Podcasts about gospodarski

Pred 130 leti je Ljubljano zatresel potres, v katerem je umrlo 21 ljudi. V Ljubljani je takrat živelo 31.000 prebivalcev, danes jih v prestolnici živi 300.000. Ob današnji poseljenosti bi bile ob podobni magnitudi potresa posledice veliko večje. Številne potresno neodporne stavbe bi bile poškodovane, nekatere bi se porušile. Tretjina vseh objektov v Sloveniji sploh ni zavarovanih, med zavarovanimi večstanovanjskimi objekti pa jih je za primer potresa zavarovanih približno 20 odstotkov. Še poseben problem predstavljajo večstanovanjski objekti, kjer je veliko etažnih lastnikov.Sogovorniki:• Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite• Uroš Metličar, direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav• Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije• Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG)• Robert Kus, vodja oddelka za zaščito in reševanje MOL

Maši zadušnici za papeža Frančiška obhajali tudi v celjski stolnici in pri Mariji Pomagaj na Brezjah.Na vatikanskem sodišču obsojeni kardinal Becciu ne bo sodeloval na konklavu.V Španiji in na Portugalskem so spet vzpostavili oskrbo z električno energijo.V Valencii se je začel volilni kongres Evropske ljudske stranke, ki se ga udeležujeta tudi prvaka SDS in NSi.Nejc Krevs: Cilj Izraela – popolna razorožitev in uničenje skrajnega gibanja Hamas – praktično nemogoč.Komisarka Kos se bo drevi v Beogradu sestala z VučićemŽivilski obrati, ki so priključeni na vodovodni sistem Maximarketa, večinoma ostajajo zaprti.Vreme: Popoldne bo precej jasno, v notranjosti bo občasno nastalo nekaj plitke kopaste oblačnosti. Najvišje dnevne temperature bodo od 21 do 24, na Goriškem do 26 °C.Gospodarski krog, ki združuje gospodarske in kmetijske organizacije, vlado poziva k razbremenitvi plač in učinkovitejšemu davčnemu sistemu.Slovenski sadjarji še vedno čakajo na odločitev, kako bo s pomočjo po lanski pozebi.Šport: S tekmo Arsenal - PSG začetek polfinala lige prvakov

V luči tektonskih premikov v globalni carinski vojni slovenski gospodarstveniki, zbrani v gospodarskem krogu, pozivajo državo, naj čim prej razbremeni podjetja in posameznike ter zavre zmanjševanje konkurenčnosti našega gospodarstva. Konkretno opozarjajo na davčno razbremenitev, odlog uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, omejitev cen elektrike ter debirokratizacijo. Drugi poudarki oddaje: - Na celjskem sodišču sklepne besede na sojenju v zadevi Trenta, tožilstvo za vodjo opozicijske SDS Janeza Janšo zahteva 2 leti zapora. - Izrael Hamasu ponuja 45-dnevno prekinitev ognja v Gazi v zameno za izpustitev 11 talcev; palestinsko gibanje zavrača svojo razorožitev v zameno za konec vojne. - Madžarska z ustavnimi spremembami krepi temelje za zakonsko prepoved parade ponosa.

Janezu Janši v zadevi Trenta grozi dveletana zaporna kazen. Sodba naj bi bila znana v petek.Novinar Mirko Mayer: V kulturnem boju, ki ga bijeta SDS in Gibanje Svoboda, vidim razlog za drsenje ljudi v apatijo!Organizatorji referendumske kampanje lahko le še danes odprejo transakcijske račune.Prva krizmena maša v Murski Soboti: Veliki teden je čas Jezusove stiske in ljubezni nad zlom.Srbski parlament potrjuje novo vlado pod vodstvom zdravnika Đura Macuta. Ta pozval k umiritvi razmer v državi.ŠPORT: Drevi bosta znana prva polfinalista evropske nogometne Lige prvakov.VREME: Popoldne bo dež postopno ponehal. Jutri bo spremenljivo s krajevnimi plohami.Gospodarski krog vlado poziva k razbremenitvi plač in učinkovitejšemu davčnemu sistemu.Gradnja kanala C0 še naprej buri duhove v Ljubljani in širše.ŠPORT: Ajša Sivka deseta na naboru severnoameriške ženske košarkarske lige. Izbrala jo je ekipa iz Chicaga.

Natanko pred enim letom, 9. aprila 2024, je dr. Katarina Bergant prisegla kot nova generalna državna tožilka. Takrat je poudarila, da si želi moderno, transparentno in učinkovito tožilsko organizacijo, katere temelj so samostojni, suvereni in primerno plačani državni tožilci, ki s svojim delom kot varuhi zakonitosti prispevajo k utrjevanju vladavine prava. Kje smo leto dni pozneje? Veliko je govora o neučinkovitosti pri pregonu korupcije, o pritiskih na tožilstvo, o varnosti tožilcev, ki rešujejo najzahtevnejše oblike organiziranega kriminala. V zadnjem času veliko govorimo o problematiki mladoletniškega kriminala. Kako na vse to gleda generalna državna tožilka, smo jo vprašali v tokratni oddaji Intervju.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil podrobnosti o carinah, ki jih Združene države uvajajo na uvoženo blago. Za uvoz iz Evropske unije je določil 20-odstotne carine. Da gre za velik udarec za svetovno gospodarstvo, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in opozorila, da bodo posledice čutili ljudje po vsem svetu, prav tako velika in mala podjetja. Bruselj se je bil, kot je dejala, vedno pripravljen pogajati z Washingtonom. V Pekingu so pozvali k takojšnjemu preklicu carin.Sogovorniki: Bojan Ivanc, glavni finančni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani Iztok Seljak, član upravnega odbora Hidrie Marko Voljč, finančni strokovnjak Andrej Brglez, poznavalec avtomobilskega trga in industrije

Letos izjemna smučarska skakalka Nika Prevc je pred nekaj urami v Trondheimu na Norveškem upravičila vlogo favoritinje in z naslovom svetovne prvakinje na srednji napravi dopolnila zbirko v družinski vitrini kolajn. Kot je povedala po tekmi, je vesela niza dobrih rezultatov in si želi, da bi to trajalo. Novo priložnost za dolge skoke bo imela na jutrišnji ekipni tekmi. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski na obisku v Beli hiši. Bo podpis sporazuma o izkoriščanju ukrajinskega rudnega bogastva začetek konca vojne? - Gospodarski minister Han napoveduje hiter nov razpis za spodbujanje prestrukturiranja premogovnih regij - Ob številnih pustovanjih konec tedna policija poziva k odgovornemu ravnanju v prometu.

Lazaristi bodo popoldne začeli praznovanje 400. obletnice ustanovitve Misijonske družbe.Nadškof Zore v Lurdu: Cilj romanja ni romarski kraj, ampak priti spet domov in globlje zaživeti z Gospodom!Ali predsednica države med razpisom za Varuha človekovih pravic spreminja pravila?Komentar Nejca Krevsa o volitvah v Libanonu.Vreme – večinoma oblačno bo, na zahodu rahel dež.Požar na Teznem v Mariboru pogašen, škoda večmilijonska.Gospodarski položaj v Kočevju dober: nove naložbe podjetja Yaskawa, sanacija podjetja Melamin in širitev poslovne cone LikSe evropskim potrošnikom obetajo carine tudi na poceni izdelke kitajskih spletnih trgovin?

Obračunavanje omrežnin po novem je razburilo tudi gospodarstvo. Kot poudarjajo v Gospodarski zbornici, razumejo nujnost zelenega prehoda, a prehod na nov sistem obračunavanja je nekaterim panogam prinesel velikansko povečanje stroškov brez prehodnega obdobja. Predlog sprememb metodologije, ki ga je pripravil Eles, po njihovih besedah ne bi dovolj razbremenil gospodarstva. Pristojne zato pozivajo, naj začasno uvedejo stari sistem, nato pa pripravijo povsem nov omrežninski akt. V oddaji tudi tem: -Slovenija slovesno zaznamuje polnopravno priključitev Evropski vesoljski agenciji - Slovaška zaradi plinske blokade Kijeva grozi z ustavitvijo dobave elektrike Ukrajini - Inšpekcija z izrednim nadzorom nad očitano krutostjo na kokošji farmi

Drugi poudarki oddaje: Mariborska občina še ena od redkih brez sprejetega občinskega prostorskega načrta, a vendar bi ga lahko kmalu le dobila Na območju propadle tovarne Labod v Novem mestu v prihodnjih letih nova stanovanjska soseska s 350 stanovanji V Ljubljani ne bo več parkirišča pred Križankami, odpira pa se garažna hiša pod Športnim centrom Ilirija

