Podcasts about Zavod

Keramika je eno najpogostejših in najpomembnejših arheoloških gradiv. Ker se žgana glina dobro ohranja, lahko raziskovalci danes že iz majhnih odlomkov posod razbirajo številne podatke o življenju ljudi v preteklosti – od načinov izdelave in prehrane do trgovskih povezav, tehnologije in kulturnih stikov. Keramični predmet tako ni več le »lonček« ali črepinja, temveč vir številnih informacij o ljudeh, ki so ga izdelali in uporabljali. Z raziskovanjem lipidov, torej kemičnih ostankov maščob, ki se lahko ohranijo v poroznih stenah keramičnih posod, lahko keramika razkrije tudi, kaj so ljudje nekoč jedli. Z analizami lipidov je mogoče ugotoviti, ali so bile posode uporabljene za shranjevanje ali pripravo živalskih maščob, rastlinskih olj, mesa ali mlečnih izdelkov. Takšne raziskave omogočajo vpogled v prehrano neolitskih skupnosti in velike spremembe, ki jih je prinesel prehod od lovstva in nabiralništva h kmetovanju. Še posebej zanimivi so sledovi mleka in mlečnih izdelkov, saj pomagajo razumeti razvoj zgodnjega kmetijstva.Tudi Ajdovska jama pri Nemški vasi je pomemben primer, kako lahko keramika pomaga pri raziskovanju preteklih družb. To izjemno jamsko grobišče iz mlajše kamene in bakrene dobe pri nas raziskovalcem pomaga razumeti uporabo prostora, način življenja ljudi in predvsem "nenavadne" pogrebne rituale. Ti so vključevali keramiko, kamnito orodje, kosti in druge ostanke. V širšo zgodbo o skupnosti sodijo tudi izpostavljanje in premeščanje človeških posmrtnih ostankov ter navade darovanja živil in drugih predmetov. Jama tako ni bila le grobišče, temveč tudi prostor posebnega pomena oziroma svetišče, kjer so se odvijali obredi, povezani s kultom posmrtnega življenja. Sogovornica: arheologinja dr. Manca Vinazza s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki vodi projekt POTTERIA – Lončarske tradicije v pozni prazgodovini kot odmevi okoljskih in družbenih sprememb. Fotografija:Keramična steklenička iz Ajdovske jame, avtorica fotografije: dr. Lidija Korat Bensa, Zavod za gradbeništvo

Drugi poudarki: - Kaj je z graditvijo novega doma starejših v Izoli? - V Celju morda le nekoliko bližje sanaciji območja stare Cinkarne. - V Šentjerneju so bogatejši za novo športno dvorano, občina pa je ob tem ustanovila Zavod za kulturo, šport in turizem, ki poleg športne dvorane upravlja tudi Kulturni center Primoža Trubarja. - Ribiška družina Cerknica praznuje 70. obletnico delovanja. Odprli bodo nov ribiški dom, slovesne trenutke pa je zasenčila suša.

Letošnje poletje so zaznamovali trije vročinski valovi, izjemno visoke povprečne temperature in dramatično pomanjkanje padavin. In posledice dolgotrajne suše ne občutijo le kmetje na poljih, v sadovnjakih, vinogradih in na travnikih, ampak močno vplivajo tudi na gozdove, reke, morje in podzemne vode ter celo podzemno infrastrukturo. Kako se na letošnjo sušo in vročino odzivajo slovenski gozdovi, kako vpliva na življenje v rekah in morju? Koliko se je letos zmanjšal nivo podtalnice in kako hitro se lahko po koncu suše obnovi? Preverili bomo tudi, kako dolgotrajna suša vpliva na kakovost vode ter na vodovodne in kanalizacijske sisteme. Ali se lahko zaradi izsuševanja tal zgodijo premiki tal in poškodbe cevi? Sogovorniki:  Gregor Danev, Zavod za gozdove Slovenije   Kaja Pliberšek, Zavod za ribištvo Slovenije   Barbara Čenčur Curk, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani   Nataša Atanasova, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani Jože Tomec, JP VOKA SNAGA    Irena Fonda, Zavod You sea  Andreja Ramšak, Morska biološka postaja Piran 

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je pripravilo predlog interventnega zakona, ki bo posegel v sistem dolgotrajne oskrbe. Med spremembami so izenačenje plačevanja storitev uporabnikov, mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik uporabe minutnega načina oziroma nadaljnje plačevanje po pavšalu, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje domovom.

