v lokalnem okolju, nove generacije strank in nove generacije zaposlenih. Druge teme: - Prvi primer ohromelosti zaradi virusa otroške paralize v Gazi po četrt stoletja - Obisk indijskega premiera v Kijevu v znamenju posredovanja med Ukrajino in Rusijo - Spodbudni turistični podatki bi lahko bili še boljši ob ustreznejši letalski povezljivosti

Eden najboljših slovenskih košarkarjev v zgodovini Goran Dragić bo 24. 8. organiziral Noč zmaja, s katero bo dal pravljično piko na i svoji bogati karieri. Na svojo kariero je tokrat pogledal prav skozi prizmo pravljice. Vabljeni k poslušanju!

”Hai de Paști acasă” este îndemnul lansat pentru moldoveni să se reunească cu cei dragi și să descopere Moldova turistică. Vorbim despre campania lansată de Oficiul Național al Turismului și Ministerul Culturii care își propune să arate frumusețea și bucuria de a petrece în familie Sărbătoarea Învierii. Și în acest an, Lumina Sfântă de la Ierusalim va fi adusă separat de Mitropolia Basarabiei și Mitropolia Moldovei. Iar Poliția și Agenția Națională pentru Sănătate Publică a venit cu mai multe recomandări, în contextul sărbătorilor pascale.

Pred vama je nova epizoda podcasta Snaga uma sa glumicom Tamarom Dragičević, o snazi podrške, porodice i slobode. Tamara je govorila o značaju vaspitanja i lekcijama koje je upila rastući u velikoj porodici punoj ljubavi, koje su joj dale slobodu i snagu za građenje karijere koju danas ima, a koje sada nadragđuje i sa suprugom prenosi na njihovu decu. Čeka vas razgovor o životnim vrednostima na kojima možda počivaju svi uspesi, bilo da su oni profesionalni, društveni ili porodični.

Dragi moji, testiram nove alate i snimila sam ovu epizodu u audio i video izdanju. Tema ove pizode je unutarnji saboter kojeg svi imamo i najcesce ga nismo svjesni. To je unutarnji glas koji je gotovo necujan i suptilan a veoma mocan. Molim vas za vas feedback i povratnu informaciju, hvala !! Pogledajte video Youtube link: https://youtu.be/r28zsgnIKLM

Dragi moji! pomalo podcast is back! Nakon skoro 2 godine pauze, vraćam se se novim gostima i novim temama. Hvala vam što ste u međuvremenu podržavali pomalo too much priču koja se naravno i dalje nastavlja uz ovaj format. Hvala Martini što si nam približila Skintegru i najvažnije sastojke za dobar skincare! U ovoj epizodi smo razgovarali o: - početku Skintegre - najpopularnijim sastojcima za kožu i čemu služe (retinol, niancinamid, vitamin c, cica cera i hijaluron) - najvažnijim koracima u njezi kože - preporuci za rutinu za početnike Uživajte u 30. epizodi pomalo podcasta! Načini na koji možeš podržati moj rad i zahvaliti se: ♡ zaprati me na Instagramu (@mariewasler) i pretplati se na pomalo podcast ♡ podijeli sliku sebe dok slušaš ovu epizodu ili screenshot podcasta na Instagram Storyju i označi mene i Skintegru (@mariewasler @skintegra) ♡ podijeli ovu epizodu sa svojim bližnjima, prijateljima i poznanicima za koje misliš da bi im se mogla svidjeti ♡ ocijeni pomalo podcast i ostavi recenziju na Apple podcasts i Spotifyju kako bi postao vidljiviji što većem broju ljudi Hvala https://skintegra.hr!

Dragi slušaoci, dobrodošli u novu epizodu Filter podkasta! Danas ćemo istražiti niz fascinantnih tema, uključujući zahvalnost, filozofiju rečenica, izraz "nemam pojma" i važnost vraćanja korenima. Nemanja Milović, podeliće svoje misli o empatiji, autentičnosti na društvenim mrežama, samopromociji i ličnoj svrsi. Osim toga, razgovaraćemo i o eksperimentu s bebama, uticaju odsustva ljudskog dodira na razvoj, kao i konceptu sreće. Pripremite se za duboke i inspirativne diskusije dok istražujemo suštinu ljudskog postojanja i njegovu duboku povezanost sa korenima. Dobrodošli na još jedan Filter podkast!

Mile Dragić je gost Vladimira Stankovića u 124. epizodi podcasta Biznis priče.