Kako dejansko poteka mednarodno razvojno sodelovanje, kakršno se je razvilo od 2. svetovne vojne naprej, na kakšne načine države skozenj uveljavljajo svoje geopolitične in ekonomske interese ter kako se v tem razlikuje delovanje držav globalnega Severa in globalnega JugaOb prazničnih dneh, ki so pred vrati, se bo najbrž marsikdo spomnil tudi na tiste, ki živijo v pomanjkanju, in ne bo obdaroval le svojih bližnjih, ampak bo pomoč namenil tudi ranljivim v širši skupnosti. Če je tovrstna humanitarna dejavnost verjetno že od nekdaj del človeške zgodovine in tudi del mnogih religij in vrednostnih sistemov, pa je širši svetovni ustroj humanitarne in tudi razvojne pomoči – organizem, ki ga sestavlja vrsta mednarodnih institucij, pa nevladnih organizacij in nenazadnje nacionalnih razvojnih agencij – v resnici nekaj, kar je nastalo šele v modernem svetu. Čeprav lahko tudi posamezniki redno participiramo v akcijah pomoči ljudem na drugih kontinentih, zahodne države in tudi druge velesile, kot je denimo Kitajska, pa del svojega proračuna stalno namenjajo za humanitarno in razvojno pomoč, pa v resnici le malo vemo o tem, kako ti sistemi zares delujejo ter s kakšnimi težavami se spopadajo organizacije, ki ga sestavljajo. Še več, naše predstave o mednarodni humanitarni in razvojni pomoči segajo vse od idealizacij njene dobrohotnosti do cinizma in skepse glede dejanskih rezultatov tovrstnih projektov. Pri vsem tem pa seveda ne moremo mimo vprašanja, zakaj države sploh namenjajo denar in energijo za tovrstno pomoč po svetu in kaj imajo v prostoru mednarodnih odnosov - kjer se stvari praviloma ne odvijajo iz čiste ljubezni, ampak iz koristi - od tega? To so nekatere od tem, o katerih bomo govorili v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo znanstveno sodelavko Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jano Arbeiter, ter politologinjo dr. Katjo Žvan Elliott in antropologinjo Anušo Pisanec, obe z Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki sta v preteklosti delovali tudi na terenu, predvsem v nekaterih afriških državah. Oddajo je pripravila Alja Zore.   Foto: Pixabay

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V Bovcu še vedno čakajo na vladno pismo o nameri vlaganja v krožno kabinsko žičnico na Kaninu - Tudi Mestna občina Koper se po novem ponaša z nazivom "občina po meri invalidov" - V Slovenj Gradcu prenovili strelišče, na območju Celjskega gradu tri nove tematske poti - Novo mesto tudi letos privablja z bogatim adventnim programom

Včerajšnji vrh gospodarstva je minil ob pozivih vladi, naj ukrepa za povečanje samozadostnosti, tako prehranske kot energetske. Premier Golob pa je napovedal skupno delovno skupino gospodarstva in vlade, ki bo iskala rešitev za omrežnine. Druge teme: - Državni zbor zaradi veta državnega sveta danes znova o davkih in proračunu. Svetniki s številnimi nasprotovanji, grozijo tudi z ustavno presojo - Ustanavljanje novih strank napoveduje predvolilno obdobje. Kako nove obraze v slovenskem političnem prostoru sprejema javnost? - Hezbolah po prvem dnevu premirja v Libanonu razglasil zmago nad Izraelom

Na Gospodarskem razstavišču so odprli 40. Slovenski knjižni sejem s sloganom Knjigo moraš imeti rad. Letošnji 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga pripravlja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, bo na 5000 kvadratnih mestih ponudil več kot 280 dogodkov. V Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki je na ogled njihova največja razstava do zdaj, na kateri predstavljajo dela nove stvarnosti in realizma v Srednji Evropi v obdobju med letoma 1925 in 1933.

Zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom in Kitajsko in želje po zmanjšanju odvisnosti od tega orjaškega trga vse bolj zaželena gospodarska in tudi geopolitična partnerica Zahoda postaja Indija. To hitro rastoče, raznoliko in ambiciozno gospodarstvo ponuja priložnosti tudi za slovenska podjetja. Lani je menjava med državama dosegla 1,7 milijarde evrov, od tega slovenski izvoz v Indijo pičlih 111 milijonov. O priložnost, izzivih in izkušnjah so gospodarstveniki, ekonomisti, politiki in diplomati nedavno razpravljali tudi na poslovni konferenci na Gospodarski zbornici. Nekaj ugotovitev povzema Erika Štular.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han bo danes obiskal šempetrski Mahle, kjer se bo v pogovoru z vodstvom, delavci in sindikati podrobneje seznanil z razmerami v podjetju in morebitnimi ukrepi. Družba je napovedala, da bo zaradi preselitve delov proizvodnje v Bosno in Hercegovino in na Madžarsko ter nove naložbe v električno proizvodnjo v Šempetru odpustila približno 600 delavcev. Kljub zmanjšanju števila zaposlenih pa direktor podjetja Mahle električni pogoni Slovenija Guntram Haas napoveduje nova vlaganja v vrednosti 300 milijonov evrov. V oddaji pa tudi o tem: - Hezbolah napadel izraelsko vojaško oporišče. Izraelska vojska vdrla v oporišče mirovnih sil - Tajvan v visoki vojaški pripravljenosti, v novih vojaških vajah ga obkolila kitajska vojska - Nogometaši v Ligi narodov strli Kazahstan in ostajajo v igri za prvo mesto v skupini

Od 1. oktobra se uvaja nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo. Kako bo sprememba vplivala na račun povprečnega gospodinjstva, kdo bo plačeval več in kdo manj? Zakaj protestirajo v Gospodarski zbornici in kakšne cene elektrike lahko pričakujemo v novem letu, ko bo konec regulacije, ponovno pa naj bi uvedli prispevek za obnovljive vire.

Za dejavnosti Slovencev v sosednjih državah in po svetu so ministrstva lani namenila 16 milijonov 322 tisoč evrov, od tega več kot 11 milijonov Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nekaj več kot 2 milijona je, predvsem Slovencem po svetu, razdelilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Ministrstvo za gospodarstvo pa je razdelilo skoraj milijon evrov pomoči. To je v primerjavi z letom 2022 kar za 70 odstotkov več. Velika večina tega denarja - kar dobre tri četrtine - so šle v Porabje. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan za prihodnja štiri leta napoveduje korenito zvišanje pomoči in sicer kar 10 milijonov evrov. Denar za prihodnji dve leti je, kot pravi, zagotovljen v proračunih. Kako ga bodo delili in kdo bo nadzoroval porabo?

Z vigilijo pred velikim šmarnom se začenja duhovna priprava na največji Marijin praznik.Vodstvo Katoliške cerkve v Sveti deželi jutri vabi k posebni molitvi za mir na Bližnjem vzhodu.Doktor Aleš Maver: Delni prenos vojne na ruska ozemlja smiselno povečuje pritisk na Kremelj.V Sloveniji z delom med drugim začeli novi veleposlanici Nemčije in Velike Britanije.Gospodarski kazalci so za našo državo slabši. Kje tičijo razlogi?V žirovski Alpini bo do konca leta brez dela ostalo 60 zaposlenih, vodstvo podjetja naj bi pri odpuščanju upoštevalo socialne kriterije.V petek bo potekel rok za oddajo prošnje za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih.Zaradi vročine pogosta poslabšanja kroničnih obolenj, opažajo v bolnišnicah.Šport: Čez točno dva tedna v Parizu začetek paraolimpijskih iger, 14 Slovencev bo nastopilo v štirih panogah.

Predlog zakona o gostinstvu, ki bo v javno obravnavo prišel jutri, predvideva 30-dnevno omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj, če objekti ne bodo v celoti namenjeni nastanitvam. Gospodarski minister Matjaž Han ob tem poudarja, da bodo možne prilagoditve. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor o predlogu, ki naj bi otežil zlorabo parlamentarnih preiskav v politične namene. - Zdravstveni sistem v Gazi pred sesutjem. Izraelski napadi na Rafo se stopnjujejo, iz mesta zbežalo že 360 tisoč Palestincev. - Posodobitev železniške proge med Mariborom in Šentiljem uradno končana; novi železniški viadukt najdaljši v Sloveniji.

Čeprav so pred nami zelo topli dnevi, bodo posledice letošnje pozebe na kmetijstvu ostale. Veliki temperaturni skoki in mrzla jutra ter s tem povezana tveganja za rastlinsko proizvodnjo spomladi niso več izjema. Pri tem so zlasti na udaru sadjarji. Ti lahko z različnimi agrotehničnimi ukrepi, kot je uporaba pripravkov za krepitev rastlin na osnovi alg oz. aminokislin, delno zmanjšujejo škodo, toda sadjarska panoga bi potrebovala učinkovito zaščito z oroševalno-namakalnimi sistemi, ki bi varovali pridelek ne samo ob večjih pozebah, ampak tudi v sušnih obdobjih. Tudi suše so namreč vedno pogostejša težava kmetijske pridelave. Preboja na tem področju ni zaradi birokratskih ovir na tem področju, opozarja Boštjan Kozole, direktor največjega sadjarskega podjetja Evrosad in predsednik Združenja za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Z njim se je pogovarjala Jernejka Drolec. Kot kaže pa bo na ocene škode po aprilski pozebi treba še počakati.

Predsednik NSi Tonin proti referendumom na dan evropskih volitev.Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović za Radio Ognjišče o minulem mandatu in stavki zdravnikov.Gospodarski krog vlado opozoril na neizpolnjevanje dogovora.V Ljubljani številni primeri vandalizma, ponoči zagorel kompleks Ilirija.Vreme: Jutri zjutraj bo po nekaterih nižinah megla, v notranjosti Slovenije bo krajevno možna pozeba.