Ličani 5. rujna prosvjeduju u Zagrebu, a Zavod za javno zdravstvo poručuje im da je voda u Gospiću sigurna za piće. U Zagrebu i Zagrebačkoj županiji potvrđena su tri slučaja zaraze virusom Zapadnog Nila, jedan stariji muškarac je hospitaliziran. Požar iz Bosne i Hercegovine proširio se na područje Konavala; gase ga kanaderi, a naselja zasad nisu ugrožena.

Zavod za slovensko izobraževanje je tudi letošnje poletne počitnice za učence dvojezične šole v Špetru v Beneški Sloveniji pripravil bogat program dejavnosti, ki ponuja priložnost za aktivno preživljanje prostega časa v slovenskem jeziku ob športu, ustvarjalnosti, glasbi in raziskovanju narave, poroča petnajstdnevnik Dom. Programi Potoki, Gor in dol, Športni kamp in Poletno Sonce so tudi letos združili številne otroke, ki so dneve preživljali na poteh, športnih igriščih, ustvarjalnih delavnicah in v družbi vrstnikov. Posebno vrednost poletnim dejavnostim dajejo ljudje, ki jih soustvarjajo. Med njimi imajo pomembno vlogo animatorji, nekdanji učenci dvojezične šole, ki danes z veliko zavzetostjo, odgovornostjo in srčnostjo spremljajo mlajše generacije. Njihova pripravljenost, da se znova preizkusijo v novi vlogi, skrbijo za otroke in jim postanejo zgled, predstavlja lepo kontinuiteto šolske skupnosti in prenos vrednot med generacijami. Pomemben prispevek so dali tudi številni izvajalci delavnic, ki so z različnimi vsebinami obogatili poletni program. Posebno mesto imela Glasbena matica, ki je otrokom približala svet glasbe.

V studiu sta se nam pridružila Robert Štaba iz zavoda Varna pot in Maja Ambrož iz Baby centra, pred začetkom šolskega leta pa smo spregovorili o varnosti na naših cestah in odgovornem ravnanju staršev pri pripenjanju svojih otrok v avtosedeže. Zavod je podpornik Vizije nič, v Parku varne mobilnosti pa otroke, starše in stare starše pripravlja na varno udeležbo v prometu, zato so stopili skupaj v kampanji Nobena pot ni prekratka.

V cerkvi sv. Jurija v Piranu se drevi začenja jubilejni 25. Tartini Festival, ki ga bo s slavnostnim koncertom odprl Baročni orkester Savária iz Budimpešte. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa jutri v petek, 21. avgusta, v parku pred Gruberjevo palačo v Ljubljani, odpira arheološko razstavo z naslovom Skrivnosti iz vodá.

Letošnja poletna sezona je bila znova tudi sezona gozdnih požarov in zdi se, da gre za trend, ki postaja vse pogostejši. Konec koncev zdaj že skoraj vsako leto zabeležimo nov globalni temperaturni rekord in vsi kazalniki kažejo, da tudi tokrat ne bo nič drugače.Kako se torej na vse bolj vročem planetu spreminjajo gozdovi in v kolikšni meri se sploh lahko prilagajajo nenehnemu dvigovanju temperatur? Kakšni bodo čez nekaj let ali desetletij, ko se nam, ob različnih možnih podnebnih scenarijih, obetajo le še mnogo bolj neprijazne razmere? To so vprašanja, na katera bodo v Glasovih svetov odgovarjali klimatologinja mag. Mojca Dolinar, vodja Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji za okolje; prof. dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter dr. Andreja Nève Repe z Zavoda za gozdove.Foto: Avgust 2026 v Bohinjski dolini, avtor fotografije Primož Šenk, Zavod za gozdove

Državo je zajel tretji vročinski val letos. Temperature se bodo danes in v prihodnjih dneh ob pretežno jasnem vremenu čez dan gibale okrog 35, ponekod bodo dosegle skoraj 40 stopinj. Hkrati z vročino državo pesti suša, ki poleg velike požarne ogroženosti prinaša še druge otipljive posledice. Druge teme: - Slovenske hidroelektrarne proizvajajo bistveno manj elektrike kot v preteklih letih. - Po krajšem zatišju na Bližnjem vzhodu ponoči napad savdskih in ameriških sil na Irak - Na tnalu vladnih rezov v kulturi tudi Zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti

Leta 2020 se je končal čezmejni evropski projekt »CLAUSTRA +« med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. Šlo je za poskus trasiranja dostopnih delov 17 stoletij stare poznoantične zapore Claustra Alpium Iuliarum, ki je potekala od Kvarnerja do doline Soče. Na novinarski predstavitvi takrat nove pohodniške poti ob tako imenovanem Ajdovskem zidu nad Vrhniko smo se pogovarjali z vodjo projekta, arheologinjo dr. Katharino Zanier, ki je takrat zastopala nosilca projekta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in pozneje postala predstojnica Katedre za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Na terenu pa je bil tudi njen kolega iz Narodnega muzeja Slovenije dr. Jure Kusetič. Posebnost tega zidu, ki ni bil limes – starorimska zapora meja imperija od tretjega stoletja pa do propada v petem – kot na primer Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi, temveč je šlo za nekaj, kar je cesarski Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v osrednji del države. Zakaj se je to dogajalo, je na začetku pojasnjeval arheolog dr. Jure Kusetič. FOTO: Območje poznorimske zapore znotraj Regio X. je označeno na zemljevidu imperija VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Claustra_Alpium_Iuliarum#/media/Slika:Claustra_Alpium_Iuliarum.jpg

Prvič po prevzemu finančnega resorja se je minister Andrej Šircelj srečal z evropskimi kolegi v Luksemburgu in jim predstavil prednostne naloge pri upravljanju javnih financ. Bruselj Slovenijo opozarja, da bo po napovedih presegla še dovoljeno mejo proračunskega primanjkljaja, Šircelj pa je ob robu zasedanja dejal, da še ni jasno, ali jim bo uspelo primanjkljaj zmanjšati še letos, češ da časovnica zniževanja primanjkljaja še ni jasna, prav tako še niso jasni učinki interventnega zakona za razvoj Slovenije na državni proračun, dodaja minister. Drugi poudarki oddaje: - V medijih različne interpretacije predlaganega dogovora med ZDA in Iranom. - Vlada zvišala najvišje dovoljene marže trgovcev z gorivi. - Zavod za zdravstveno zavarovanje predlaga samodejni prepis zavarovancev na novega zdravnika.

Šakal, ki je še pred nekaj desetletji veljal za redkost na evropskem zemljevidu, se po Stari celini širi hitreje kot kadarkoli prej, nova raziskava pod vodstvom slovenskih znanstvenikov pa kaže, da so pri tem ključni volkovi … in pa človek. Zakaj šakali vse pogosteje prihajajo v bližino naselij, kako nanje vplivajo podnebne spremembe in vračanje velikih zveri ter kaj njihovo širjenje pomeni za naravo in ljudi? Smo priča novemu ekološkemu ravnovesju ali novim konfliktom, raziskujemo v tokratnem Vročem mikrofonu. Gostje:Miha Krofel, Biotehniška fakultetaMatija Stergar, Zavod za gozdoveIztok Rožič, starešina lovske družine Novo mesto Boris Grabrijan s kmetije Vučji ogrizek iz Bele krajine Oddaja je nastala v sodelovanju z radijskim dopisnikom za Dolenjsko Jožetom Žuro. Posnetek šakala je posnel: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej SlovenijeFotografija: Martin Steenhaut Poglavja: 00:00:51 Kako prepoznamo šakala? 00:01:28 Število šakalov pri nas eksponentno raste 00:02:25 Kako ravnamo, če med sprehodom srečamo šakala? 00:04:51 Šakal kot nadloga kmetom z drobnico, kako se zavarovati? 00:07:46 Šakal in njegov vpliv na stalež divjadi; nevaren predvsem za srnjad 00:12:36 Volkovi so ključen dejavnik, ki vpliva na širjenje zlatega šakala po Evropi 00:16:45 Za šakala primernih kar 75 odstotkov celinske Evrope 00:17:51 Kaj pa pozitivne plati prisotnosti šakala? 00:18:58 Šakal v porastu, kaj pa zdaj? Delanje drame ni rešitev

Slovenija že nekaj let želi s trajnostnimi praksami nagovoriti turiste. Vsaka destinacija počne to na svoj način, vsem pa je skupno, da želijo prihodnost slovenskega turizma usmeriti na pot odgovornosti in kakovosti. Na kakšen način to počnejo v Idriji, Cerknem, Škofji Loki, Kranju, je STO želel pokazati novinarjem in novinarkam v okviru študijske ture, ki se je je pred časom udeležila tudi Tina Lamovšek. Sogovorniki in sogovornice: Mojca Gorjup Kavčič, Zavod za turizem Idrija Gregor Novakovič, direktor Turizma Cerkno Miha Bavcon, Društvo Laufarija Cerkno Gregor Gartner, zgodovinar, ki vodi doživetje na Loškem gradu Izidor Selek, predsednik teniškega kluba Gorenja vas Marina Frfolja, vodja sektorja za trajnost in analitiko na STO