Nökkvi Fjalar Orrason er gestur Heilsuvarpsins að þessu sinni og miðlar af þekkingu reynslu í gegnum sína miðla til að tileinka sér betri heilsuvenjur t.d hugleiðslu, æfingar, mataræði, föstur, betri svefn og öndunaræfingar. Nökkvi býr í London þar sem hann er að þróa nýtt app fyrir áhrifavalda, Mintseer, sem hjálpar þeim að halda utan um sín verkefni og samstörf við fyrirtæki. Dragið fram glósubækur og blýanta því Nökkvi hendir á okkur ansi mörgum góðum verkfærum fyrir heilsulífið. @nokkvifjalar Heilsuvarpið er í boði NOW á Íslandi og Nettó @nowiceland @netto.is

Dušanka Vučinić Latas je klinički psiholog, radi u bolnici za psihijatriju u bolnici Dragiše Mišović i radi kao profesor. _______________________________________________________________________________________________

Dragi talks about some of the traditions found in line dancing, and some ways romancing was carried out. He then spends the majority of the podcast talking about the extraordinary legendary vocalist Vaska Ilieva.

Dragi talks about some of the traditions found in line dancing, and some ways romancing was carried out. He then spends the majority of the podcast talking about the extraordinary legendary vocalist Vaska Ilieva.

This week Europe's Futures fellow and editor at N1 Television, CNN affiliate for the Adria-Balkans region, Ivana Dragičević talks to Ivan Vejvoda about Europe's youth and the shifting cultural and geopolitical forces that are shaping how young people see the world they are set to inherit. What to make of a trend that sees voter turnout waning while other forms of political engagement surge? Are the young susceptible to algorithms and bad actors found on social media apps that older generations don't use? How can Europe's institutions remain relevant when, to many, they simply do not look like the Europe that young people know?Well known for her work on the multimedia program Global Fokus, Ivana is a multiple award-winning journalist with over twenty-five years of experience focusing on European and international affairs. She has authored acclaimed documentary films and a book on globalization, global governance, and inequality. An alumna of Reuters Foundation, ARD-ZDF Medien Akademie, Moscow School of Political Studies, the United Nations Academy-Croatia, the Academy for Political Development Croatia and a member of The Trilateral Commission, she has interviewed figures as diverse as Bashar al-Assad and Bob Geldof.Find her on twitter @ivdragicevic.Ivan Vejvoda  is Head of the Europe's Futures program at IWM where, in cooperation with leading European organisations and think tanks IWM and ERSTE Foundation have joined forces to tackle some of the most crucial topics: nexus of borders and migration, deterioration in rule of law and democracy and European Union's enlargement prospects.The Institute for Human Sciences (IWM) is an independent institute for advanced study in the humanities and social sciences. Since its foundation in 1982, it has promoted intellectual exchange between East and West, between academia and society, and between a variety of disciplines and schools of thought. In this way, the IWM has become a vibrant center of intellectual life in Vienna.The IWM is a community of scholars pursuing advanced research in the humanities and social sciences. For nearly four decades, the Institute has promoted intellectual exchange across disciplines, between academia and society, and among regions of the world. It hosts more than a hundred fellows each year, organizes public exchanges, and publishes books, articles, and digital fora. you can find IWM's website at:https://www.iwm.at/

Goran Dragić is a NBA player for the Milwaukee Bucks. Nicknamed "the Dragon", he had played professional basketball in Slovenia and Spain before entering the NBA in 2008. Goran Dragić joins Thanasis Antetokounmpo discussing; starting to play basketball after injury, the Antetokounmpo-Dragić connection, learning from Steve Nash, brothers as teammates, friendship with Luka Dončić, adjusting to America, controlling your career, getting traded while on a plane, Slovenia, the 2017 Eurobasket win, speaking four languages, growth of European basketball and the Goran Dragić Basketball Camp. Thanasis also throws Goran some True and False, amazing facts and motivation.  Watch the full episode on YouTube here: https://www.youtube.com/watch?v=OYVpQoe3Nhg

8.mart je iza nas, dan kada se najglasnije slavi žena, ispravno ili pogrešno, ko će mu ga znati.. Nego, koliko danas zaista sebi dopuštamo da jednostavno budemo…žene. Ništa osim žene. Koliko mislimo da moramo, koliko da trebamo, koliko da smijemo, koliko da ne smijemo, trebamo ili ne trebamo. Koliko uživamo slobode za koje smo se izborile, a koliko još uvijek sebi vežemo ruke.Dobro jutro mila, hajde da pričamo o nama. Preko puta mene ovog jutra jedna sjajna žena. Samo kada je pogledate, bez da progovorite i jednu riječ sa njom – osjetite tu strast za životom. I nema to veze sa godinama, životnim statusom, prilikama ili neprilikama, to ima veze sa jednim sjajnim odnosom spram sebe i onim što život jeste. Dragi moji, jedna i neponovljiva, TIDŽA.  