Gospodarski minister Matjaž Han se je danes pridružil tekmi za mesto predsednika vladnih Socialnih demokratov, čeprav je še nedavno zavračal to možnost. V izjavi za javnost je med drugim poudaril zavezo, da se stranka znova poveže. SD bo novega predsednika izbirala na jutrišnjem kongresu v Ljubljani. Drugi poudarki oddaje: - V javno obravnavo prihaja zakon o digitalizaciji zdravstva, ki predvideva vzpostavitev centralnega elektronskega sistema, v katerem bi bila zbrana in dostopna vsa zdravstvena dokumentacija pacientov. Gre za nov poskus, potem ko je bil umaknjen prvi predlog še pod takratnim ministrom Danijelom Bešićem Loredanom. - Rusija je iz Moskve izgnala slovenskega veleposlanika, državo mora zapustiti do petka. Gre za recipročni ukrep Rusije, potem ko je Slovenija konec prejšnjega meseca izgnala ruskega diplomata; neuradno, ker naj bi pri nas širil rusko propagando. - V luči vojne v Ukrajini Evropska unija krepi svojo obrambno industrijo, kar ponuja priložnosti tudi za proizvajalce visoke tehnologije, tudi slovenske. Ob tem pa je veliko slišati tudi o dvojni rabi razvite tehnolgije.

Voditelji Unije drugi dan zasedanja obravnavajo težave evropskih kmetov, ki že več mesecev protestirajo proti ukrepom povezave na področju kmetijstva in podnebne politike ter nelojalni konkurenci iz tretjih držav. Evropska komisija pa je danes predlagala zvišanje carin na uvoz žita in žitnih izdelkov iz Rusije in Belorusije v Unijo. V oddaji tudi o tem: - Rusija močno okrepila napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo - Gospodarski optimizem pri nas peša, le v gradbeništvu še naprej obetavno - Ob svetovnem dnevu vodá pozivi k sodelovanju in ozaveščanju

Gospodarski potencijal digitalnih nomada, tj. osoba koji veći dio svog radnog života provode tamo gdje drugi obično putuju na odmor, otkrile su i turističke zemlje Sredozemlja. Nenad Kreizer i Filip Slavković pojašnjavaju što je i tko je zapravo digitalni nomad? Opet neki trend za razmažene milenijalce-influensere? Po čemu se ovaj fenomen razlikuje od rada od kuće? O tome kako Crna Gora pokušava iskoristiti ovaj trend razgovaramo s Michaelom Baderom, stručnjakom za turizam s bazom u Crnoj Gori. Von Nenad Kreizer.

V Sloveniji imamo en večji obrat, ki za gorivo pri proizvodnji cementa uporablja tudi odpadke, in enega, ki proizvaja toploto in električno energijo le iz odpadkov. Za sežig in sosežig trenutno veljajo različni standardi, predlagatelji sprememb Zakona o varstvu okolja pa menijo, da bi jih morali izenačiti. O razlogih za in proti, pa tudi o tem, ali bi spričo kopičenja odpadkov potrebovali še več sežigalnic, kakšni so načrti države v zvezi s tem in kakšni so zdravstveni pomisleki, voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Miha Stegel, župan občine Kanal ob Soči; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana; Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije.

V danes objavljeni poletni gospodarski napovedi Evropska komisija ugotavlja, da se gospodarska rast v Uniji upočasnjuje in to ob zniževanju inflacije in zelo močnem trgu delovne sile. Glede na pomladansko napoved Evropska komisija ocenjuje, da bo gospodarska rast letos namesto enoodstotna 0.8 odstotna, prihodnje leto pa 1.4 namesto 1.7 odstotna. Eden glavnih razlogov za pešanje gospodarstva je pojemanje domače porabe zaradi naraščanja cen dobrin in storitev. Komisija, ki je danes predstavila podrobnejše podatke le za 6 največjih gospodarstev v Uniji, ostale članice pa so upoštevane v napovedi, pričakuje, da se bo počasi zniževala tudi inflacija. Druge teme: - V Mežiški dolini čakajo na navodila, kaj storiti s poplavnim muljem. - Nekatere občine, tudi Idrija, v negotovosti glede evropskega denarja za protipoplavne projekte. - Reševalci po uničujočem potresu v Maroku še vedno iščejo morebitne preživele.

Banka Slovenije je v prvem odzivu na napovedano začasno obdavčitev bilančnih vsot bank sporočila, da je treba ukrepe, ki bi lahko vplivali na njihovo poslovanje in stabilnost finančnega sistema, presojati v povezavi z drugimi ukrepi davčne politike in za odpravo posledic ujm. Kot so dodali, je pomembno upoštevati tudi vidike, ki veljajo na ravni evrskega sistema. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarski minister Matjaž Han na srečanju z župani koroške in savinjske regije proti morebitni regulaciji cen gradbenih del in materialov. - Kandidaturo začasnega vodje policije Senada Jušića za polni mandat je uradniški svet po naših informacijah podprl. - Največ prošenj za azil v Evropski uniji, Švici in na Norveškem po letu 2016, medtem število prosilcev v Avstriji še vedno upada.

U vladinom nedavno objavljenom Međugeneracijskom izvješću stoji da će značajan udio Australaca u nadolazećim godinama postati prestar za sudjelovanje na tržištu rada. Poslovni stručnjaci i ekonomisti stoga pozivaju vladu da promotri povećanje stope useljavanja kao odgovor na manjak radne snage koju će brojna umirovljenja prouzrokovati.

Slovensko gospodarstvo se počasi a vztrajno ohlaja. Najbolj je na udaru industrijska proizvodnja, ki se je letos skrčila že za 8 odstotkov. Kako se podjetja soočajo s padcem naročil, dražjim zadolževanjem in pomanjkanjem delovne sile? So slovenska podjetja res pretirano obremenjena z davki in prispevki, zaradi tega pa premalo konkurenčna? Kako bi na njihovo poslovanje vplivale dodatne obremenitve, ki jih napoveduje vlada? O vsem tem in odzivih na sveže odločitve Evropske centralne banke v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Karl Lipnik, analitik časnika Delo; predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Letošnja žetev se je začela pozneje kot običajno, zlasti žetev pšenice pa prekinjajo pogosta neurja. Podnebne spremembe močno vplivajo na poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, zato morajo kmetovalci pridelavo hrane čim bolj in čim hitreje prilagoditi spremenjenim podnebnim okoliščinam. Kmetom in mlinarjem poleg slabše letine sive lase povzroča tudi poceni žito oziroma moka iz Ukrajine. To utegne povzročati tudi težave v sistemu izbrane kakovosti, v katerega ravno letos vstopa naš žitni sektor. Bodo pridelovalci, ki morajo letos zlato zrnje prodajati za skoraj polovico ceneje kot lani, tudi zaradi naraščajočih stroškov pridelave deležni pomoči države? Kaj lahko sami storimo za večjo prehransko samooskrbo? O teh n drugih vprašanjih v zvezi z žetvijo, razmerah v kmetijstvu in na trgu v Studiu ob 17.00 z Lidijo Kosi. Gostje: Branko Virag, vodja kmetijstva v Skupini Panvita, predsednik Sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka iz Murske Sobote, Viktor Časar, kmetovalec iz Mlajtincev, podpredsednik Strokovnega odbora za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Posebej za oddajo smo se pogovarjali z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.

Letošnji zastoji so nas dokončno streznili; postalo je očitno, da se bomo brez ukrepov kmalu znašli v prometnem kolapsu. Zastoji povzročajo ogromno gospodarsko in okoljsko škodo. Brez razvite prometne infrastrukture tudi ni gospodarskega razvoja. To še posebej velja za Slovenijo, kjer logistika pomeni blizu 8 odstotkov BDP, toda soočamo se s preozkimi avtocestami in zastarelim železniškim omrežjem, ki ne omogoča ne povečanja hitrosti vlakov, ne povečanja kapacitet. Da so potrebni takojšnji mehki, kot tudi dolgoročni ukrepi na prometni infrastrukturi, poudarjajo na Strateškem svetu za investicije in gradbeništvo na Gospodarski zbornici, kjer so si zadali, da bodo v prihodnje bdeli nad projekti prometne infrastrukture, z njihove strani prihaja vrsta opozoril in rešitev.

Vrednost opravljenih gradbenih del je lani zrasla za tretjino. Deloma so k temu prispevale tudi višje cene materialov in energentov, a sistemskih rešitev o tem, kako vračunati podražitve, ni. Je pred gradbeništvom res nekaj zahtevnih let? Je panoga res na poti ohlajanja, ko se bodo vlaganja v gradbene projekte zmanjšala? Nihanja v investicijah so pogubna tako za gradbeništvo kot za celotno gospodarstvo, saj je ta panoga eden najmočnejših motorjev gospodarske rasti. Kako bo z zlatim investicijskim pravilom? Kako bodo gradbinci reševali izzive na trgu dela, povezane s pomanjkanjem delavcev, in v kakšni kondiciji je slovenska operativa? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije; Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije; Boris Sapač, član uprave Pomgrad; Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Poslanci danes odločajo o vladnem predlogu o zamrznitvi cen šolskih malic ter cen bivanja v dijaški in študentskih domovih, pa tudi o dodatni finančni pomoči gospodarstvu, ki se spoprijema z visokimi cenami energentov. Gospodarski minister Matjaž Han je ob tem glede nadaljnje pomoči gospodarstvu poudaril, da je treba počakati na dogovor na ravni Evropske unije. Drugi poudarki oddaje: - Vlada naročila skrbni pregled Geoplina, tega naj bi dokapitalizirala z 200 milijoni. - V Pragi 44 držav o krepitvi političnega dialoga za varnejše in stabilnejše razmere na celini. - Slovenija na deklarativni ravni v ospredju pri zagotavljanju zdravega okolja, v praksi številni nerešeni izzivi.