Kdaj seje dogajala ta zgodba, zagotovo, zagotovo nihče ne ve. Da pa se je zgodila takole, ni nobenega dvoma. zgodba nas vodi v daljne kraje, kjer so se v usodo mlade dekle vmešale tri nenavadne botre. Prisluhnite, kako je Alvabela z njihovo pomočjo premagala častihlepnost in našla svojo srečo.Vir: Portugalske pripovedke, zbral in prevedel Miro Bajt, Zavod za ustvarjalnost Hymnos, Ljubljana, 2006, Zbirka Pripovedke sveta, bere Nataša Holy

Drugi poudarki oddaje: - Iz Maribora se seli tudi Zavod za gozdove. - V dolini Draga se začenja sanacija mostu Črni potok, ki je bil močno poškodovan med vodno ujmo avgusta 2023. Hitrost ovirajo birokratski postopki. - Na gradu Snežnik se začenja Grajski punkt.

Voditelji Evropske unije bodo na Cipru govorili o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu za evropsko gospodarstvo, ki se odražajo predvsem v visokih cenah energentov. Ali smo pred najhujšo energetsko krizo po 50 letih? Vsekakor se je treba v Evropski uniji dobro pripraviti na negotove in nestabilne razmere. To lahko med drugim storimo z usklajevanjem proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. Drugi poudarki: - Trump ob podaljšanju prekinitve ognja z Iranom še ni določil roka, do kdaj pričakuje iranske predloge za nadaljevanje pogajanj. - Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil predloge za uravnoteženo poslovanje. - Slogan tokratnega svetovnega dneva knjige Besede za prihodnost.

Prevelika rast izdatkov in povečanje javnofinančnega primanjkljaja povzročata zaskrbljenost. Če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali, bi lahko primanjkljaj do konca leta 2028 dosegel pet odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarja fiskalni svet. . Druge teme: - Zavod za zdravstveno zavarovanje bo letos posloval z minimalno izgubo - EU voditelji bodo razpravljali o posledicah bližnjevzhodne krize - V Slovenski filharmoniji zaključek 40-ih Slovenskih glasbenih dni

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje danes obravnava poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih letos - tako za obvezno zdravstveno zavarovanje kot dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe na prve preglede se kljub boljši realizaciji programov v prvem četrtletju podaljšujejo. Skupščina zato poziva k pripravi načrtov za obvladovanje. Na poziv finančnega ministrstva je Zavod pripravil predlog ukrepov za uravnoteženo poslovanje za letos in prihodnje leto. Drugi poudarki: - ZDA in Iran še brez časovnega pogajalskega okvira za končanje vojne. - Pobudniki referenduma o parkirninah v Ljubljani pozivajo k oddaji podpisa; to bo mogoče od jutri do četrtka. - V Mariboru ob svetovnem dnevu knjige tudi o zaščiti avtorskih pravic v luči umetne inteligence.

Iranska revolucionarna garda je vnovič naznanila zaprtje Hormuške ožine in Združene države obtožila, da s svojo lastno blokado ožine izvajajo piratstvo. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja pri blokadi, dokler ne bodo izpolnjeni njihovi vojaški cilji. Drugi poudarki: - V streljanju blizu Kijeva najmanj pet mrtvih, tudi napadalec. - Ob digitalizaciji zdravstva sistem posodablja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje. - Čebelarski sektor z novimi pravili za označevanje medu.

Prisluhnite zgodbam dijakov iz Zavoda Antona Martina Slomška, ki iščejo pravo smer. Med drugim so z nami delili tudi, zakaj so se odločili za Zavod in kaj so skozi šolanje našli v tem neverjetnem kompleksu.

Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov smo bili v preteklosti že večkrat priče dolgim vrstam ljudi, ki so se želeli vpisati k novem zdravniku. Tako je bilo tudi danes v Borovnici. Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beovič meni, da so takšni prizori delno tudi posledica slabe organiziranosti. Eno od težav vidi v obveščanju ljudi, za katero skrbijo zdravstveni domovi ali Zavod za zdravstveno zavarovanje. Drugi poudarki: - Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo bo zagotovilo pomoč Ukrajini kljub neskladjem pri porazdelitvi bremena med članicami. - Pakistan si prizadeva za obnovitev mirovnih pogajanj med ZDA in Iranom. - Graditev mariborskega Centra Rotovž se počasi bliža koncu.

Oživitev starih mestnih jeder je večplastni proces, ki združuje varstvo kulturne dediščine s sodobnimi urbanističnimi pristopi, kot so sodelovanje javnosti, mešana raba prostora. Ključni izzivi vključujejo boj proti izseljevanju v nakupovalna središča, prenovo degradiranih prostorov in vnovično funkcionalno preobrazbo. Zavod za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra je bil ustanovljen leta 1988. Leta 2016 se je Zavod preimenoval v Staroljubljanski zavod za kulturo. Pogovarjali smo se z Janom Kernom, direktorjem zavoda.