The epic Milwaukee Bucks winning streak is snapped at 16 games, though the team quickly picked up a new one and have the best record in the NBA. Bucks reporters Jim Owczarski and Lori Nickel join host JR Radcliffe to discuss that and the newest member of the Milwaukee Bucks, Goran Dragić. Is it strange that Jae Crowder wasn't used down the stretch against Philadelphia. How serious are the red flags around the team's usage of Khris Middleton? How do we feel about Giannis Antetokounmpo looking for a triple-double (only to have it taken away) with some late stat-padding? Also, a bit about the Skip Bayless nonsense from earlier in the week in which he took Giannis out of context and What's Making Jim (and Lori!) mad. Music intro produced by Olivia Reiner and voiced by Michelle Rutkowski. Music during segments from SoundCloud, "Pursuit Music Logo."

Privredni sud u Kragujevcu na ime troškova advokatskih usluga, naložio stečajnom upravniku preduzeća "Soko" d.o.o. iz Despotovca, Gvozdenu Jovanoviću da plati iz stečajne mase preko 108 miliona dinara advokatu Dragiši Šćekiću. Ukoliko se suma ne isplati iz stečajne mase preduzeća, troškove će platiti građani iz budžeta. U Novom Slankamenu upucana dva psa, odgovorni lovci, ali i predsednik mesne zajednice. Ubijeni pas je nakon upucavanja iz lovačke puške, overen iz pištolja u glavu. Slična situacija desila se i u Smederavskoj Palanci i Gornjem Milanovcu. Nepojmljivo je da se ubica psa Zlate još uvek nije pronašao, iako su ga kamere snimile. Porast opšteg nasilja preliva se i na životinjama. Iako ima izgrađene metro perone, kroz glavnu železničku stanicu Prokop neće prolaziti metro. Zbog svega toga, potrebno je da se plan linije metro promeni dok ne postane kasno. Ukoliko ne dobijete račun za struju na vreme, zovite EPS ili im pišite jer vam se može desiti da izgubite pravo na popust. Na koji način doći do uplaćenog novca za turistički aranžman, ukoliko ste opravdano sprečeni? Ima li agencija pravo da zadrži novac? Šta učiniti kad ostavite auto u perionici, a radnik napravi sudar sa vašim automobilom?

A new campaign has been launched on social media where people living with disability and their peers are penning open letters to employers to describe the future workplaces they want to see. It's hoped the 'Dear Future Boss' campaign will create more awareness in making workplaces more accessible and inclusive. - Na društvenim mrežama pokrenuta je nova kampanja u kojoj osobe s invaliditeom pišu otvorena pisma poslodavcima u kojima opisuju buduća radna mjesta kakva žele vidjeti. Nadati se da će kampanja "Dragi, budući šefe!" podići svijest o tome da radna mjesta budu pristupačnija i inkluzivnija.

In a mailbag edition of the Bulls Talk Podcast, Bulls insiders K.C. Johnson and Rob Schaefer answer your questions about the early start to the Bulls' 2022-23 campaign. They discuss why the Bulls have been bad in clutch time minutes at the end of games and if that can be fixed, whether Goran Dragić should start over Ayo Dosunmu, what's wrong with Alex Caruso's shooting and a lot more.See Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

The Bulls are getting a big boost from their veteran free agent pickups, Andre Drummond and Goran Dragić but can they sustain it? K.C. Johnson and Rob Schaefer discuss the impact the new Bulls are making this season so far. Later in the podcast, the guys discuss DeMar DeRozan becoming a 20,000 point scorer and if he is a Hall of Famer.See Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

Dan Bernstein and Laurence Holmes were joined by Danny Parkins for the daily transition segment. They discussed how the two-man game is developing between Bulls guard Goran Dragić and big man Andre Drummond and more.

