POPULARITY
V Sloveniji imamo ta trenutek po podatkih Planinske zveze Slovenije 176 planinskih koč in velika večina nujno potrebuje obnovo. Sploh tiste, zgrajene v času prostovoljskih akcij zagretih planincev in društev, ki danes že davno ne ustrezajo več sodobnim standardom in predpisom. Z njimi v pretežni meri še vedno upravljajo planinska društva, ki pa imajo že samo z njihovim obratovanjem in vzdrževanjem veliko težav, zato za večje investicije denarja nimajo, sistemskega financiranja pa ni. Da mora država nujno nasloviti to vprašanje, so zdaj znova opozorili na Planinski zvezi Slovenije in pogovori so že stekli.
Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, letos praznuje 130 let. Prva številka je izšla 8.februarja 1895, februarska številka pa nosi številko 1344. Na Planinski zvezi Slovenije, ki revijo izdaja, poudarjajo, da je Planinski vestnik v teh letih postal del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najbolj popoln arhiv slovenskega planinstva. Njegovo vsebino, ki temelji na zanimivih zgodbah, cenijo tudi bralci. V jubilejnem letu pa bo Planinski vestnik poleg tiskane izdaje še ta mesec dostopen tudi kot e-revija. Foto: Manca Ogrin, PZS
Pozornost smo najprej posvetili jubilantki - najstarejši slovenski še izhajajoči reviji, ki je svojo pot začela v času Jakoba Aljaža. Planinski vestnik bo 8. februarja dopolnil 130 let, beseda pa je tekla tako o zgodovini kot o načrtih za prihodnost. S prihodnostjo življenja v Alpah se je ukvarjala tudi slovenska ekipa v okviru predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga je uspešno sklenila v sredo. Slišali pa ste tudi nekaj zanimivosti o dobraškem podoru, od katerega mineva 677 let.
Naš današnji sogovornik, gospod Žarko Rovšček, je že od majhnega ljubitelj gora. Po poklicu doktor veterinarske medicine je danes že v pokoju, že dolgo pa ga veseli tudi pisanje. Zanima ga tudi zgodovina, predvsem primorska in planinska. Da je že 50 let član Planinskega društva Tolmin, da je takrat začel tudi pisati članke za Planinski vestnik, predvsem pa o svojem zadnjem delu ISKRI SE BESEDA, ki sta ga zasnovala še skupaj s Tonetom Škarjo, je Žarko Rovšček pripovedoval v pogovoru z Lucijo Fatur.
"Na najvišjo goro sveta smo potegnili novo, Jugoslovansko smer. Ta – peta po vrsti, po težavnosti pa prva smer – ne bo nadomestila klasičnega pristopa na Everest. Pretežka je, predolgo poteka v veliki višini, izpostavljena je viharjem. Vedno, dokler bo obstajala civilizacija, bo pričala o pogumu, tovarištvu in sposobnosti nekega majhnega naroda, ki je moral zelo pohiteti, da je ujel zamujeno."Tako je že kmalu po odpravi na Everest zapisal njen vodja, alpinist, gorski reševalec, fotograf in pisatelj Tone Škarja. Sodeloval je na 18 alpinističnih odpravah, petkrat kot član in 13-krat kot vodja. O odpravah, pa tudi o alpinizmu na splošno, je napisal veliko del in člankov, ki jih je v knjigi Iskrí se beseda zbral in uredil publicist Žarko Rovšček. Soavtor knjige, ki je izšla pri Planinski zvezi, je posthumno tudi Tone Škarja, ki je sodeloval pri njenem začetku. Foto: Manca Ogrin, PZS
Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.
Počitnice so čas, ko se številni mladi odločijo, da bodo opravljali študentsko delo. Ponudba del je raznovrstna, nekatera med njimi pa so prav posebna in ne prinesejo le denarnega priliva, ampak tistim, ki ga opravljajo, omogočijo tudi pridobivanje neprecenljivih življenjskih izkušenj. Za eno izmed takih del se je odločila 15-letna Varja Štimec, ki je tri tedne v avgustu preživela na planinski koči.
Zdrs je najpogostejši vzrok nesreče v gorah in je posledica neustrezne obutve, utrujenosti in neizkušenosti, ocenjujejo pri Planinski zvezi Slovenije. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bomo zato preverili, kakšna naj bo naša obutev in druga oprema, kako naj načrtujemo svojo pot v gore in v čem se lahka planinska pot razlikuje od zahtevne in zelo zahtevne. Na naša in vaša vprašanja bo odgovarjal Matjaž Šerkezi, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija.
Predstavniki reprezentativnih gospodarskih zbornic in združenj so se dopoldne sešli s predsednikom vlade Robertom Golobom in nekaterimi ministri na usklajevanju o predlogu zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu. Sestanek so označili za konstruktivnega, a najtršega oreha glede stroškov boleznin še niso strli. Pogovore nameravajo nadaljevati še ta teden. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstveniki opozarjajo tudi na cene elektrike, ki bodo z novim letom, ko se izteče ukrep regulacije, višje. Dobavitelji električne energije po drugi strani zatrjujejo, da so strahovi pretirani. - Izraelski tanki prodirajo v središče največjega mesta na jugu Gaze Han Junis, ker potekajo srditi spopadi. Združeni narodi medtem opozarjajo, da v Gazi, kjer je razseljena že večina prebivalcev, ni več nobenega varnega kraja. Humanitarni delavci opozarjajo na apokaliptične razmere v Gazi. - Krajši dan, močan veter, hitre spremembe temperature, ledene zaplate, plazovi... Zimsko obiskovanje gora zahteva veliko znanja in pravilno opremo, opozarjajo na Planinski zvezi.
Oko dva miliona biljnih i životinjskih vrsta je ugroženo širom sveta. Zato je pravo oduševljenje među prirodnjačkim naučnicima izazvala vest da je nakon gotovo 100 godina, u Bosni i Hercegovini ponovo pronađena vrsta noćnog leptira za kojeg se mislilo da je izumro - balkanski planinski mrazovac. O tom spektakularnom otkriću razgovoramo sa sarajevskim dopisnikom Amirom Sužnjem i Dejanom Kulijerom iz Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine, članom ekspedicije koja je pronašla leptire na Vlašiću. Von Boris Rabrenovic.
V številnih občinah na Gorenjskem odpravljajo posledice včerajšnjega močnega vetra, ki je odkrival strehe, ruval drevesa in poškodoval infrastrukturo. Vetrolom je prizadel Radovno ter doline Vrata, Kot in Krma, kjer je v Kovinarski koči zaradi neprevoznosti ceste ostalo ujetih 120 ljudi. Med njimi je bilo tudi 70 slepih, slabovidnih in drugih ranljivih skupin s spremljevalci, ki so se vrnili s Triglava in so zdaj srečno v dolini. Razmere je spremljala naša dopisnica Aljana Jocif. Mateja Železnikar pa se je kmalu po vrnitvi v Mojstrano pogovarjala z Jurčkom Nowakkom, ki je pri Planinski zvezi Slovenije zadolženi za planince invalide in jih je spremljal na vrh Triglava. Vsi smo dobro in veseli smo, da nam je uspelo, je dejal, presenečen zaradi zaskrbljenosti in medijskih vprašanj o tveganju vzpona ob nestabilnih vremenskih razmerah. »Vreme je bilo lepo, imeli smo dva dneva sonca, za rdeči alarm pa nismo vedeli, saj v planinah ni signala, radia pa ne poslušamo. V hribe greš, da uživaš!« Kaj pa opozorila?
Vzgibi in načini zahajanja v gorski svet se dandanes močno razlikujejo od tistih nekoč. O objavljanju fotografij in različnih (dez)informacij o razmerah v gorah na družbenih omrežjih smo govorili tokrat. Kdo so planinski influencerji in kaj vse so pripravljeni prehoditi za dober selfi? V naši družbi so bili gorski reševalec Matjaž Šerkezi, antropolog dr. Dan Podjed, ljubiteljica gora in vodnica Zdenka Mihelič.
Vzgibi in načini zahajanja v gorski svet se dandanes močno razlikujejo od tistih nekoč. O objavljanju fotografij in različnih (dez)informacij o razmerah v gorah na družbenih omrežjih smo govorili tokrat. Kdo so planinski influencerji in kaj vse so pripravljeni prehoditi za dober selfi? V naši družbi so bili gorski reševalec Matjaž Šerkezi, antropolog dr. Dan Podjed, ljubiteljica gora in vodnica Zdenka Mihelič.
V zadnja letošnja Doživetja narave smo vstopili sproščeno, s pogledom na prehojeno pot in vsebine, ki so nas navdihovale v iztekajočem se letu. Lepo ste se odzvali tudi na naš nagradni planinski kviz, ki je nekaterim prinesel lepe nagrade, ostalim tako ali drugače sodelujočim pa (upamo) krajšal čas. Stopimo letu 2023 naproti skupaj - z odločnim, spoštljivim in varnim korakom :)
V zadnja letošnja Doživetja narave smo vstopili sproščeno, s pogledom na prehojeno pot in vsebine, ki so nas navdihovale v iztekajočem se letu. Lepo ste se odzvali tudi na naš nagradni planinski kviz, ki je nekaterim prinesel lepe nagrade, ostalim tako ali drugače sodelujočim pa (upamo) krajšal čas. Stopimo letu 2023 naproti skupaj - z odločnim, spoštljivim in varnim korakom :)
Mariji posvečena cerkev na Planinski gori v občini Postojna je bila v preteklosti in je še danes cilj številnih romarjev iz Notranjske, Dolenjske, Istre, Tržaške, Goriške in Tolminske, vse bolj pa postaja priljubljena tudi na Gorenjskem. Ker gre za pomembno cerkev, je bilo o njej že veliko napisanega in povedanega, kar avtorica oddaje umetnostna zgodovinarka mag. Simona Kermavnar povzema ter hkrati dodaja nekaj manj znanih dejstev in spoznanj. Tudi o kapeli okroglega tlorisa v njeni neposredni bližini ter cerkvi sv. Duha ob vznožju Planinske gore, ki je od leta 1943 ruševina.
Vezna planinska pot XIV. divizije je za Slovensko planinsko potjo druga najstarejša obhodnica po Sloveniji, ki je v zadnjem desetletju doživela temeljito prenovo, ob tem je je pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenije izšel planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije. Gosta Nočnega obiska bosta vodja obnove omenjene poti Ivan Šalamon in avtor vodnika Po poteh XIV. divizije Franci Horvat. Po polnoči boste izvedeli, kako je pot zaživela v prenovljeni podobi in kako je povezana z zgodovino ter na kakšen način vas bo po njej popeljal vodnik, ki ne vsebuje le tras poti, ampak tudi mnogo zgodovinskih dejstev.Po poteh XIV. divizijeVezna planinska pot XIV. divizije je za Slovensko planinsko potjo druga najstarejša obhodnica po Sloveniji, ki je v zadnjem desetletju doživela temeljito prenovo, ob tem je je pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenije izšel planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije. Gosta Nočnega obiska bosta vodja obnove omenjene poti Ivan Šalamon in avtor vodnika Po poteh XIV. divizije Franci Horvat. Po polnoči boste izvedeli, kako je pot zaživela v prenovljeni podobi in kako je povezana z zgodovino ter na kakšen način vas bo po njej popeljal vodnik, ki ne vsebuje le tras poti, ampak tudi mnogo zgodovinskih dejstev.
Ena od novosti na knjižnih policah letošnjega leta je tudi monografija Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver, in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek, ki v branje priporoča slednje.
Ena od novosti na knjižnih policah letošnjega leta je tudi monografija Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver, in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek, ki v branje priporoča slednje.
V okviru letošnjega Festivala gorniškega filma bo jutri ob 17.30 v Cankarjevem domu na sporedu predstavitev monografije Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek.
"V okolje moraš nekaj vrniti, če od njega nekaj zahtevaš," pravi Jurij Videc, prostovoljni markacist pri Planinski zvezi Slovenije
Včeraj je Planinski vestnik prejel res za zasluge Republike Slovenije.
Planinske koče in bivaki so pomemben del ne samo slovenske gorske in turistične infrastrukture, ampak tudi zgodovine. Vedno več ljudi se odloča za preživljanje počitnic v gorah, zato se sprašujemo, kako priti do rezervacije prostora v koči, kakšna je ponudba in kakšen je bonton v kočah pri nas in po svetu? V oddajo Svetovalni servis smo povabili Dušana Prašnikarja, namestnika načelnika Gospodarske komisije pri Planinski zvezi Slovenije.
Po polnoči bo z nami Marjeta Čič, prejemnica priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2020, pobudnica novih delovnih skupin Gluhi strežejo v planinskih kočah, Za slepe in slabovidne ni ovir, Paraplezanje in številnih drugih. Aktivna je v Planinski zvezi Slovenije in številnih drugih nevladnih organizacijah, sodeluje tudi pri pripravi in izvedbi inkluzijskih pohodov. Zanjo je prostovoljstvo vrednota, ki izvira iz njene osebne naravnanosti. Pred mikrofon jo je povabila nočna voditeljica Darinka Čobec.
Zima, kakršne tudi v gorah že dolgo ni bilo... Vsaj po debelini snežne odeje to drži kot pribito. V oddaji smo se sprehodili skozi zimsko idilo na varen način in ob spoštovanju vseh ukrepov: z nami je bil na daljavo gorniški inštruktor in predavatelj Klemen Volontar. Obudili pa smo tudi spomin na zimsko turo na Kamniško sedlo, ki sta jo izvedla dva znana Drenovca (Badjura in Brinšek) leta 1908; svoja Doživetja sta opisala v prispevku za Planinski vestnik.
Z akcijo GOGO – Gibalno ovirani gore osvajajo želijo v Planinski zvezi Slovenije skupaj z Zvezo Sonček – Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije in Zvezo paraplegikov Slovenije pripeljati invalide in osebe s posebnimi potrebami v hribe in jim omogočiti obiskovanje planinskih pohodov ter jim predstaviti njim dostopne točke v hribih ali gorah. Poleg tega jih želijo spodbuditi, naj naredijo nekaj zase, naj se premaknejo iz cone udobja v življenje, dejavnost, naravo in družbo, saj tako lahko preprečijo svojo osamljenost, izključenost in telesno nedejavnost. Ta mesec so tako obiskali Planinski dom v Tamarju in na Boču ter Kočo Antona Bavčerja na Čavnu ter Lavričevo kočo na Gradišču. To so obiskali dvakrat, 10. septembra pa se jim je na pohodu pridružila tudi novinarka Petra Medved.
V noči na petek se podajamo na najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu – Slovensko planinsko pot ali Transverzalo. S 617 kilometri dolžine ter več kot 37 kilometri vzponov in z ravno toliko spustov velja za pot, ki od pohodnika zahteva spoštovanje ter dobro fizično in psihično pripravljenost. Zlasti, če jo pohodnik opravi naenkrat, na dah. Pred dnevi je celotno pot v petih tednih premagala tudi ljubiteljica narave in gora Nina Zupanič, s katero se takoj po polnoči odpravimo od Maribora čez Pohorje, preko Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank do Julijskih Alp ter prek predalpskih hribovij in Krasa proti morju. Vabljeni v našo družbo. Nino Zupanič je na pogovor povabil Peter Močnik.
Dušan Škodič je goram zavezan že več kot 30 let. Ne le da je sam planinec, je tudi planinski publicist. Pred leti je navdušil z zbirko zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah, v delu Smeh z gora, ki je pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenije izšla letos, pa zapisal anekdote, ki se dogajajo v gorah in dolini. Dušan Škodič našo zgodovino doživeto raziskuje tudi kot član uredniškega odbora revije Planinski vestnik in s to je delno povezan tudi njegov poletni namig.
Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije pozivajo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacijo o stanju planinskih poti. Pomembna dejavnika sta tudi pohodnikova kondicija in pravilna oprema. Ko se planinci znajdejo na planinski poti, pa je obvezno tudi dobro znanje branja markacij in uporabe zemljevida. Na vaša vprašanja o tem, kako se pravilno pripraviti na turo, kako si izbrati ustrezno planinsko pot in katere so osnove orientacije v gorah, bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
Pripravili smo iskanje besede, povezavovanje in kratko preverjanje poznavanja zgodovine. Vsem poslušalcem hvala za sodelovanje :)
V prazničnem tednu za naš radio so bila tudi popoldanska Doživetja narave takšna: v planinski svet so nas odpeljale kratke misli, kakšna zgodba in seveda primerna glasbo.
Tokrat smo vstopili v svet Bledih gora, kot so Dolomitom rekli nekoč. Danes, ko je ta greben južnih apneniških Alp tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, ga obiskuje vse več Slovencev. Naš gost je bil odličen poznavalec Dolomitov dr. Andrej Mašera. Nedavno je namreč pri Planinski založbi izšel njegov dopolnjen vodnik.
Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.
Ime tedna je Jurček Nowakk, vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije. Za projekt vključevanja oseb s posebnimi potrebami v športno in razvedrilno dejavnost so prejeli priznanje Naj prostovoljski projekt, ki ga podeljujejo pri Mladinskem svetu Slovenije."Če se omejimo na slepe, treba jim je povedati, kaj vidimo, jim to opisati. Potrebujemo več časa, pri hoji je treba omeniti, da so nekje korenine, skale. Hvaležni so, ko nekaj doživijo. Res ne vidijo, imajo pa ostale čute, ki so bolj izostreni kot naši. Vsi smo si lahko enaki." Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami si želijo hoditi v hribe, včasih še zamolčijo kakšno oviro, ker se bojijo, da bi jih vodniki zavrnili. "Strah je prisoten. Pripravljamo akcijo za prihodnje leto, gibalno ovirane bomo zapeljali na nekaj koncev. Dokazujemo, da tudi z vozički gre."