Krepitev zalog, načrtovanje nabav in možnost uvedbe diferencirane cene goriv - to so glavni energetski ukrepi, ki jih načrtuje država. Minister Bojan Kumer zagotavlja, da je naš sistem blagovnih rezerv odporen in odlično pripravljen na krize. Drugi poudarki oddaje: - Kmetijska ministrica: DDV na osnovna živila bi podobno kot v sosednjih državah lahko znižali na raven okoli petih odstotkov - Trump Iranu postavil ultimat, naj do ponedeljka odpre Hormuško ožino, nad katero si Teheran želi obdržati nadzor - Zavod za gozdove po vetrolomu opozarja na nevarnosti zadrževanja na prizadetih območjih

Trump: ZDA bi lahko končale vojno z Iranom v dveh do treh tednih. Slovenska Karitas zbira pomoč za Libanon in Gazo.Ministri za energijo Evropo pozivajo k varčevanju z energenti, slovenski minister pa zagotavlja, da panike ni. Slovenski bančni sistem je stabilen in pripravljen na morebitno krizo, zagotavlja guverner Dolenc.Gibanje Svoboda bo pripravilo osnutek koalicijske pogodbe, sledili bodo pogovori ena na ena.Obrtniki znova s predlogom uvedbe ministrstva za malo gospodarstvo.Vreme – oblačno in vetrovno bo, v petek in soboto že več sonca.Na luknje v sistemu dolgotrajne oskrbe opozarja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.Koliko bo letos dražja velikonočna košarica?ŠPORT: Nogometaši Slovenije dobili pripravljalno tekmo v Črni gori.

Slovenija čim prej potrebuje trdno vlado, je po pogovorih z vodji strank, izvoljenih v parlament, danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Stranke je pozvala, da se v prihodnjih tednih posvetijo iskanju skupnih izhodišč. Kot je dodala, so ji stranke zatrdile, da bodo sodelovale pri sprejemanju interventnih ukrepov. Ostali poudarki oddaje: Na bencinskih servisih zunaj avtocest opolnoči občutna podražitev goriv. Ameriška vojska bi se lahko pripravljala na dolgotrajno kopensko ofenzivo v Iranu. Nemški kancler Merz ob obisku sirskega predsednika Al Šare: v treh letih bi se iz Nemčije v domovino lahko vrnilo 80 odstotkov Sircev. Zavod za gozdove ocenjuje, da je nedavni vetrolom po državi poškodoval več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesne mase, največ na Gorenjskem.

Na Gorenjskem močan veter poškodoval približno 650 objektov, na Štajerskem največje težave zaradi izpadov elektrike.Interventni ukrepi za odpravljanje posledic vetroloma se bodo nadaljevali konec tedna, nato sledi delo krovcev.Na prvem povolilnem srečanju strank pod okriljem Svobode še brez odgovorov o možni sestavi koalicije.Na območju gradnje kanala C0 znova incident; jutri protestni shod v Stožicah.Trump ustavitev napadov na iransko energetsko infrastrukturo podaljšal do 6. aprila.Kaj papeža vodi v jutrišnji obisk Monaka, razkošnega zatočišča za družbeno elito?Vreme: Veter bo začel slabeti zvečer, jutri pa se bo še zjasnilo.Stanje v slovenski vojski se izboljšuje; nekdanji minister Matej Tonin opozarja na razkorak med operativno in bojno pripravljenostjo.Zavod za zdravstveno zavarovanje od ministrstva zahteva pojasnilo glede previsokih pavšalov dolgotrajne oskrbe.ŠPORT: Močan veter kroji tudi spored na letalnici v Planici. V tem popoldnevu tako tekma skakalcev, kot trening skakalk.

Vojna na Bližnjem vzhodu v Evropi krepi zaskrbljenost pred morebitno energetsko krizo. Države se zavedajo, da manevrskega prostora za ukrepanje nimajo veliko. Zavod za blagovne rezerve ima za 103 dni naftnih rezerv. Evropski komisar za energijo Dan Joergensen je države Unije pozval k znižanju dajatev na energijo, s čimer bi znižale stroške gospodinjstev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Združene države za danes napovedale najintenzivnejše napade na Iran doslej - V Evropskem parlamentu razprava o napredku držav kandidatk za članstvo v Uniji - V Sloveniji v prihodnjih letih na voljo posebna posojila za graditev javnih najemnih stanovanj

Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947 VIR: osebni arhiv Mojce Kopač

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da se bodo pokojnine z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Kakšne spremembe v letošnjem letu še čakajo upokojenke in upokojence? Kakšni so letošnji pogoji za upokojitev? V studio Prvega smo povabili generalnega direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža.

