Podcasts about hercegovini

Schalke 04 izborio je povratak u Prvu Bundesligu, a značajan doprinos tom uspjehu dali su bosanskohercegovački trener Miron Muslić, te igrači Edin Džeko i Nikola Katić. Amir Sužanj objašnjava kako je Schalke stekao toliko simpatija među navijačima u Bosni i Hercegovini, dok Maja Marić razgovara s Vlatkom Glavašem, proslavljenim reprezentativcem BiH, o tome kako ovaj njemački uspjeh može pomoći reprezentaciji BiH na svjetskom prvenstvu. Von Maja Maric.

V naši državi še vedno uživamo blaginjo, a se bomo morali v prihajajočih letih prilagoditi na številne izzive, ugotavlja Urad za makroekonomske analize. Zaradi politične razklanosti pa žal razprava o nadaljnjem razvoju vedno znova izostane. Drugi poudarki oddaje: Obrambni ministri Evropske unije so iskali rešitve za krepitev domače vojaške industrije Visoki mednarodni predstavnik v Bosni in Hercegovini pred odhodom opozoril na nedelovanje institucij. Za novega rektorja mariborske univerze je bil izvoljen Dean Korošak, ki napoveduje novo obdobje visokega šolstva

Mešani pevski zbor Obala Koper, ki ga vodi zborovodja in skladatelj Andrej Makor, je osvojil tri zlate plakete na pevskem festivalu v Bijeljini v Bosni in Hercegovini. Slovenska filharmonija je predstavila novo seznono 2027/28, v kateri se bodo med drugim poklonili 200-letnici smrti Ludwiga van Beethovna z izvedbo njegovih devetih simfonij. Za konec oddaje o kulturi pa še, da je Mestna občina Krško zaključila delno obnovo tamkajšnjega Kapucinskega samostana.

Državni zbor je potrdil interventni zakon za razvoj Slovenije. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije so poslanci na glasovanju zavrnili, predlagatelji zakona pa so svoja dopolnila umaknili. V Svobodi, SD ter Levici in Vesni razmišljajo o zakonodajnem referendumu. Začetek zbiranja podpisov za zakonodajni referendum so napoedali tudi sindikati. V oddaji tudi o tem: - Američani premirje z Iranci umetno ohranjajo pri življenju, trdi Trump, in napoveduje popolno zmago - V Bosni in Hercegovini po predčasnem odhodu Schmidta pričakovati večji vpliv Washingtona kot pa Bruslja in Berlina - 79-ti mednarodni filmski festival v Cannesu bo drevi odprla francoska romantična komedija Električni poljub.

Po državi burno vremensko dogajanje z vetrom, nalivi in ponekod sodro.SDS, Demokrati ter trojček NSi, SLS in Fokus morajo uskladiti še približno 5 odstotkov koalicijske pogodbe, dorečena bi bila lahko v tem tednu.Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem vložila predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.V sindikatih in Levici začenjajo zbiranje podpisov za referendum o interventnem zakonu.Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester opozorila, da njihovo delo še vedno ni dovolj cenjeno in prepoznano.Christian Schmidt se poslavlja s položaja visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini.Ukrajina po koncu prekinitve ognja tarča ruskih napadov.Luka Dončić zaradi osebnih razlogov poleti ne bo igral za reprezentanco Slovenije.Vreme: Jutri bo dokaj sončno, zjutraj bo ponekod slana.

Mini teater, premiera: 8. maj 2025 Radio Slovenija, informativne oddaje, Ars, 11. maj 2025 V Mini teatru je zaživela obnovitvena uprizoritev predstave Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, ki je kot solo igra režiserja Roberta Waltla premiero doživela že novembra 1999. Zdaj je vlogo igralca in animatorja lutk ene najprepoznavnejših pripovedi Ivane Brlić-Mažuranić prevzel Tadej Pišek. Izstopajoča in velikokrat nagrajena predstava s ploskimi, dvodimenzionalnimi lutkami, ki jih je zasnovala Iva Matija Bitanga – tudi avtorica glasbe s songi, ki jih je po ljudskih motivih spesnil režiser – je bila v preteklih desetletjih uprizorjena skoraj 500-krat. Kot navajajo ustvarjalci predstave, si jo je doslej doma in po svetu ogledalo več kot 70.000 gledalcev, med drugim na festivalih na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Belorusiji, Iranu, na Poljskem, v Belgiji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Sloveniji. Več Magda Tušar