Digitalno okolje mladim predstavlja prostor, kjer iščejo informacije, gledajo videoposnetke, igrajo računalniške igre, si izmenjujejo šolsko gradivo in na različne načine komunicirajo. Hkrati so tudi ustvarjalci spletnih vsebin – od fotografij do videoposnetkov. Kako pa se naučijo pravilnega obnašanja na spletu, vedo, kaj je kaznivo dejanje in kako mladoletne storilce kaznivih dejanj na spletu obravnava naš pravosodni sistem? O tem so razpravljali na 12. posvetu o E-zlorabah otrok, na katerem so organizatorji Spletno oko, Center za varnejši internet, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije v središče postavili mladoletne storilce kaznivih dejanj. Gre za osebe, stare od 14 do 18 let, ki zahtevajo posebno obravnavo – ne le kaznovanja in vzgojnih ukrepov, temveč tudi posvečanje prave pozornosti.

Kako bo slovensko gospodarstvo glede izjemnih podražitev energentov preživelo letošnjo zimo? Kako se bodo podjetja v prihodnje zaradi vse višjih obrestnih mer zadolževala? Kdaj se bomo znebili vrtoglave inflacije? O vsem tem s prvim ekonomistom na Gospodarski zbornici Bojanom Ivancem. Gre za analitika, ki je v slovenskih medijih verjetno eden izmed najbolj citiranih. Vsak hip ima na voljo tehtne informacije o gospodarskem utripu v Sloveniji. Tokrat bo svoje znanje, pa tudi osebne poglede na življenje delil z nami na Prvem.

V Pogovoru o smo gostili ekonomista in profesorja dr. Mateja Lahovnika. Z njim smo se pogovarjali o zaostreni ekonomski sliki v svetu pa tudi o ukrepih, ki jih zoper draginjo pripravlja slovenska vlada. Za komentar draginjskih ukrepov smo vprašali predstavnika predsednika Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, za komentar visoke inflacije pa glavnega ekonomista pri Gospodarski zobnici Slovenije Bojana Ivanca. Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič pa je, tako kot dr. Lahovnik komentiral nove predloge sprememb davčne zakonodaje, ki bo dodatno obdavčila visokokvalificirane delavce in oddajanje nepremičnin.

Zdi se, da so inflacija, vojna v Ukrajini in težave v mednarodnih dobavnih verigah nekoliko odrinile na stran načrte o prehodu v nizkoogljično družbo. A po drugi strani so dodatno poudarile nujnost samooskrbe, še posebej energetske. Skupina znanstvenikov, ki jih usmerja SAZU, je predstavila energetsko strategijo do leta 2050, ki pa zahteva kar 17 milijard evrov. Plačevali bomo tudi odjemalci. Podrobneje o strategiji po drugih poudarkih oddaje: - Gospodarski minister Han ob obisku Melamina: pomagali bomo pri sanaciji in selitvi dela proizvodnje - Letalo za protitočno zaščito od danes v stalni pripravljenosti, a le v času obratovanja mariborskega letališča - Vrh Amerik v znamenju neudeležbe kar devetih južnoameriških držav

Godišnji sastanak Svjetskog gospodarskog foruma ponovo je odrzan nakon više od dvije godine prekida zbog pandemije koronavirusa. Sudionici skupa iskazali su spremnost propitati najhitnije svjetske probleme.

Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja. O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem. Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Banka Slovenije je danes po pričakovanjih nekoliko zrahljala omejitve kreditiranja prebivalstva, in sicer bodo do posojil znova lahko prišli tisti, ki zaradi njenega ukrepanja od leta 2019 tega niso mogli storiti. Drugi poudarki oddaje: - Cene pogonskih goriv so se po nedeljskem skoku danes znova zvišale, potem ko se je v soboto končalo obdobje njihove začasne regulacije. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pravi, da se je trg pogonskih goriv stabiliziral, tako v smislu količin kot cen, zato regulacija ni več nujna. Ob tem je obljubil, da bo vlada preverila dogajanje na trgu in po potrebi ukrepala. - Evropska komisija je danes predstavila predlog popolne prepovedi uvoza ruske nafte v Evropsko unijo. A ta velikopotezni načrt zagotovo ne bo izpeljan v zdaj zamišljeni obliki, saj želijo biti Madžarska, Češka, Slovaška in Bolgarija na različne načine izvzete iz naftnega embarga. - Dopoldne se je za nekaj več kot 6 tisoč 300 kandidatov začela letošnja splošna matura, in sicer z maturitetnim esejem. Prvi vtisi so dobri. Nov izziv za maturante bo izpit iz angleščine 28-ega maja.

Jože Podgoršek je danes odstopil s položaja ministra za kmetijstvo, potem ko je pred dnevi v javnost prišla informacija, da januarja ni sam plačal bivanja v prestižnem hotelu v Bohinju, temveč je račun poravnalo podjetje KŽK. Podgoršek je sicer račun pozneje plačal sam, sklicuje pa se na pozabljivost in krivdo pripisuje nasprotni strani, ki da ga želi izsiljevati. Podjetje KŽK zanika ministrove navedbe, saj se samo vidi kot žrtev. Drugi poudarki oddaje: - Predčasnega glasovanja se je včeraj, na prvi dan, udeležilo 2,1 odstotka od skupno 1,7 milijona vseh volilnih upravičencev. - Po podatkih Združenih narodov od začetka vojne v Ukrajini državo zapustilo več kot pet milijonov ljudi. - Tudi na Gospodarski zbornici Sloveniji za letos napovedujejo nižjo gospodarsko rast.

Ruska vojska kopiči svoje sile na vzhodu Ukrajine, medtem pa z območij, s katerih se je umaknila, poročajo o novih množičnih grobiščih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru južnokorejskega parlamenta izrazil prepričanje, da je treba Rusijo zaustaviti z ostrejšimi sankcijami. Po njegovem prepričanju je treba popolnoma prekiniti povezave med ruskimi bankami in svetovnim bančnim sistemom, omejiti izvoz ruskih energentov, hkrati se morajo multinacionalna podjetja zavedati, da s sodelovanjem z Rusijo podpirajo napade v Ukrajini. Druge teme: Nošenje mask v zaprih prostorih naj bi kmalu odpravili; obvezne bodo le še v zdravstvu in socialnem varstvu Sindikati po odločitvi ustavnega sodišča, da zvišanje zdravniških plač ni v skladu z ustavo, pričakujejo dialog z vlado Študentske organizacije pozdravljajo sprejetje zakona za urejanje položaja študentov

Pandemija COVIDa-19 zadala je težak udarac umjetničkim djelatnostima u Australiji. Dok se savezna vlada priprema objaviti proračunski plan za sljedeću financijsku godinu, pod uvjetom da pobijedi na nadolazećim saveznim izborima, mnogi umjetnici govore kako je potrebna veća potpora da bi se pomoglo oživljavanju kreativnog i kulturnog sektora u Australiji. 

Za nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas - in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z Majo Derčar.O porušenih ukrajinskih mestih, eksodusu ukrajinskih žensk in otrok, gospodarski škodi pri nas in žrtvovanju okoljaZa nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas – in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z Majo Derčar.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o predvolilnem dogajanju in slovenskosti. Čim je premier Janez Janša v pogovoru za eno indijskih televizij omenil možnost, da bi Slovenija s Tajvanom poglobila zlasti gospodarske odnose, se je Slovenija, kot ugotavlja Delov komentator Ali Žerdin, znašla v živahni polemiki s Pekingom, kjer je premierjeva izjava sprožila hud revolt. Očitno je šla zadeva mimo državnega zbora, ki ima še vedno pomembno besedo pri oblikovanju zunanje politike, še meni Žerdin. Pa tudi, da niti ne gre za kakšno noviteto, medtem ko je Janez Markeš prepričan, da gre za »pota megalomanije« – zdaj, ko Janez Janša ni več predsednik sveta EU. Države praviloma ne želijo slabšati odnosov s Kitajsko, ugotavlja Žerdin in se sprašuje, ali ni položaj Tajvana ta hip primerljiv s položajem Slovenje v letu 1990. Več na delo.si.

Po tem ko smo se vsaj v zahodnem svetu v preteklih desetletjih navadili, da se z inflacijo tako rekoč ne ukvarjamo resno, občasno strašenje z dviganjem cen pa se je uporabljalo bolj ali manj le kot ideološko motiviran argument proti trošenju države v gospodarskih krizah, se zdi, da so danes strahovi pred inflacijo vendarle nekoliko bolj upravičeni. Četudi ta za zdaj še ni tako zelo visoka – v Sloveniji je denimo novembra dosegla dobre štiri in pol odstotke, kar je še vedno manj kot v času pregrevanja gospodarstva pred finančno gospodarsko krizo dobro desetletje nazaj – se namreč v evroobmočju medletna inflacija dviga že proti 5 odstotkom, v Združenih državah pa skoraj 7 odstotna rast cen v zadnjih dvanajstih mesecih predstavlja celo najvišjo letno rast inflacije od leta 1982. Čeprav o inflaciji kot enem najpomembnejših in tudi politično najbolj občutljivih ekonomskih kazalcev danes tako ponovno veliko govorimo, pa le redko skušamo resnično razumeti kompleksnost tega pojava. V tokratni Intelekti bomo zato skušali v grobem osvetlili, kaj inflacija sploh je, kako nastane oziroma je nastajala skozi zgodovino, kateri ekonomski, geopolitični in družbeni premiki so botrovali temu, da je bila v preteklih desetletjih v razvitem svetu tako nizka in v kakšni situaciji smo se v tem oziru znašli danes, pa tudi na kateri točki ta sicer v tržnih gospodarstvih vedno prisoten pojav sploh postane problematičen in kako ga je mogoče reševati. Pri tem nam bodo pomagali profesor na ljubljanski Ekonomske fakulteti dr. Bogomir Kovač, strokovni sodelavec na isti visokošolski ustanovi Igor Feketija in analitik na Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Življenje se vse bolj draži. Novembra so statistiki izmerili 4,6-odstotno letno inflacijo, kar je največ v zadnjem desetletju. Ali se bo inflacija še krepila? Do kam gre lahko? Denimo sredi leta 2008 smo imeli skoraj 7-odstotno inflacijo. Kaj smo s prihranki oziroma naložbami počeli takrat? Kaj storiti s portfeljem danes? Kako ga zaščiti pred inflacijo? Katere naložbe so potencialno zanimive v okolju povišane inflacije? O tem smo se pogovarjali z Bojanom Ivancem, ki je glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije in smo ga že gostili na to temo in kolegom Matejem Šimnicem, ki je direktor področja analiz pri Capital Genetics. Analizirali smo zlato, nepremičnine, bitcoin in delnice podjetij, ki se dobro obnesejo v okolju višje inflacije ter ETF. ____________________________ Pogovor si lahko kmalu ogledate tudi na Youtube. Naroči se na kanal in podcaste tudi glej. ___________________________ Imaš vprašanje? Piši mi na marja@biznispace.com

V okviru javne razprave o osnutku programa Socialnih demokratov je predsednica SD Tanja Fajon organizirala strokovni posvet o gospodarstvu, osredotočen na vprašanje, kako doseči dodano vrednost in s tem višje plače. “Moja vizija Slovenije leta 2030 pa je visoko razvita, povezana, inovativna in tehnološko napredna država, ki dosega najvišje stopnje kakovosti življenja in trajnostnega razvoja. Seveda na temelju socialnega dialoga, na partnerskem principu sodelovanja zaposlenih in lastnikov, z uvajanjem novih modelov upravljanja, od delavskega lastništva, do zadružništva. Želim si, da bi v Sloveniji nova dodana vrednost nastajala okoli idej in inovacij. Da bi v zdravem gospodarskem okolju brez korupcije in birokratskih obremenitev nastajala nova dinamična podjetja, privlačna za talente, vlagatelje, partnerje in kupce z vsega sveta,” je uvodoma svojo vizijo opisala Tanja Fajon.

Nas čaka zaprtje države? Gospodarski minister naročil strožji nadzor preverjanja PCT.Pet poslanskih skupin leve politične opcije vložilo interpelacijo zoper Vizjaka.Državni svet izglasoval veto na novelo zakona o lekarniški dejavnosti.Burna razprava na temo bančnih razlaščencev, BS medtem podpira čim hitrejšo rešitev.Toplak: Odločitev ESČP v prid invalidom zaušnica Vrhovnemu in Ustavnemu sodišču.Papež proti strogemu sledenju birokraciji ob zakramentih.Sveti Duh je, ki spreobrača srca.Medverska molitev za mir v svetu - Duh Assisija - aktualna in potrebna tudi danes.Razmere v Sudanu po državnem udaru ostajajo negotove; težko je predvideti razplet.ŠPORT: Luka Dončić z dvojnim dvojčkom Dallas popeljal do zmage. Vreme: Preostali del dneva in jutri bo precej jasno. Na Primorskem bo pihala šibka burja.

V oddaji Poslovni mikrofon podrobneje predstavljamo ugotovitve sodelujočih na nedavnem Gospodarskem forumu v Podravju, kjer so zbrani poudarili številne priložnosti regije, ki pa so bile do zdaj premalo izkoriščene. Govorilimo pa tudi o poslovni poti Jožefa Hudeta, lastnika pleskarsko-gradbenega podjetja Novi okras, ki je prejel stanovsko priznanje za 50 let delovanja.

Mineva dve leti odkar je slovenska letalska družba Adria Airways razglasila stečaj. To je neposredno prizadelo zaposlene in upnike, posredno pa je močno vplivalo predvsem na slovenski turizem in tudi na poslovne povezave. Kako daleč je stečajni postopek, bo okoli 550 nekdanjih zaposlenih v nekaj tednih res dobilo poplačilo in kaj bo z drugimi upniki? Kaj je ostalo na pogorišču nekdaj čislanega podjetja in kdaj bo nova prodaja stavbne pravice na Brniku? Ali bo nemški lastnik kdaj odgovarjal za svoje ravnanje? Kako bo Slovenija v prihodnje zagotavljala letalske povezave s svetom? O vsem tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki v studiu. Pogovarjali smo se tudi s stečajnim upraviteljem Janezom Pustatičnikom, državnim tožilcem Boštjanom Valenčičem in poslovodnim direktorjem Fraporta Ljubljana Zmagom Skobirjem. Gostje: - dr. Alojz Krapež, svetovalec na področju prometa in logistike, - Robert Sever, Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice.

Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pričakuje, da bodo pri potrdilih o cepljenju ali prebolelem covidu vztrajali tudi v gospodarstvu, kjer vse več delodajalcev želi, da delavci, ki se ne želijo cepiti, sami plačujejo za testiranje. Oddaja prinaša še: - Novela, ki uvaja globe za žaljenje, čez prvo parlamentarno oviro - Iz Kabula danes poletelo prvo evakuacijsko letalo po umiku tujih sil - Na finalu diamantne lige Kristjan Čeh drugi, Tina Šutej tretja

Za tretjo razvojno os, ki bo povezala Slovenijo po vertikali vse od Koroške do Bele Krajine, bomo po zdajšnjih ocenah potrebovali približno milijardo in 300 milijonov evrov. Vse torej kaže, da bo po vrednosti del prekašala cesto skozi trojanske predore, ki so do zdaj veljali za najbolj zahteven projekt. A kako jo bomo gradili ob vse dražjih materialih in pomanjkanju delavcev na gradbiščih? Ljudje in podjetja v severni in južni Sloveniji cesto težko pričakujejo. S pomočjo dopisnikov preverjamo dogajanje ob hitri cesti od Koroške do Bele Krajine in ga komentiramo v studiu z voditeljico Metko Pirc in sogovorniki. Gosta: - Boštjan Rigler, član uprave Darsa, - Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Govorili smo o pozitivnih gospodarskih učinkih mednarodnih športnih dogodkov v Mariboru v turizmu in gostinstvu; predstavili pa smo tudi inovacijo, ki je v pomoč motoristom.

This is „Easy Croatian“ – a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

This is „Easy Croatian“ – a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

This is „Easy Croatian“ – a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

Kako je postala inflacija orodje za manipuliranje in uveljavljanje poslovnih interesov? Pazite komu verjamete. Časi jugoslovanske hiperinflacije so preteklost! Zadnje čase se veliko govori o grožnji naraščanja inflacije, ki nam po eni strani draži življenje, po drugi pa povzroča sive lase, zaradi realnega izgubljanja vrednosti naših prihrankov. Slovenija letos praznuje 30 rojstni dan in naše babice in dedki tudi zaradi inflacije ponovno obujajo spomine na čase skupne države Jugoslavije, ko je bila hiperinflacija njihova vsakodnevna spremljevalka. Je panika odveč? Ali je strah pred višjo inflacijo vendarle upravičen? Na nas obračajo tudi številni poslušalci, ki nas sprašujejo, kam z denarjem v obdobju nekaj let, da ga ne poje inflacija. Imamo odgovor! O tem, ali je grožnja pred naraščajočo inflacijo dober alibi za povečevanje privlačnosti določenih produktov in medijskih vsebin sem se pogovarjala z Bojanom Ivancem, ki je vodja analitske skupine ozrioma glavno ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije in Andražem Grahkom, direktor podjetja Capital Genetics, ki pa je tudi moj sonavigator v odprtem ekosistemu znanja Biznispace.com, v katerem deluje tudi Money-How. Osebno inflacijo si lahko izračunate s pomočjo kalkulatorja https://www.euro-area-statistics.org/digital-publication/statistics-insights-inflation/bloc-4a.html V tej epizodi boste slišali - Zakaj se ljudi straši z višjo inflacijo in zakaj takšna inflacijska panika - Kaj vse se je zares podražilo in za koliko % - presenečeni boste - Zakaj je inflacijo nujna; kdaj je dobra in kdaj ne - Kako se z inflacijo manipulira - Osebna inflacija – kaj to je in zakaj je ta bolj pomembna za posameznika - Kako dojemamo inflacijo in kako na to vpliva plača, spol, izobrazba, starost - Hiperinflacija, spomini na čase Yuge  - O življenjskem standardu, ki se za Slovencev vse slabša   - Ali res ležarine dvigujejo inflacijo - O  balonih in zaščiti pred inflacijo, toda pozor, pomembna je ročnost - Primer: Imam par stotisočakov, denarja pa ne potrebujem par let, strah me je pa inflacije in ležarin. Kaj zdaj? - Kriptovalute in inflacija   - Kaj vse se usklajuje z inflacijo in kako je z inflatornimi klavzulami

Dogajanje na trgu surovin dosega rekorde. V nekaj mesecih so poskočile cene bakra, železa in drugih surovin, kar pomembno vpliva na slovensko industrijo in celotno gospodarstvo. Kaj to pomeni za gradbeništvo in večje infrastrukturne projekte, kjer so pogodbe sklepali še po starih, nizkih cenah? Kakšni bodo vplivi inflacije, kako obvladovati tveganja in posledice globalne trgovine, ki so tako izrazite kot verjetno še nikoli doslej. Odgovore na ta vprašanja išče Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete v Ljubljani, - Marina Lindič, soustanoviteljica in predsednica Združenja nabavnikov Slovenije, - ekonomist Bojan Ivanc, vodja analitske skupine pri Gospodarski zbornici Slovenije. V posnetih pogovorih sodelujejo tudi: - Jože Kastelic, predsednik uprave podjetja Kovinatrade, - Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG, - Boštjan Rigler, član uprave Darsa, - Daniel Gregorič, direktor podjetja Individa in partnerji.