Evropska komisija je včeraj predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Letos bo znašal milijon 800 tisoč evrov. Odzivi nevladnikov na to so ostri. V oddaji tudi: - Evropska unija iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam terorističnih organizacij, Trump Iranu znova zagrozil z napadom. - Zavod za zdravstveno zavarovanje želi zmanjšati napotovanje na nepotrebne storitve. Teh naj bi bilo kar za tretjino. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu po porazu proti Belorusiji ostala brez četrtfinala evropskega prvenstva.

Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja za najbolj skrbne lastnike gozdov. Letos je prejemnik tega priznanja tudi Nadškofija Ljubljana. V oddaji je bil z nami Franc Pogačnik, upravnik gozdov Nadškofije Ljubljana. Z njim smo se pogovarjali o izzivih in načrtih pri gospodarjenju.

V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar

Drugi poudarki oddaje: - Številni potniki mariborskih javnih avtobusov imajo težave z mobilno aplikacijo prevoznika Marprom. Med drugim opozarjajo, da je sistem polnjenja zamuden in neroden. - Zavod za varstvo kulturne dediščine in Mestna občina Koper si prizadevata, da bi hrastovejlsko cerkev razglasili za spomenik državnega pomena - December tudi v Novo mesto, Metliko, Črnomelj in Krško prinaša pester nabor prazničnih dogodkov.

Ministrstvo za delo je pripravilo nov zakon o osebni asistenci. Pomembnih novosti je več: spreminja se definicija osebne asistence, ocenjevanje o upravičenosti prenašajo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nadzor je opredeljen bolj natančno. Poleg tega predlog zakona povečuje pravice osebnih asistentov na področju plač. Socialni partnerji podpirajo predlog, neuradno pa imajo zadržke na finančnem ministrstvu. V oddaji tudi o tem: - V senci številnih svetovnih konfliktov vse glasnejši pozivi h krepitvi samozadostnosti, tudi prehranske - Po podpori ameriškega kongresa bi se lahko predlog zakona o objavi vseh Epsteinovih dokumentov že danes znašel na mizi predsednika Trumpa - Ob koncu kvalifikacij za nogometno svetovno prvenstvo so si nastope zagotovile Škotska, Španija, Avstrija in Belgija

Vse, ki se nameravajo v kratkem upokojiti, zanima, ali naj to naredijo letos ali prihodnje leto. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvideva, da bo upokojitev v letu 2026 ugodnejša. Vaša konkretna vprašanja smo v petkovem Svetovalnem servisu postavili generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanu Papežu.

Slovenija je po številu tednov bolniške odsotnosti v evropskem vrhu, bolniške odsotnosti pa se z leti le še povečujejo. Kako presekati gordijski vozel za tiste, ki bolniško odsotnost nujno potrebujejo, in tiste, ki izigravajo sistem? Težave so tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, kjer morajo dodatno delo opraviti drugi, kar vodi v preobremenitve in nove bolniške odsotnosti. Še posebej v gospodarstvu opozarjajo, da tako še težje konkurirajo na svetovnih trgih. Kakšne kratkoročne in dolgoročne ukrepe potrebujemo, da se rešimo iz primeža absentizma? To ni izziv le za zdravstvo in delodajalce, temveč je širše družbeno vprašanje. Gostje: Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Vlasta Mežek, Generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko–šaleške Gospodarske zbornice Slovenije; Aljaž Sečnjak, vodja kadrovske službe v BSH Nazarje; Dušan Poslek, detektiv, Detektivska agencija Enigma.

Okoli leta 1900 je pouk na veliki večini srednjih šol, ki so takrat delovale na Slovenskem, potekal v nemščini in tisti, ki s seboj niso prinesli ustreznega znanja tega jezika, so se v akademskem smislu potem lahko kaj hitro znašli v resnih škripcih. To pa je, jasno, tudi pomenilo, da so se jim, še preden so v pravem pomenu besede stopili na poklicno pot, že zaprla vrata številnih karier. Prav zato so si številni Slovenci tistega časa – od samih narodnozavednih učiteljev prek vidnih politikov, duhovnikov in umetnikov do zaskrbljenih mam in očetov – prizadevali, da bi srednjo šolo nekako le »slovenizirali«. V tem, dolgem boju za slovensko srednje šolstvo je eno najbolj bleščečih etapnih zmag izbojeval ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, ki mu je leta 1905 uspelo v Šentvidu nad Ljubljano ustanoviti Zavod sv. Stanislava, klasično gimnazijo, na kateri ni le pouk čisto vseh osem let pri vseh predmetih potekal v slovenščini, temveč je kot sploh prva srednješolska institucija svojim dijakom na koncu ponudila tudi slovensko maturo. Zakaj je bil to osupljiv dosežek, ki je pomembno spremenil potek slovenske zgodovine, smo preverjali v tokratnih Sledeh časa, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja in direktorja Slovenskega šolskega muzeja, mag. Staneta Okoliša, ter dr. Simona Malmenvalla, kustosa z iste muzejske ustanove, sicer pa tudi teologa, rusista in zgodovinarja. Foto: osrednje poslopje Zavoda sv. Stanislava (Doremo/Wikipedija)