Dobrodošli u novu, 28. epizodu podkasta! Nedelja za nama donela je ozbiljne političke potrese, ulične barikade i regionalne medijske šamare. U ovoj epizodi prečešljali smo sve najvažnije teme koje trenutno kroje našu stvarnost: od bolničke postelje Ivice Dačića i pitanja koliko to slabi mašineriju SPS-a pred izbore, preko bagera na beogradskom Ušću gde država gura akvarijum od 90 miliona evra, dok građani telima brane park. Pričali smo i o pravoj seljačkoj buni – poljoprivrednici ne odustaju od blokada dok se bore za goli opstanak, ali i o situaciji koja se nadvija nad redakcijama medija poput „N1”, „Nove” i „Danasa” pod novom komandom. Poseban osvrt dali smo na to kako su institucije u Crnoj Gori i Bosni i Hercegovini rekle „dosta” i ugasile signal medijskoj imperiji Željka Mitrovića u regionu, dok je kod vladika bihaćko-petrovački Sergije otišao korak dalje u prošlost i zabranio savremeni srpski jezik u crkvi zbog „nesrećnog Vuka Karadžića”. Za sam kraj, analiziramo hapšenje Ace Đukanovića u Nikšiću i pitamo se – hoćemo li mi ikada doći do naših „nedodirljivih”? Za sam kraj, veliko iznenađenje za sve ljubitelje poezije mitropolita Fotija.

Amro je usoda vojne v Bosni in Hercegovini kot šestletni deklico pripeljala v Maribor. Sedaj je že dobrih dvajset let nepogrešljiva medicinska sestra v Ambulanti Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico.

Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini

V oddaji je bila tokrat v ospredju postna akcija Ne pozabimo, s katero Slovenska karitas pomaga državam na Balkanu. Predvsem Bosni in Hercegovini, Srbiji in Albaniji. Jana Lampe nam je povedala pretresljive podatke, med drugim tudi, da v Bosni živi približno 50 % otrok in 80 % starostnikov na pragu revščine.

U Mostu se razgovaralo se o tome kakav je odnos pravosuđa u Bosni i Hercegovini prema negiranju genocida u Srebrenici i veličanju ratnih zločinaca. Povod za razgovor, u kome su učestvovali Vehid Šehić, predsjednik Foruma građana Tuzle, i Branko Todorović, izvršni direktor Helsinškog odbora za ljudska prava sa sjedištem u Bijeljini, bile su dvije nedavne presude - jedna za veličanje Karadžića i Mladića, a druga za negiranje genocida.

U novoj epizodi Mosta se razgovaralo o blokadama na evropskom putu Bosne i Hercegovine. Sagovornici su bili Enver Kazaz, profesor Filozofskog fakulteta u Sarajevu, i Srđan Puhalo, socijalni psiholog iz Banjaluke. Bilo je riječi o tome koliko se Bosna i Hercegovina približila Evropskoj uniji otkako je prije tri godine dobila status kandidata, kako je došlo do zastoja na evropskom putu, zašto je Milorad Dodik glavni kočničar i koji su njegovi motivi?

Velike vremenske nepogode pogodile su Evropu, od ledene kiše u Nemačkoj i zatvorenih škola do snega i poplava u regionu. U Bosni i Hercegovini, međutim, ponavlja se stari problem – nespremnost institucija. Gradovi su zameteni, sela odsečena, odgovornost se prebacuje. O tome zašto BiH iz godine u godinu nespremno dočekuje nepogode Boris Rabrenović u ovom izdanju podkastu razgovara sa sarajevskim dopisnikom Amirom Sužnjem i inženjerom Fuadom Babićem. Von Boris Rabrenovic.

Koji su izazovi mladih glumaca u Bosni i Hercegovini? Šta znači kada te pogura algoritam? Mladi glumac Kerim Čutuna je s filmskih setova dospio u donerhanu, a od radnika godina vrtoglavo do zvijezde TikToka i Instagrama. Danas secira društvenu zbilju i daje tačnu dijagnozu društva.

Božićni program na hrvatskom jeziku. Prenosimo poruke hrvatskih biskupa za Božić 2025.. Govorimo o tradiciji i novim božićnim običajima u Hrvatskoj, Australiji i Bosni i Hercegovini.