Ekonomisti pozivaju vladu da dopusti ulazak doseljenicima u Australiju čim prije to bude bilo sigurno, ističući da će se zemlja suočiti sa značajnim financijskim posljedicama ukoliko ne uspije povratiti predpandemsku razinu useljavanja. Posljednjim istaživanjem je uočeno da će smanjenje stope useljevanja, kao rezultat pandemije koronavirusa, utjecati na smanjenje australske populacije tijekom idućeg destljeća za preko milijun žitelja.

Tretja mini davčna reforma znova obljublja višje neto plače, tokrat zaradi povečanja neobdavčenega zaslužka. Doslej so znižanje enih davkov običajno uravnotežili z zvišanjem drugih. Tokrat takega prestrukturiranja ne bo, temveč vlada načrtuje samo nižje obremenitve. Je povzročanje dodatnega izpada proračunskih prihodkov prava pot za okrevanje po pandemiji? Bo nižji davek na kapitalske dobičke spodbuda vlaganjem v delnice? Bodo manj obdavčene najemnine zamejile oddajanje na črno? Bodo podjetja izkoristila novo olajšavo za digitalno in zeleno preobrazbo? In navsezadnje, bo v državnem zboru dovolj podpore davčnim spremembam? O vsem tem Zdenka Bakalar in gosti - finančni minister Andrej Šircelj, - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič - in analitik na Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc.

Stroka in naravovarstveniki so na nogah. Današnji svetovni dan voda, ki je sicer namenjen razmisleku o pomenu in vrednotenju vode, pri nas poteka v senci predloga sprememb Zakona o vodah. Ta naj bi med drugim na vodovarstvenih območjih dovoljeval tudi gradnjo objektov in naprav, ki pri svojem delu uporabljajo nevarne snovi. Odločevalce pozivajo, naj predlog umaknejo, ti pa trdijo, da bodo z različnimi varovalkami poskrbeli, da ne bo šlo nič narobe. O našem odnosu do vode, skrbi zanjo in njeni kakovosti voditeljica Sabrina Mulec in gostje: - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor (tbc) - Ivanka Gale, iz Centra za zdravstveno ekologijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, - Mihael Toman, profesor za ekologijo celinskih voda na Biotehniški fakulteti in podpredsednik S Slovenskega društva za zaščito voda, - Iztok Rozman, iz zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Dizajniran da traje šest mjeseci,vladin program JobKeeper će se nakon godinu dana u ožujku u potpunosti obustaviti.

Epidemija covida-19 kljub ukrepom države za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom vse več ljudi potiska čez prag revščine. Centri za socialno delo in humanitarne organizacije ugotavljajo, da ponekod pomoč potrebuje za petino več ljudi. Med njimi je veliko takih, ki so doslej vedno znali sami poskrbeti zase, na primer kot samostojni podjetniki. S šolanjem na daljavo so še bolj vidne socialne razlike med otroki: računalnik in topli obrok za vsakogar nista samoumevna. Brezdomce v mestih preganjajo z javnih prostorov, zaradi ukrepov proti covidu-19 jim zapirajo dnevne centre, ljudje se jih v strahu pred okužbo na daleč izogibajo in jim tako odrekajo tudi kovance. V Studiu ob 17ih se z dopisniki in voditeljico Simeono Rogelj oziramo po Slovenij in skupaj s stroko, politiko in humanitarci iščemo rešitve. Gostje: - profesor Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo, - Valentina Vehovar, v. d. generalne direktorice Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.

Če čebula ne bi imela če, bi moj avto ne zatajil in bi epizodo s Kristjanom posnela v času, ko smo lahko še sedli na kavo. A kljub temu, epizoda je tukaj. Verjamem, da bova še sedla na kavo, ker nama je nekaj tem še ostalo za obdelati. S Kristjanom torej o tem, da se je nekega dne odločil kupiti kolo, da se uči igrati kitaro, višinskih pripravah v Livignu in o tem, da študira Gospodarski inženiring. Prisluhni!

Evropska unija je že globoko sredi drugega vala pandemije covida-19, ki bo še bolj prizadel evropsko gospodarstvo kot prvi, vendar se zatika pri potrjevanju zgodovinskega dogovora o tisoč 800 milijard evrov pomoči za obnovo. Krepijo se pritiski, naj Bruselj tako ali drugače uresniči načrt za okrevanje, saj zmanjkuje časa. Bo vladavina prava pogoj za evropske milijarde? Bodo članice, ki se bodo odmaknile od skupnih vrednot, ostale zunaj jedrne Unije? Kako globoka je evropska kriza? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj, naš dopisnik iz Bruslja Igor Jurič ter gostje: državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan ter profesorji Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete, Matjaž Nahtigal s Fakultete za družbene vede ter Matej Avbelj iz Fakultete za državne in evropske študije.

Na stopalih, dlaneh, obrazu in ušesih so cone, ki so povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. To je vodilo refleksoterapije, ki temelji na posebni obliki masaže. S pritiskanjem na cone in masiranjem lahko vplivamo na sproščanje in ravnovesje telesa. Če tako masažo izvajamo sami doma, to sicer ni terapevtska metoda, je pa dobrodošla tehnika za izboljšanje prekrvavitve, recimo stopal, in sproščanje. Naša gostja bo refleksoterapevtka Nada Tomazin Dokl, predsednica Sekcije refleksoterapevtov pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Delova komentatorja o porastu okužb in poročilu o vladavini prava pri nas. Danes je Slovenija ponovno zabeležila rekordno število novih okužb s koronavirusom. Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin se sprašujeta, kakšni so politični ukrepi, ki so to povzročili. Markeš poudarja, da je bil drugi val napovedan že med prvim. »Vmes je bilo poletje v katerem so goljufali vsi, eden čez drugega in počez, naredili so pravila, ki veljajo za ene, za druge pa ne, sedaj pa pričakujejo, da se jih bodo ljudje držali,« meni Markeš. Žerdin opozarja, da so vladajoči politiki povzročili problem zaupanja. Markeš je opozoril zlasti na neenakosti; »kjer je interes gospodarstva, tam ni covida-19, kjer pa stvari niso profitno zanimive poteka nadzor.« »Ljudje so upravičeno prenehali zaupati vladi,« meni Markeš. Edina rešitev bi bila depolitizacija covida-19, se strinjata komentatorja.

Prenovljeni sistem ravnanja z odpadno embalažo naj bi preprečil, da bodo v komunalah in zbirnih centrih ostajali nepobrani kupi, za odvoz katerih nato plačuje država. V skladu z načelom razširjene odgovornosti proizvajalca bo tisti, ki je dal embalažo na trg – torej jo proizvedel ali uvozil – zanjo do konca finančno in organizacijsko odgovoren sam. Tudi embalažnino bodo po novem plačevali vsi brez izjeme. A kako bo država našla vse zavezance, kako bo poskrbljeno za nadzor nad količinami odloženih in prevzetih odpadkov in kdaj bo več pozornosti namenjene recikliranju oziroma uporabi bolj kakovostnih materialov? O vsem tem voditeljica Erna Strniša in gostje: - Katja Buda, vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, - Sebastijan Zupanc, direktor zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, - Darja Figelj, direktorica družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh, - Jaka Kranjc, okoljevarstvenik, društvo Ekologi brez meja.

Sadjarji z optimizmom pričakujejo letino jabolk 2020. Ob skromnem pridelku in praznih zalogah v Evropi so se na Tirolskem za jabolka gala oblikovale spodbudne odkupne cene. Več o razmerah na trgu pri nas in v Evropi nam je ob začetku sezone obiranja jabolk povedal Boštjan Kozole, predsednik sekcije za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. S predstavnikom največje zavarovalnice pa smo govorili o kmetijskih zavarovanjih. V nadaljevanju vas vabimo na Dneve odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov, seznam sodelujočih najdete na spletni strani www.program-podezelje.si. Ob koncu pa predstavljamo primer, kako zmanjšati smrad gnojevke in s tem tudi morebitne konflikte med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom na podeželju.

Približno pol milijona ljudi s slovenskimi koreninami živi zunaj Slovenije. Med njimi tudi tisoč v Venezueli. Gospodarski zlom v tej državi ob Karibskem morju je spodbudil peščico ljudi s slovenskimi koreninami, da so se v procesu repatriacije vrnili v domovino svojih prednikov, nekaj jim to pot ta hip preprečuje pandemija koronavirusne bolezni. Številni zaradi starosti in bolezni ne bodo zapustili obubožane Venezuele. Slovenski skupnosti v Venezueli pomagata Slovenska karitas in tudi naša država. V oddaji Sledi večnosti gostimo Marijo Voglar, ki je pred dobrega pol leta zapustila Venezuelo, in Jano Lampe iz Slovenske karitas. Ta dobrodelna ustanova že tri leta pomaga Slovencem v Venezueli s hrano, zdravili in denarjem, in to tudi v obdobju pandemije.

Tamara Valenčič, po izobrazbi komunikologinja, je strokovnjakinja na področju razvoja in managementa talentov, organizacijskega designa in HRMja ter komuniciranja. Ima bogate izkušnje s povezovanjem dveh strok – HRM in komunikacij, ki jih povezuje v oblikovanje in postavljanje organizacijskih kultur, ki temeljijo na vključevanju, povezovanju in učinkovitosti sodelavcev. Na svoji profesionalni poti se je preizkusila v vladnem okolju, na Gospodarski zbornici Slovenije, v telekomunikacijski industriji ter mednarodni korporaciji. Nazadnje je spoznala tudi start up okolje. Danes je samostojna svetovalka na področju HRMja. Vstopa večinoma v mala in srednja tehnološka podjetja, ki so v ključni fazi intenzivne rasti. Pristop je seveda odvisen od podjetja, so pa njene glavne ekspertize pregled stanja v podjetju, ocena dejanskih potreb, priprava in pomoč pri izvedbi HRM aktivnosti ter vodenje procesa sprememb. Aktivnosti izvaja z občutkom za človeka ter z vključevanjem vseh deležnikov v podjetju. Tamara je aktivna članica, predavateljica in mentorica v Združenju manager in mreži CEED, članica uredniškega odbora revije HR&M, soorganizatorka DisruptHR Slovenia in soustanoviteljica strokovne skupine HRM in the New World, ki združuje že 500 ljudi. Za svoje dosežke je prejela regionalno priznanje ProPR in bila Kadrovski manager leta v Sloveniji. Naj quote: “You will begin to touch heaven, Jonathan, in the moment that you touch perfect speed. And that isn't flying a thousand miles an hour, or a million, or flying at the speed of light. Because any number is a limit, and perfection doesn't have limits. Perfect speed, my son, is being there.” ― Richard Bach, Jonathan Livingston Seagull Naj knjiga: Losing my Virginity, Richard Branson Naj serija: če Netflix, potem Suits :) Hobiji: teenager's mom, travel, cooking, baking, cycling, hiking Najljubša hrana: T-bone steak (by teenage chef) Najljubši podjetnik: Richard Branson Naj app: Medium Trije nauki za poslušalce: · Bodi avtentičen.Vedno! · Poslušaj s srcem! · Bodi role model! *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Aljoša je lastnik prve in največje slovenske spletne tržnice enaA.com, poznavalec in ljubitelj digitalne prodaje, podjetnik, startup investitor in motivator. Zase pravi, da živi in dela v čudovitem svetu v katerem lahko tu pa tam srečamo tudi enoroge. Študij je zaključil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubjani in nato pričel svojo poklicno pot kot razvojni inženir v Razvojnem inštitutu Iskra Avtomatika v Ljubljani. Leta 1992 s partnerji ustanovil podjetje Gambit trade, kjer je vodil prve odmevne IT projekte v Sloveniji, med drugim tudi uvedbo prve kartice zdarvstvenega zavarovanja v Sloveniji. Konec leta 1999 se je podal v spletno prodajo in v naslednjih letih postavil prvo slovensko spletno trgovino www.enaA.com in jo razvil v največjo spletno tržnico v regiji z več kot tristo tisoč ponudbami. Od leta 2014 do 2016 član sveta Zavod IAB Slovenija (IAB - Interactive Advertising Bureau). Leta 2014 je tudi ustanovil podjetje Aguatera in se z njim aktivno vključuje v razvoj startup trga v Sloveniji, na Hrvaškem in širši regiji. Investiral je v 17 startupov, od katerih so štirje že propadli. Zaenkrat en uspešen exit iz podjetja Viberate na vrhuncu kripto manije. Podjetniško delovanje dopolnjuje z družbenimi aktivnostmi: en mandat kot podpredsednik Slovenskega društva Informatika, dva mandata kot predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Dve leti je bil tudi predsednik žirije WEBSI (2015, 2016) – spletni prvak ter dolgoletni član te žirije. Leta 2016 prejel nagrado Najboljšega mentorja za 3. generacijo startupov v ABC pospeševalniku. V letih 2015 in 2016 je bil tudi nominiran za enega izmed pet kandidatov za slovenskega investitorja leta. Je tudi član kluba slovenskih podjetnikov, član Slovenian Business Cluba, ter član CRANE – Croatian Business Angel Network. Redno predava na seminarjih ter objavlja strokovne in poljudne članke na temo startupov, trženja, komunikacije s tržnimi skupinami ter uporabe novih tehnologij v poslovnem okolju in družbi; zadnja leta kot kolumnist časnika Finance. Razvoj spletne trgovine Spletna trgovina enaA, je tako kot ostale spletne trgovine, v aprilu podvojila prodajo in ob tem dodatno zaposlovala. Časi so za spletne trgovce izredno ugodni. S povečano prodajo se v času pandemije srečujejo vsi spletni trgovci, tako v Sloveniji, kot v tujini. Ameriški gigant spletne trgovine Amazon je konec aprila poročal o rekordnem povečanju dohodka v prvem četrtletju. Samo v prvih treh mesecih so ustvarili 75,5 milijard dolarjev dohodka, kar je 26-odstotno povečanje v istem obdobju lani. Uporabniki njihovih storitev in kupci spletne trgovine Amazon so skupno od začetka pandemije vsako sekundo v povprečju porabili 11.000 dolarjev. EnaA je v maju videl od 30 do 50-kratno povišanje glede na isto obdobje lani zaradi pandemije. Potrošniške navade so se že vrnile v poznana območja, anomalije v prodaji pa so se že zmanjšale. Domijan še dodaja, da se bodo kupci verjetno vrnili v trgovske centre, ko se bodo ti odprli. Zaradi pridobitve novih kupcev pri enaA vendarle pričakujejo, da bo višja prodaja ostala tudi do konca leta. Fun fact: Njegova mobilna telefonska številka je starejša kot njegovi otroci in je ena izmed prvih 1000 mobilnih številk v Sloveniji Naj quote: On a clear day you can see a better tomorrow Naj knjiga: Borges - Izmišljije Najljubša hrana: Ribe Naj app: Google Maps Njegovi trije nasveti: - Če ste ustvarjalni, se ne čudite, da vas ne razumejo. Delate stvari za katere niti besede še ni, - Denar je rezultat, ne rešitev, - Dobiš to kar iščeš. Zato razmislite kaj iščete.

V tokratnem podcastu sta se Filip in direktor marketinga Rene pogovarjala o trenutno aktualni in zelo pomembni temi. Uživaj ob poslušanju, Filipova ekipa. P.S. Po poslušanju te vabimo na spletno stran www.Filippesek.com The post Skrivnost Poslovnega Uspeha V Gospodarski Krizi 2020… appeared first on Filip Pesek.

V tokratnem podcastu sta se Filip in direktor marketinga Rene pogovarjala o trenutno aktualni in zelo pomembni temi. Uživaj ob poslušanju, Filipova ekipa. P.S. Po poslušanju te vabimo na spletno stran www.Filippesek.com The post Skrivnost Poslovnega Uspeha V Gospodarski Krizi 2020… appeared first on Filip Pesek.

Pad broja useljenika u Australiju ove godine zbog pandemije koronavirusa stvara niz ekonomskih i socijalnih problema, koji će produžiti vrijeme oporavka, smatraju analitičari. Premijer Scott Morrison je procijenio da će doći do 85% pada useljavanja u usporedbi s razdobljem 2018/19.

Australia has recorded its lowest level of annual economic growth in a decade.Despite the low figures, the federal government is insisting the economy is strong. - Australija je prošle porezne godine zabilježila najnižu razinu godišnjega gospodarskoga rasta u ovom desetljeću.No unatoč brojkama, savezna vlada inzistira na tome da je australsko gospodarstvo i dalje jako i stabilno.

Rat and her Planeswalker allies launch a last-ditch counterattack against Nicol Bolas, throwing all their hope behind one ancient relic. Original Story: https://magic.wizards.com/en/articles/archive/magic-story/war-spark-ravnica-ashes-2019-06-12 Voice Credits: Rat: Madison Dabbs https://www.castingcall.club/m/chicha3maddy Gideon: David Ford Ral Zarek: Mycroftian https://twitter.com/mycroft__xxx Tomik: Craig Kerce Jace: Isa Martel http://ysrnty.tumblr.com/ Chandra: Piyo https://www.facebook.com/PiyoVA/ Teferi: AntiRivet https://twitter.com/AntiRivetVA Ajani: J.W. Forsyth https://twitter.com/pragmatticus Nissa: Bace Jeleren http://bace-jeleren.tumblr.com/ Teyo: Ragna https://twitter.com/LerminAura Dack Fayden: Alex Oakley https://twitter.com/BamfNyx Vraska: Maxi Bridgwood https://twitter.com/MarquessM0nk Hekara: Melissa Sheldon https://twitter.com/mrs_missy_ms Samut: Christina Eddleman http://twitter.com/christieddleman Jaya: Inrezairo http://www.youtube.com/c/inrezairo Rakdos: Sean Thomas Angrath: Ryan Yoshitani https://twitter.com/Psychromaniac Saheeli: Ashe Thurman http://pixelsandpins.tumblr.com Karn: Adam Bennett Kaya: Vudu Sudu https://www.youtube.com/channel/UCjOIWy6nL9k2okh6Q9FQlCg Lavinia: Mertiya http://elspethsunschampion.tumblr.com/ Niv-Mizzet: Joe Loof https://twitter.com/alittlealoof Aurelia: Emily "Haz" Dahms http://hazoret.tumblr.com/ Vorel: Malachi "Gavren" Gospodarski https://twitter.com/GavrenMalachi Lazav: The Professor https://www.youtube.com/user/tolariancommunity Sound Credits: Sound Editing by Noxshade "On the Shore" Kevin MacLeod (incompetech.com) Licensed under Creative Commons: By Attribution 3.0 License http://creativecommons.org/licenses/by/3.0/ Voice of All is unofficial Fan Content permitted under the Wizards of the Coast Fan Content Policy. Portions of the materials used are property of Wizards of the Coast LLC.