Na ministrstvu za obrambo so predstavili strategijo razvoja obrambne industrije. Cilj ustanovitve obrambnega holdinga, ki je doživel nekaj nasprotovanja, je po besedah pristojnega ministra Boruta Sajovica, da čim več sredstev za obrambo, varnost in odpornost proizvedemo doma. Kot še ocenjujejo, bodo trije odstotki BDP-ja za obrambne izdatke v dolgoročnem obdobju izpolnili potrebe po posodobitvi Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Julija nekoliko večje število brezposelnih, Zavod ne zaznava krize v kovinsko-livarski industriji. - Vse več evropskih držav dobavlja ameriške sisteme protizračne obrambe za pomoč Ukrajini. - Izrael po napovedi premierja Netanjahuja o okupaciji celotne Gaze krepi smrtonosne napade na enklavo.

Slike narave in zeleni logotipi na embalaži še ne pomenijo, da so izdelki zares prijazni do narave. Prav tako je je zelo sporno ustvarjanje vtisa, da so plastenke zelene, s spornimi trditvami, da se jih da povsem reciklirati. Zeleno zavajanje seže še veliko dlje, ko se denimo z električnimi avti vozijo v naftnem podjetju, to ni zaradi etičnih motivov. Kakšni so "zeleni odpustki" in zakaj moramo biti pozorni na zeleno zavajanje, če hočemo biti okoljsko odgovorni?Sogovorniki:Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov SlovenijeŽiva Kavka Gobbo, Društvo za sonaraven razvoj FocusŽiva Lopatič, Zadruga Buna, Zavod za pravično trgovino 3muheMatjaž Pirc, Zveza potrošnikov Slovenije

Radon je radioaktiven plin, ki ga v periodnem sistemu najdemo v skupini žlahtnih plinov; njegova žlahtnost pa ni prijazna do ljudi. Po nekaterih podatkih je krivec za številne primere pljučnega raka v državi. Negativne vplive radona je mogoče omiliti s precej preprostimi in ne predragimi ukrepi. Kako in zakaj, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Damijan Škrk, direktor Uprave za varstvo pred sevanji; dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana; Friderik Knez, strokovnjak s področja protiradonske zaščite in sanacije objektov, Zavod za gradbeništvo; dr. Franci Gabrovšek, Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.Gostje:Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefandr. Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v LjubljaniTomaž Savodnik, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlamadr. Aleksander Sadikov, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani Zapiski: Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej spletni strani. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje. Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite tu. Sora Gemini O testiranju o1 Primer glasbe, ki jo ustvarja umetna inteligenca Primer podkasta, ki ga ustvari umetna inteligenca NotebookLM Poglavja oddaje: 01.40: Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani? 02.52: O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon 08.42: Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes 11.10 Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca 13.15: O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila 15.00 Prevešamo se k multimodalnim modelom 18.38 Primer Gemini 21.10 Bodo agenti naslednja velika stvar? 25.50 Umetna inteligenca ustvarja podkaste 27.56: Razmah odprtih in odprtokodnih projektov 29.50 Tomaž Savodnik o svojem modelu 32.00 O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije 34.34 Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu? 35.35 O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer? 38.20 Zlorabe modelov sinteze govora 40.36 Kaj bo zaznamovalo leto 2025? 48.15 Kaj pa prihodnjič?

Medtem ko predsednik prehodne sirske vlade Mohamed al Bašir poziva sirske begunce k vrnitvi v domovino, v več evropskih državah prekinjajo obravnave njihovih prošenj za azil ali celo načrtujejo njihovo vračanje. Zunanja ministrica Tanja Fajon se zavzema za enoten evropski pristop k problematiki, o kateri bodo jutri govorili notranji ministri Unije. Naša država obravnavanja prošenj za zdaj ne prekinja. Drugi poudarki: - Nadaljevanje kadrovske krize v socialnovarstvenih zavodih; zanimanja za zaposlitve najmanj do zdaj. - Zgodba Mariborske livarne se po sto letih delovanja končuje; več kot 170 delavcev z novim letom na Zavod za zaposlovanje. - Negativno mnenje Računskega sodišča o pravilnosti poslovanja RTV Slovenija v obdobju, ko je zavod vodil Andrej Grah Whatmough.

Nov obračunski model za družinsko medicino in pediatrijo, ki ga bodo uveljavili z novim letom, je Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil brez analize dela v ambulantah in brez posveta z izvajalci na terenu, v javnem pismu ugotavlja odbor za družinsko medicino pri Zdravniški zbornici. Poudarjajo, da novost ne bo prinesla želenih ciljev, kot so boljša dostopnost, celovita obravnava in zmanjšanje administrativnih obremenitev. Zavod pa - nasprotno - ugotavlja, da Zdravniška zbornica svoje člane zavaja z napačnimi podatki. Preostale novice: Ob opozorilih, da se mora Evropa pripraviti na različne grožnje, ni prav dobro znano, kako je nanje pripravljena Slovenija. Nemški kancler Scholz nenapovedano obiskal Kijev; napovedal še za 650 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini. V Ljubljani se je začel 21-i festival animiranega filma Animateka; do nedelje bodo prikazali približno 300 filmov.

Zavod za zdravstveno zavarovanje z ministrstvom za zdravje pripravlja nove obračunske modele. Ti bodo izračunani na podlagi slovenskih stroškov, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih storitev, ne več avstrijskih. Prvi model, ki naj bi bil uveljavljen že z novim letom, bo veljal za ambulante družinske medicine in pediatrije, pri zdravstvenih izvajalcih pa že sproža pomisleke. Kot pravijo, naj bi šli izračuni mimo njih, zato ne bodo prinesli pričakovanih učinkov, torej večje dostopnosti in razbremenitve zdravnikov. V oddaji tudi: - Za okrepitev gospodarske rasti v Sloveniji in Evropski uniji potrebnih več tujih vlaganj. - Med Libanonom in Hezbolahom številne kršitve premirja, vrstijo se tudi napadi na Gazo. - Policija: žrtev umora na Brdu v Ljubljani ni bila niti zaščitena priča niti varovana oseba.

Na območju Celja se je vnovič razbohotila tujerodna vrsta raka ‒ močvirski škarjar. A to še zdaleč ni edini primer. Japonski dresnik, pelinolistna ambrozija, španski lazar ali rdeči polž, nutrija, hrastova čipkarka, azijski sršen ... to je le nekaj izmed številnih tujerodnih invazivnih vrst rastlin in živali, ki pustošijo po Sloveniji ali so pred vrati. V naravi povzročajo nepopravljivo škodo, saj s spodrivanjem avtohtonih vrst rušijo ravnovesje, številne tudi ogrožajo zdravje ljudi, gospodarska škoda je velikanska. Kako zatreti te vrste in preprečiti njihovo širjenje? Kako uspešni smo pri tem, kakšen je sistem nadzora in kako ga nameravajo nadgraditi, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Branka Tavzes, direktorat za naravo na ministrstvu za naravne vire in prostor; Ana Dolenc, Zavod za varstvo narave Slovenije; Kaja Pliberšek, strokovni vodja Zavoda za ribištvo Slovenije; Jana Kus, zavod Symbiosis.

Konec tega leta se izteče rok, do katerega je na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še možno vložiti zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine. Kdo so upravičenci? Gost v studiu Prvega je Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Kaj storiti po končani javni razpravi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti? Bo ministrica za zdravje vztrajala pri ostri ločnici med javnim in zasebnim delom v zdravstvu? Kako bodo zdravstvene delavce spodbudili, da bi ostali v javni bolnišnici in tam delali več? Se bodo uresničile grožnje zdravnikov o množičnih odhodih iz javnih zavodov? Bo treba zapirati oddelke? Kaj bo s koncesionarji? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Jasna Humar, direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje; dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice; dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje.

Kongresni trg v Ljubljani je bil sinoči olimpijsko obarvan. Množica navijačev z različnih koncev države je z bučnimi aplavzi pozdravila olimpijke in olimpijce, ki so na igrah v Parizu tekmovali za Slovenijo. Na oder so med drugimi stopili dobitniki odličij: zlati Andreja Leški in Janja Garnbret ter srebrn Toni Vodišek. Drugi poudarki oddaje: - V Beli hiši opozarjajo, da bi lahko Iran še ta teden izvedel niz napadov na Izrael. - Ukrajinska vojska naj bi nadzorovala tisoč kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja. - Več sto šolnikov med poletnimi počitnicami na Zavod za zaposlovanje.