Selma Alispahić, jedna od najznačajnijih i najvažnijih glumica u Bosni i Hercegovini i regiji gošća je u ovoj epizodi podcasta.Svoje glumačke korake započela je u Dramskom studiju tuzlanskog Narodnog Pozorišta, odakle je sa samo 16 gdoina otišla studirati glumu na Akademiju scenskih umjetnosti u Sarajevu. Diplomirala je u klasi Bore Stjepanovića, sa samo 20 godina, kao najmlađa glumica u bivšoj Jugoslaviji. Karijeru započinje u sarajevskom Narodnom Pozorištu, a na početku rata vraća se u Tuzlu i odlazi u London, gdje je živjela. Igrala je u Royal National Theatre, Complicite theatre, Young Vic Theatre, Royal Festival Hall,snimalka radio drame na BBC radio itd. Po povratku u Bosnu i Hercegovinu na poziv redatelja Safeta Plakala 1998. postaje članica novoosnovanog teatra Sarajevskog ratnog teatra SARTR. U svom matičnom teatru odigrala je niz glavnih uloga u predstavama i kultnu predstavu "Ay Carmela“. Igrala je u brojnim filmovima i serijama, a osim na engleskom igrala je i na italijanskom i turskom jeziku. Radila je kao profesorica na Glume na Akademiji dramskih umjetnosti u Tuzli, zatim na SSST University, a odd 2021. profesorica je na fakultetu za Games Development and Design (SSST University) na predmetima Character Development and Design i Acting and Action Analysis. Autorica je knjige „Korak po korak do velike tišine“ o velikoj američkoj pjesnikinji Silviji Plat. Zanimljivo je i da je završila postdiplomski studij na Odsjeku za komparativnu književnost Filozofskog fakulteta u Sarajevu i 2015. godine stekla zvanje Doktora književno-historijskih nauka. Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:03:41 Odlazak na ASU u Sarajevo sa 16 godina, sa 20 godina je najmlađa dipl. glumica u bivšoj Jugoslaviji 00:13:10 Odlazak u London na početku rata i prve uloge na West Endu00:21:33 Moja prva uloga u Royal National Theatru je bila Andromaha 00:29:50 Povratak iz Londona 1997. i poziv Safeta Plakala za rad u tek osnovanom SARTR-u00:38:12 Predstavu "Ay Karmela" smo odigrali 200 puta u 25 gradova BiH00:44:29 Englezi su me naučili da su glumci storytelleri00:49:12 Moja majka, profesorica ginekologije, usadila mi je disciplinu00:56:30 Iako je igrala sa slavnim imenima, na svjetskim scenama svjesna je prolaznosti života, ali i slave01:03:01 Postdiplomski na komparativnoj književnosti01:08:58 Uloga Milice Babić, supruge Ive Andrića, u seriji Tihomira Stanića01:17:11 Kultura sjećanja na zlo koji smo proživjeli u ratu '90tih01:26:25 30 godina nakon Daytona mi živimo i dalje u agoniji mira01:36:40 Moj film "Ay Karmela" nije dobio podršku od Fondacije za kinematogarfiju01:41:15 Snimala sam i igrala na engelskom, italijanskom i turskom jeziku01:46:08 Igram představu u Istri koprodukciju o Paoli Preradović______________

Tužiteljstvo u Milanu je trideset godina nakon završetka rata u Bosni i Hercegovini pokrenulo proces protiv osoba koje su navodno za vrijeme rata odlazile u Sarajevo kako bi tamo pucale po građanima opkoljenog grada. Čitava priča je u medijima dobila naziv "Sarajevo Safari"? Nenad Kreizer razgovara s Denisom Džidićem iz istraživačkog centra BIRN i reporterom Amirom Sužnjem o političkoj i pravosudnoj pozadini priče oko bogatih snajperista sa zapada. Von Nenad Kreizer.

Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej.

V brazilskem Belemu naj bi se danes končala podnebna konfereca, a bo glede na potek pogajanj v zadnjih dneh najverjetneje vstopila v podaljške. K temu je prispeval tudi včerajšnji požar, zaradi katerega so morali delegati začasno prekiniti pogajanja. Za najtrši oreh se znova izkazuje načrt za prehod od fosilnih goriv. Slovenija je vnovič podprla poziv za vključitev tega v sklepne dokumente. Med ostalimi glavnimi spornimi točkami ostajajo tudi podnebne finance. V oddaji tudi o tem: - Mineva 30 let od sklenitve Daytonskega sporazuma, ki je končal vojno v Bosni in Hercegovini, ni pa odpravil delitev med Srbi, Bošnjaki in Hrvati - Sveženj kmetijske zakonodaje, ki ga bodo danes obravnavali poslanci, med drugim prvič obravnava celoten prehranski sistem kot steber varnosti države - V središču tradicionalnega, 15-ega slovenskega zajtrka je pomen lokalno pridelane hrane

Prošlo je 30 je godina otkako je završio rat u Bosni i Hercegovini. Kako generacije rođene nakon potpisivanja Dejtonskog sporazuma, danas gledaju na ovaj dokument?

"Halo, Dayton?!" Tako se je pred leti oglasila prodajalka v eni izmed sarajevskih mesnic, ki se je imenovala po Daytonskem sporazumu. Mesnica je propadla, nadomestila jo je igralnica. Zelo simbolično za mirovni sporazum, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Miloševič, Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tuđman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot sto tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 30 let po Daytonu še naprej močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Na različnih ravneh ima država neverjetnih 14 vlad, nacionalistične težnje so kljub nekaterim dobrim praksam sobivanja vse močnejše, približevanje Evropski uniji je zastalo. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države, notranje politike in aktualnih geostrateških izzivov.

Trideset let mineva od podpisa daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala do takrat najdlje trajajoča vojna v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Sporazum je Bosno in Hercegovino, državo treh enakopravnih narodov, razdelil na dve entiteti. Številni to označujejo kot coklo v njenem razvoju, po mnenju drugih je sporazum edino jamstvo miru. Po tridesetih letih še vedno niso končane razprave o tem, kakšna bi morala biti ta država. Nekateri pretresi spominjajo celo na tiste v obdobju pred razpadom Jugoslavije. V tokratnem Studiu ob 17:00 se bomo spomnili dogajanja pred tremi desetletji. Pretresli bomo tudi aktualne razmere v Bosni in Hercegovini, možnosti za njen razvoj ter hitrejšo vključitev v evro-atlantske povezave. Gostili bomo strokovnjaka s področja zgodovine in političnih ved profesorja Boža Repeta in Farisa Kočana. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.

Amra Pajalić je nagrađivana književnica iz Melbournea, nastavnica engleskog jezika i doktorand univerziteta La Trobe, Australka bosanskih korijena, koja piše na engleskom jeziku, ali je ostala u jeziku svojih predaka. Nedavno je objavila roman "Time Kneels Between Mountains", čija je radnja smještena u Srebrenici tokom bosanskog rata. Roman je završen kao dio Amrine doktorske teze iz kreativnog pisanja na univerzitetu La Trobe, koja ispituje ulogu historijske fikcije u očuvanju i tumačenju sjećanja na genocid u Bosni i Hercegovini.

Državni zbor čaka potrjevanje zakona o zimskem regresu za zaposlene oziroma božičnici, zimskem dodatku za upokojence in spremenjenih pogojih obdavčitve s.p-jev po normiranih odhodkih. Minister za delo Luka Mesec je glede izplačila božičnice zagotovil, da ni novo breme za slovensko gospodarstvo, je pa nova pravice za zaposlene. Druge teme: - Poslanke in poslanci so razpravljali tudi o predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše. Zakon bo po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca omogočal lažji dostop do storitev, okrepil mrežo izvajalcev ter zagotavljal finančno vzdržnost na dolgi rok. Zaradi kompleksnega procesa so uvedli centraliziran postopek prevedb stanovalcev domov v novi sistem. - V novomeškem Revozu bo v začetku prihodnjega leta stekla proizvodnja novega twinga. Za posodobitev proizvodnih procesov so porabili 120 milijonov evrov, država bo projekt sofinancirala z 28-timi milijoni. Po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana je pomembno, da Revoz ostaja v Novem mestu. Ob tem bodo dodatno bodo zaposlili 250 ljudi. - Tožilstvo v Milanu je uvedlo preiskavo proti neznanim italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini ob plačilu visokih zneskov streljali na civiliste v obleganem Sarajevu.

Redovni sedmični izvještaj Semre Duranović Koso o najvažnijim dešavanjima na političkoj sceni protekle sedmice u Bosni i Hercegovini.

Redovni sedmični izvještaj Semre Duranović Koso o najvažnijim dešavanjima na političkoj sceni protekle sedmice u Bosni i Hercegovini.

Sedmični izvještaj Semre Duranović Koso iz Sarajeva. Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni i u javnom životu tokom protekle sedmice u Bosni i Hercegovini.

Sedmični izvještaj Semre Duranović Koso iz Sarajeva. Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni i u javnom životu tokom protekle sedmice u Bosni i Hercegovini.

Velibor Čolić je po nekaj mesecih vojne v Bosni in Hercegovini kot begunec odšel proti Parizu. Leta 1992 je znal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre. Danes je cenjen in večkrat nagrajen francoski pisatelj. V slovenskem prevodu je izšel njegov avtobiografski roman Vojna in dež. Bridkim in pretresljivim zgodbam dodaja ironijo ter razmišlja tudi o aktualnih vojnah. Beseda “vojna” v južnoslovanskih jezikih pozna množino, mir pa je vedno le v ednini.

Umjetnik koji u svom stvaralačkom radu sublimira trajne, univerzalne, ljudske i estetske vrijednosti. On je Samir Sinanović, iz Sanskog Mosta, u Bosni i Hercegovini. Njegov medij i vrhunski izražaj je umjetnička fotografija, a povod našem razgovoru je njegova četvrta, netom objavljena knjiga umjetničke fotografije "Homo faber", priređena pod uredničkim vođstvom velikog umjetnika, akademika i profesora Mehmeda Akšamije.

Iz Kremlja navode da će se Putin i Tramp sastati u narednim danima, Rusija i Ukrajina nastavile napade dronovima. Stupile na snagu nove američke carine, za države Zapadnog Balkana od 10 do 35 posto. Osim gladi Palestinci u Pojasu Gaze imaju i ozbiljnu krizu s vodom. 

Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.comRazpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici  

Bosna in Hercegovina pod svojim razgibanim površjem skriva razpoke, v katerih so tudi številna rudna bogastva. Zelo znan je rudnik soli v Tuzli, leta 2024 pa so blizu Sarajeva odprli rudnik, ki velja za eno največjih naložb v Bosni in Hercegovini. Mediji so takrat poročali, da naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah izkopali za pet milijard evrov cinka in svinca. Nedolgo tega so na vzhodu Bosne in Hercegovine odkrili tudi litij. Ampak, kot pravi marsikdo, se za marsikatero investicijo skriva tudi jasna gonja po dobičku, ki ne izbira sredstev. Zato so se v obrambo okolja začeli postavljati posamezniki, ki so jim začeli slediti tudi drugi. Lahko morda skrb za naravo preseže etnonacionalne meje v ljudeh ter zapolni razpoke miru, ki so v Bosni in Hercegovini ostale še od konca vojne pred 30 leti? Gašper Andrinek in Luka Hvalc sta v seriji Razpoke miru za podkast Zgodbe na Valu 202 odšla v Prijedor in Tuzlo, kjer sta se pogovarjala z angažiranimi mladimi, ki predstavljajo svetle izjeme v boju proti kolektivni naučeni nemoči, ki jo poskušajo razbiti z upanjem v bolj zdravo prihodnost. Za odziv pišite na: gasper.andrinek@rtvslo.si in luka.hvalc@rtvslo.si Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju

Izrael intenzivira napade nakon što je Iran pogodio izraelsku bolnicu. Donosimo priču o tome kako su urednici United medija, u okviru koje posluju i N1 i Nova širom regiona, zabrinuti zbog mogućeg političkog uticaja. Poslušajte i priču kako danas žive ženE silovane tokom rata u Bosni i Hercegovini.

Obilježen Dan oružanih snaga. One nisu trošak, već investicija, poručio ministar obrane Ivan Anušić. Mediji javljaju o novim optužnicama protiv hrvatskih generala za navodne ratne zločine iz devedesetih godina u Bosni i Hercegovini, koje stižu iz Republike Srpske. Predsjednik Milanović kaže da - citiramo – taj zulum mora prestati. U nedjelju drugi i završni krug krug lokalnih izbora. Donosimo detalje kampanje u Zagrebu, Rijeci i Splitu.

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Visoki predstavnik Christian Schmidt predstavio izvještaj o stanju u Bosni i Hercegovini. SIPA dostavila izvještaj Tužilaštvu BiH o pokušaju hapšenja Dodika, a protiv pripadnika državne policije SIPA-e zbog pokušaja privođenja Dodika krivična prijava u RS-u. Friedrich Merz novi njemački kancelar.

Atletinja Tina Šutej je svetovna podprvakinja v skoku s palico. Na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nankingu na Kitajskem je za srebrno medaljo preskočila 4,70 metra. Po prav tako srebrnem odličju v prvi polovici meseca na dvoranskem evropskem prvenstvu je to njena šesta medalja na velikih tekmovanjih. Drugi poudarki oddaje: - Londonsko letališče Heathrow po včerajšnjem požaru to jutro odprli v celoti - Varnostni svet Združenih narodov na predlog Slovenije razpravljal o razmerah v Bosni in Hercegovini. - Ob svetovnem dnevu voda po državi čistilne akcije

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice. Do sada najveća politička kriza u postdejtonskoj Bosni i Hercegovini.

Razgovor s Janjom Jaman, autoricom, radio i televizijskom producenticom i voditeljicom iz Melbournea. Ona govori o svom životu u Australiji, australijskim vrijednostima, svojim knjigama, duhovnim uticajima i posebnoj ljubavi prema prirodi, riječi i Bosni i Hercegovini.

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni ui Bosni i Hercegovini tokom protekle sedmice.

Nevesinjska puška, ustanak protiv Osmanskog carstva, označila je početak velike istočne krize i bila katalizator za promene u Bosni i Hercegovini. Ovaj događaj ukazao je na nezadovoljstvo hrišćanskog stanovništva osmanskom vlašću, dok je Berlinski kongres 1878. godine formalno stavio Bosnu i Hercegovinu pod upravu Austrougarske. Iako su ovi događaji različito uticali na muslimansko, pravoslavno i katoličko stanovništvo, zajedno su postavili temelje za artikulaciju bosanskog identiteta u periodu velikih geopolitičkih i društvenih promena. Benjamin Kalaj, zajednički ministar finansija Austrougarske i ključna figura uprave u Bosni i Hercegovini od 1882., imao je presudnu ulogu u oblikovanju ideje bosanske nacije. Kakva je bila uloga bosanskih begova, muslimanskog stanovništva, pravoslavnih i katoličkih zajednica u periodu okupacije i koji su bili njihovi stavovi o bosanskoj naciji? I kako se nacionalna ideja probijala kroz složeni mozaik etničkih i verskih raznolikosti? Ovo je priča o Balkanu i o Bosni - mestu gde su tradicija, modernizacija i nacionalne aspiracije vekovima oblikovale jedan jedinstveni, šarenoliki mozaik. Pridružite nam se u istraživanju jednog od ključnih perioda balkanske istorije i otkrijte kako su identiteti i nacije nastajali na raskršću Istoka i Zapada. Sa vama danas naši istoričari Jovana Milovanović i Nikola Đukić.

Brojne bosanskohercegovačke zajednice širom Australije obilježile su Dan državnosti BiH na veoma svečan i emotivan način, iskazujući ljubav prema matičnoj zemlji, te promovišući vlastitu kulturu kao dio širokog spektra mozaika multikulturalne Australije. Dajući doprinos obilježavanju ovog važnog praznika prošetali smo se većim gradovima Australije, i zavirili na svečanosti koje su priređene u Melbourneu, Perthu i Sydneyu. Sve su imale jednu zajedničku notu: kucale su istim damarom ljubavi prema domovini Bosni i Hercegovini.

Pregled najvažnijih zbivanja na političkoj sceni u Bosni i Hercegovini tokom protekle sedmice. Redovni sedmični izvještaj Semre Duranović Koso.

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u Bosni i Hercegovini tokom protekle sedmice.

4. oktobra katastrofalne poplave pogodile su Hercegovačko-neretvanski i Srednjobosanski kanton. Brojni ljudi ostali su bez krova nad glavom, a veliki broj naselja i dalje je odsječen jer su oštećeni i odneseni putevi. Ipak, najstrašniji bilans ove nesreće je 25 smrtno stradalih osoba. Od tada su oči bosanskohercegovačke javnosti, i u zemlji, i inostranstvu, uprte na postradala područja, a svakodnevno svjedočimo brojnim akcijama pomoći koje pokreću organizacije, pojedinci i udruženja. I ovdje u Australiji, Bosanci i Hercegovci u mnogim udruženjima zdušno traže nacčne da pomognu pogođenima katastrofom, a tim povodom nedavno se oglasilo Vijece BH zajednice NJW iz Sydneya, koje je pokrenulo akciju prikupljanja interventne pomoći za postradale u katasrofalnim poplavama u BiH. O akciji Udruđenja i budućim inicijativama govori Safet Alispahić, predsjednik.BCC-a NJW.