With only the Cult of Rakdos left to join Operation Desperation, suddenly Rat and her friends must reckon with past betrayals. Original Story: https://magic.wizards.com/en/articles/archive/magic-story/war-spark-ravnica-operation-desperation-2019-06-05 Voice Credits: Rat: Madison Dabbs https://www.castingcall.club/m/chicha3maddy Teyo: Ragna https://twitter.com/LerminAura Vraska: Maxi Bridgwood https://twitter.com/MarquessM0nk Kaya: Vudu Sudu https://www.youtube.com/channel/UCjOIWy6nL9k2okh6Q9FQlCg Ral Zarek: Mycroftian https://twitter.com/mycroft__xxx Exava: Desca https://www.youtube.com/descacosplay Rakdos: Sean Thomas Tomik: Craig Kerce Hekara: Melissa Sheldon https://twitter.com/mrs_missy_ms Nissa: Bace Jeleren http://bace-jeleren.tumblr.com/ Lazav: The Professor https://www.youtube.com/user/tolariancommunity Aurelia: Emily "Haz" Dahms http://hazoret.tumblr.com/ Vorel: Malachi "Gavren" Gospodarski https://twitter.com/GavrenMalachi Lavinia: Mertiya http://elspethsunschampion.tumblr.com/ Ari Shokta: Anjali Kunapaneni https://www.instagram.com/anjali_s_k/ Gan Shokta: Adam Stephens (El Guapo) https://www.castingcall.club/m/El%20Guapo Sound Credits: Sound Editing by Liz Jones “Lachaim” “Drums of the Deep” “Dhaka” “The Escalation” "On the Shore" Kevin MacLeod (incompetech.com) Licensed under Creative Commons: By Attribution 3.0 License http://creativecommons.org/licenses/by/3.0/ The Scent of Cedars” Philipp Weigl http://freemusicarchive.org/music/Philipp_Weigl/Sound-trax/Philipp_Weigl_-_03_-_The_Scent_of_Cedars “Life Cycle of a Match” Parvus Decree http://freemusicarchive.org/music/Parvus_Decree/The_Box_of_Matches/01_Life_Cycle_of_a_Match https://www.purple-planet.com/ Voice of All is unofficial Fan Content permitted under the Wizards of the Coast Fan Content Policy. Portions of the materials used are property of Wizards of the Coast LLC.

Gospodarski rasti in majhni brezposelnosti navkljub se število prosilcev za denarno socialno pomoč vztrajno povečuje, pri Botrstvu pa opažajo tudi vse več prošenj za pomoč pri letovanju, nakupu šolskih potrebščin, plačilu položnic in žal tudi za hrano. Starši, ki vsak mesec v skladišču v ljubljanskih Mostah lahko prevzamejo paket, po večini povedo, da sami pogosto ostanejo lačni in da je hrana velik problem. Med počitnicami, ko otroci ne jedo v šoli, bo le še večji.

Guild leaders and Planeswalkers trapped on Ravnica are responding to Jace's telepathic call, but Bolas's assault seems insurmountable. Original Story: https://magic.wizards.com/en/articles/archive/magic-story/war-spark-ravnica-rallying-reluctant-2019-05-22 Voice Credits: Rat: Madison Dabbs https://www.castingcall.club/m/chicha3maddy Jace: Isa Martel http://ysrnty.tumblr.com/ Kaya: Vudu Sudu https://www.youtube.com/channel/UCjOIWy6nL9k2okh6Q9FQlCg Morov: Ozzie Sneddon https://www.librariumstudios.com/ Zoltan: Eli Lewis Maladola: Sharon Grünwald https://www.castingcall.club/m/Fussbudgetjr Bilagru: E.L. Robertson Ral Zarek: Mycroftian https://twitter.com/mycroft__xxx Maree: Abigail Turner https://twitter.com/abigailturnervo Gideon: David Ford Teyo: Ragna https://twitter.com/LerminAura Ob Nixilis: Penny https://mardu-lesbian.tumblr.com/ Angrath: Ryan Yoshitani https://twitter.com/Psychromaniac Huatli: Caitlin Buckley https://caitlinva.wordpress.com/ Samut: Christina Eddleman http://twitter.com/christieddleman Jaya: Inrezairo http://www.youtube.com/c/inrezairo Vorel: Malachi "Gavren" Gospodarski https://twitter.com/GavrenMalachi Aven: Kit Harrison https://twitter.com/kitfez Dack Fayden: Alex Oakley https://twitter.com/BamfNyx Woman: Fox http://foxcoloredcat.tumblr.com/ Vivien: Stephanie Malia Moris http://stephaniemaliamorris.com/ Lavinia: Mertiya http://elspethsunschampion.tumblr.com/ Aurelia: Emily "Haz" Dahms http://hazoret.tumblr.com/ Ajani: J.W. Forsyth https://twitter.com/pragmatticus Goblin: Jared Raman https://www.youtube.com/channel/UCXCETvFqwHvVdq06VXRde2w Sound Credits: Sound Editing by Noxshade "On the Shore" Kevin MacLeod (incompetech.com) Licensed under Creative Commons: By Attribution 3.0 License http://creativecommons.org/licenses/by/3.0/ Voice of All is unofficial Fan Content permitted under the Wizards of the Coast Fan Content Policy. Portions of the materials used are property of Wizards of the Coast LLC.

Beset by Eternals on all sides, Rat, Kaya, and Teyo must make their way to Orzhova, the Cathedral Opulent, to muster the forces of Orzhov. Original Story: https://magic.wizards.com/en/articles/archive/magic-story/war-spark-ravnica-path-opulent-2019-05-15 Voice Credits: Rat: Madison Dabbs https://www.castingcall.club/m/chicha3maddy Jaya: Inrezairo http://www.youtube.com/c/inrezairo Gideon: David Ford Kaya: Vudu Sudu https://www.youtube.com/channel/UCjOIWy6nL9k2okh6Q9FQlCg Teyo: Ragna https://twitter.com/LerminAura Domri Rade: Sean Thomas Samut: Christina Eddleman http://twitter.com/christieddleman Vorel: Malachi "Gavren" Gospodarski https://twitter.com/GavrenMalachi Saheeli: Ashe Thurman http://pixelsandpins.tumblr.com Huatli: Caitlin Buckley https://caitlinva.wordpress.com/ Gan Shokta: Adam Stephens (El Guapo) https://www.castingcall.club/m/El%20Guapo Sound Credits: Sound Editing by Liz Jones “Pacifico” by James Beaudreau http://freemusicarchive.org/music/James_Beaudreau/Fresh_Twigs_WBR_02/Fresh_Twigs_08_Pacifico “Wood Duck” by Chad Crouch http://freemusicarchive.org/music/Chad_Crouch/Bird_Watching_Piano_Preludes/Wood_Duck “Path to Jotunheim” by Tri-Tachyon http://freemusicarchive.org/music/Tri-Tachyon "Interloper" "March of the Mind" "Hot Pursuit" "March of the Spoons" "On the Shore" Kevin MacLeod (incompetech.com) Licensed under Creative Commons: By Attribution 3.0 License http://creativecommons.org/licenses/by/3.0/ https://www.purple-planet.com/ Voice of All is unofficial Fan Content permitted under the Wizards of the Coast Fan Content Policy. Portions of the materials used are property of Wizards of the Coast LLC.

Predsednik Združenih držav Donald Trump je dodobra razburkal mednarodno gospodarstvo. Ali gre le za branjenje ameriških gospodarskih interesov (stanje ameriškega gospodarstva je zelo dobro) ali pa že za čisti protekcionizem in začetek trgovinskih vojn? Gospodarski spopad med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo sta konec prejšnjega meseca preprečila ali vsaj – z ustanovitvijo posebne, štiri mesece delujoče komisije – odložila predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in njegov gostitelj Donald Trump. Odnosi na gospodarskem področju so še vedno slabi, saj še veljajo ameriške carine na evropsko jeklo in aluminij. Še bolj napeto je v trgovinskih odnosih med Združenimi državami in Kitajsko, saj tej državi predsednik Trump grozi z novimi uvoznimi dajatvami za kitajske proizvode. Avtorica: Erika Štular.

Many thanks to guests Ron Gospodarski of Bio-Recovery Corp for his interesting discussion on trauma scene clean up & Tim Hoysradt of Twins, LLC for his insights on NADCA and HVAC Systems cleaning.

Many thanks to guests Ron Gospodarski of Bio-Recovery Corp for his interesting discussion on trauma scene clean up & Tim Hoysradt of Twins, LLC for his insights on NADCA and HVAC Systems cleaning.

Podcast medijske hiše Delo d.o.o.