In this episode we have special guest Dusty Dragičević. Dusty is an Australian-Croatian who recently published a book called ‘Croatian Banknotes, a standard reference.' In the book Dusty shows and explains the many symbols and figures printed on Croatian currency over the years and gives historical context explaining their significance. In this episode we're going to learn about the history of the kuna and earlier Croatian currencies through a historical lens as we what people and symbols Croatia deemed important enough to be the face of their currency!-LinksThe bookInstagram-Check out Adriatic Tours!Awesome YouTube video!Follow them on Instagram!

Jeste li spremni? Ako niste, imate vrlo vremena da se spremite jer vaš (ne)omiljeni tandem je ponovo na Mondu! Miloš i Edin uzeli su jednu malu pauzu, a sada su spremni da vas razvesele dok traje evropsko prvenstvo u košarci na kojem će Srbija Svetislava Pešića pokušati da se domogne medalje! Malo je reći da su Srbija i Evrobasket par iz snova. Naša zemlja je u ovoj ili onoj formi često osvajala zlatne medalje na ovom takmičenju, ali poslednji put još 2001. Tada je Svetislav Pešić sa klupe gledao kako Peđa Stojaković, Dejan Bodiroga i ostali sa lakoćom brišu parket sa ostatkom starog kontinenta. Sada, magični Piroćanac je dvadeset i jednu godinu stariji, a na terenu su isto neki novi klinci. Jesu li zreli da naprave novi podvig? U prvom delu najave Evrobasketa, Miloš i Edin bave se stanjem u grupama A i B. U grupi A, koja će se igrati u Gruziji, prvi favorit je izvesno Španija – uprkos smeni generacija koja ih je ostavila bez velike većine prepoznatljivih lica. Ipak, ako smo nešto naučili prethodnih godina, to je da su Španci uvek Španci, te ni njih, ni starog vuka Skariola ne treba potcenjivati. Svoju šansu će u Tbilisiju vrebati još i Turska, Belgija, Bugarska i domaćin, te Crna Gora koja je „administrativno“ upala umesto Rusije. Turci su ekipa koja puno zavisi od raspoloženja (kao i uvek), Belgijance smo dobro upoznali pre dva meseca, a biće zanimljivo videti mogu li Bugari i Crnogorci do nekog iznenađenja. Gruzija je drastično oslabljena neigranjem Toka Šengelije, pa nad njima stoji veliki znak pitanja. Grupa B vodi nas u Keln, i nosi popularni epitet „grupe smrti“. A kako i drugačije kad su tamo, pored domaćih Nemaca, još i Francuzi, Litvanci i Slovenci? Aktuelni evropski šampion iz 2017. dolazi i sa Dončićem i sa Dragićem, ali imaće pune ruke posla sa „tornjevima blizancima“ Valančijunasom i Sabonisom, te sa francuskim „fizikalcima“ koji su ubedljivo fizički najsnažnija ekipa na turniru. Svoju šansu za kvalifikaciju vrebaju drastično oslabljeni Nemci, a to će pokušati da iskoriste Mađari i pre svega Bosna i Hercegovina, koja na turnir odlazi na krilima velike pobede nad Francuzima. Mogu li Džanan Musa i Jusuf Nurkić da naprave jedno malo čudo u „Lankses Areni“? Pitanja mnogo, a imamo li odgovore? Naravno da nemamo. Samo loš humor i još goru analitiku, pa, ko preživi ovih prvih sat i kusur, pričaće natenane... u svakom slučaju, srećan početak nove Šeste Lične svima pa i nama! I naravno, pišite nam u komentarima šta mislite o novom ruhu podkasta! Sigurni smo da imate komentare...

In the more than 150 year history of Major League Baseball, only one player has ever been murdered during a season. That player is Lyman “Wesley” Bostock Jr, a budding star for the Angels in the 70's, who was murdered by a man who whose court case would result in a stunning verdict. In an upcoming 8-part series from FOX Sports Podcasts, Tom Rinaldi explores Lyman's improbable life, his tragic death, and the miscarriage of justice that let his killer go free. Episodes 1-4 premiere on July 18, 2022. Follow here: https://listen.foxaud.io/Wesley?sid=und 00:00 Dragić on KD & Kyrie 24:10 Suns match Pacers max offer sheet for Deandre Ayton 38:15 Jeanie Buss on LeBron 50:45 Hollywood Brown on Lamar Jackson 1:05:22 LeBron discusses off-the-court issues 1:16:42 Cowboys' make-or-break season 1:29:38 Jerry West on Kevin Durant 1:40:00 Will Tom Brady lead the Bucs to the Super Bowl this season? 1:47:16 Dalton Schultz 1:52:27 Dolphins' 2022 offense Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices