Podcasts about bosni

Mladi v Rimu v pričakovanju vrhunca svetoletnega romanja. S slovenskimi romarji se je srečal tudi veleposlanik pri Svetem sedežu But: Rim je poln veselja!Slovenija z embargom na izraelsko orožje. NSi: gre za propagandno potezo.V priporu osumljenec za nedavne vlome v več cerkva na Primorskem in drugod.Slovenske ceste letos terjale 58 življenj, policisti prihodnji teden v poostren nadzor hitrosti.Nove ameriške uvozne carine bodo veljale od 7. avgusta, predsednik Trump zadovoljen z doseženim.Vreme: Popoldne bo nastalo nekaj ploh ali neviht. Jutri pretežno oblačno s pogostimi plohami. Hladneje bo.Začela se je druga faza obnove viadukta Rebrnice, voznike čakajo novi zastoji.Vlada podražila enkratne vozovnice za javni potniški promet.Prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika.Šport: Nogometaši Maribora in Kopra končali evropsko sezono, Celje in Olimpija v tretji krog kvalifikacij konferenčne lige.

Zaradi neviht in neurij agencija za okolje za večji del države prižgala oranžno vremensko opozorilo.Državni svetniki bodo na jutrišnji izredni seji odločali o vetu na več zakonskih besedil.Škof Peter Štumpf po obisku v Banja Luki: Katoliška Cerkev v Bosni in Hercegovini ostaja Cerkev upanja.Vreme: Jutri bodo zjutraj in dopoldne še krajevne padavine, popoldne se bo jasnilo.

Crnogorski Univerzitet dogovorio saradnju u oblasti sajber bezbednosti sa kineskim centrom pod sankcijama SAD. Crna Gora donosi zakon koji bi omogućio legalizaciju gotovo svih objekta koji ne ugrožavaju javni interes. Nepoznat uzrok velikog uginuća ribe u reci Bosni okolini Zenice, pre pet dana.

(01:00) Bosbranden, stakingen, A.I. en goedkopere locaties om te filmen in andere landen; Hollywood als epicentrum van de filmindustrie ligt onder vuur. Betekenen de bedreigingen het einde van Hollywood als centrum van de filmwereld? Filmwetenschapper Peter Verstraten komt hierover vertellen én over eerdere bedreigingen voor Hollywood.   (13:37) Dertig jaar geleden werd Srebrenica onder de voet gelopen door het Bosnisch-Servische leger. In vijf dagen tijd werden er meer dan achtduizend mensen vermoord en duizenden gedeporteerd. Veel gevluchte Bosniërs vonden hun thuis in Nederland. De afgelopen jaren lag de focus vooral op de Nederlandse blauwhelmen die aanwezig waren bij de val van Srebrenica. Maar wie zijn de Bosnische Nederlanders die deze geschiedenis met zich meedragen?  In De 11 stemmen van Srebrenica gaan journalist en Balkanexpert Marjolein Koster en genocide-deskundige en Srebrenica-overlevende Alma Mustafić op zoek naar hun verhalen. Hoe leef je verder met een oorlogsverleden in een maatschappij die jouw geschiedenis niet kent of begrijpt? En wat kunnen wij leren als we écht naar hen luisteren?  De 11 stemmen van Srebrenica is een productie van Marjolein Koster, Alma Mustafić en OVT. Mede mogelijk gemaakt door o.a. het Mondriaan Fonds en de gemeente Utrecht.  De 11 stemmen van Srebrenica is een multimediaal project. Er is een fotoserie voor de Volkskrant van fotograaf Robin de Puy en binnenkort openen twee tentoonstellingen: in Nationaal Kamp Vught en in DOTODOK Utrecht. Voor meer informatie ga naar: www.11stemmen.nl  Meer info: https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/13-07-2025.html#  (https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/13-07-2025.html)

Niet alleen in Bosnië maar wereldwijd staan mensen vandaag stil bij de moord op meer dan achtduizend mannen en jongemannen in Srebrenica. Nu precies dertig jaar geleden. Terwijl nabestaanden massaal naar Srebrenica trekken om hun geliefden te herdenken, verheerlijken vooraanstaande Bosnische-Serviërs de commandanten die de genocide pleegden. De genocide wordt nog steeds ontkend en etnische spanningen zijn weer actueel: Republika Sprksa dreigt zich van de rest van Bosnië af te scheiden. Hierover journalist en Balkankenner Marjolein Koster.  (06:50) Islam, Europa en de verbeelding Waarom verdient de beruchte Franse schrijver Michel Houellebecq meer krediet als het om de islam gaat? Waarom moeten wij het werk kennen van de Duitse schrijver van Iraanse afkomst Navid Kermani? In zijn nieuwe boek toont arabist Carool Kersten de lange gedeelde geschiedenis tussen Europa en de islam. Hij doet dat via de moderne Europese literatuur. Lukt het al lezend om diep ingesleten stereotypen over islam en moslims te overwinnen? Presentatie: Sophie Derkzen

Dertig jaar geleden woedde er oorlog in voormalig Joegoslavië en vond er een genocide plaats in het plaatsje Srebrenica. Kort daarna kwam de oorlog ten einde, maar de spanningen tussen de verschillende bevolkingsgroepen lopen opnieuw op in Bosnië-Herzegovina. Waarom? Dat legt Sophie je uit. https://nos.nl/video/2574530-30-jaar-na-de-val-van-srebrenica-wat-gebeurde-er-en-wat-was-de-rol-van-nederland

V Potočarih v Bosni in Hercegovini poteka spominska slovesnost ob 30-ti obletnici genocida nad bošnjaškim prebivalstvom Srebrenice, ki so ga julija 1995 zagrešile sile bosanskih Srbov. Slovesnosti se udeležuje predsednica republike Nataša Pirc Musar. Predsednik vlade Robert Golob je na dan obletnice sporočil, da se spominjamo genocida, ker v boleči preteklosti iščemo modrost za prihodnost, v kateri se takšna grozodejstva ne bi smela ponoviti. V oddaji tudi o tem: - Obsodbe ameriških sankcij proti posebni poročevalni Združenih narodov Francesci Albanese - V UKC Ljubljana kot prvi pri nas izvedli izjemno zahtevno operacijo nosnega dela žrela - Koprski občinski svetniki prižgali zeleno luč tamkajšnjemu Zdravstvenemu centru

Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obiskal svojo rojstno vas Grujičići in širše območje Srebrenice, ki ga spominja na čudovito otroštvo in tragično realnost. Mehmedalija Alić razmišlja o miru, solidarnosti, odpuščanju … Zakaj se je vredno boriti in živeti, zakaj ima igrišče, ki ga je zgradil v svoji vasi, smisel, četudi se na njem igra samo en otrok?Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije  

In deze speciale aflevering van Mee Op Missie, opgenomen op het Malieveld tijdens de 21e Nederlandse Veteranendag, horen we het verhaal van veteraan Henk Tukker.Henk ging in 1994 als onderdeel van de Luchtmobiele Brigade met Dutchbat-I op uitzending naar Srebrenica in het voormalig Joegoslavië.  Nu ruim 30 jaar later gaat hij nog steeds jaarlijks terug: "Onderweg, langs bekende dorpen en ruïnes, komen herinneringen terug die dertig jaar lang ergens diep opgeslagen hebben gelegen. Bosniërs die ik spreek stellen mij gerust door te zeggen dat wij er niks aan konden doen. Het relativeert, maar het maakt ook duidelijk hoe groot de littekens zijn, daar en hier. Ik vind er rust in, al is het nooit helemaal af."Inmiddels heeft Henk de dienst allang verlaten. Maar als plaatsvervangend commandant van de Draagploeg Veteranen Luchtmobiele Brigade (DVLMB) is hij nog altijd nauw verbonden met zijn kameraden van weleer. Voorafgaand aan de Nederlandse Veternanendag won de DVLMB de Witte Anjer Prijs 2025.

Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.comRazpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici  

(01:04) Gevluchte Indische families dragen trauma's met zich mee, waar nooit over werd gesproken. In de documentaire Tussen wal en schip, gemaakt door Juliette Dominicus en Sven Peetoom, gaan drie kleinkinderen in gesprek met hun grootouders juist om over dit verzwegen Indische verleden te praten. Te gast is Benjamin Caton, een van de drie kleinkinderen uit de documentaire en initiatiefnemer van De Dekoloniale Indonesië Nederland Herdenking.   (16:12) Dertig jaar geleden werd Srebrenica onder de voet gelopen door het Bosnisch-Servische leger. In vijf dagen tijd werden er meer dan achtduizend mensen vermoord en duizenden gedeporteerd. Veel gevluchte Bosniërs vonden hun thuis in Nederland. De afgelopen jaren lag de focus vooral op de Nederlandse blauwhelmen die aanwezig waren bij de val van Srebrenica. Maar wie zijn de Bosnische Nederlanders die deze geschiedenis met zich meedragen? In De 11 stemmen van Srebrenica gaan journalist en Balkanexpert Marjolein Koster en genocide-deskundige en Srebrenica-overlevende Alma Mustafić op zoek naar hun verhalen. Hoe leef je verder met een oorlogsverleden in een maatschappij die jouw geschiedenis niet kent of begrijpt? En wat kunnen wij leren als we écht naar hen luisteren?   De 11 stemmen van Srebrenica is een productie van Marjolein Koster, Alma Mustafić en OVT. Mede mogelijk gemaakt door o.a. het Mondriaan Fonds en de gemeente Utrecht.  De 11 stemmen van Srebrenica is een multimediaal project. Er is een fotoserie voor de Volkskrant van fotograaf Robin de Puy en binnenkort openen twee tentoonstellingen: in Nationaal Kamp Vught en in DOTODOK Utrecht. Voor meer informatie ga naar: www.11stemmen.nl Meer info: https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/06-07-2025.html# (https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/06-07-2025.html# %20)

U ovoj epizodi razgovaramo s Adnanom Smajićem, prvim bh. somelijerom za čaj i osnivačem Franz & Sophie – prve specijalizirane čajdžinice u Bosni i Hercegovini. Kako je jedan ljekar iz Bijeljine postao ambasador kulture ispijanja čaja u Sarajevu? Zašto ime „Franz & Sophie“? I kako je uspio izgraditi brend koji u isto vrijeme nudi istočnjački zen i vrhunski kvalitet i okus? Adnan s nama dijeli svoju ličnu priču: od ratnog izbjeglištva u Njemačkoj, karijere od staračkih domova do farmaceutskih kompanija, do završetka Akademije za čaj u Bonnu i povratka u Sarajevo s jednom misijom – da čaj u BiH postane poseban ritual uživanja.Adnan vam otkriva i koje su vrste čaja najskuplje na svijetu i kako je američki predsjednik Nixon na poklon od kineskog predsjednika svojevremeno dobio vrećicu od 200 g najskupocjenijeg čaja na svijetu.

(01:03) Patrice Lumumba, de eerste premier van Congo, is vooral bekend omdat hij in 1961 op lugubere wijze werd vermoord in opdracht van België. Want hij zou een gevaarlijke revolutionair zijn die het land in chaos zou storten. Dat hij veel meer was, een bruggenbouwer, is veel minder bekend. En dat moet veranderen, vindt universitair docent postkoloniale studies Sibo Kanobana. Kanobana schreef het boek Lumumba's droom. Wat zijn gedachtegoed ons vandaag kan leren en is te gast.   (13:17) Dertig jaar geleden werd Srebrenica onder de voet gelopen door het Bosnisch-Servische leger. In vijf dagen tijd werden er meer dan achtduizend mensen vermoord en duizenden gedeporteerd. Veel gevluchte Bosniërs vonden hun thuis in Nederland. De afgelopen jaren lag de focus vooral op de Nederlandse blauwhelmen die aanwezig waren bij de val van Srebrenica. Maar wie zijn de Bosnische Nederlanders die deze geschiedenis met zich meedragen?  In De 11 stemmen van Srebrenica gaan journalist en Balkanexpert Marjolein Koster en genocide-deskundige en Srebrenica-overlevende Alma Mustafić op zoek naar hun verhalen. Hoe leef je verder met een oorlogsverleden in een maatschappij die jouw geschiedenis niet kent of begrijpt? En wat kunnen wij leren als we écht naar hen luisteren?  De 11 stemmen van Srebrenica is een productie van Marjolein Koster, Alma Mustafić en OVT. Mede mogelijk gemaakt door o.a. het Mondriaan Fonds en de gemeente Utrecht.  De 11 stemmen van Srebrenica is een multimediaal project. Er is een fotoserie voor de Volkskrant van fotograaf Robin de Puy en binnenkort openen twee tentoonstellingen: in Nationaal Kamp Vught en in DOTODOK Utrecht. Voor meer informatie ga naar: www.11stemmen.nl  (http://www.11stemmen.nl) Meer info: https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/29-06-2025.html#  (https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/29-06-2025.html)

Bosna in Hercegovina pod svojim razgibanim površjem skriva razpoke, v katerih so tudi številna rudna bogastva. Zelo znan je rudnik soli v Tuzli, leta 2024 pa so blizu Sarajeva odprli rudnik, ki velja za eno največjih naložb v Bosni in Hercegovini. Mediji so takrat poročali, da naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah izkopali za pet milijard evrov cinka in svinca. Nedolgo tega so na vzhodu Bosne in Hercegovine odkrili tudi litij. Ampak, kot pravi marsikdo, se za marsikatero investicijo skriva tudi jasna gonja po dobičku, ki ne izbira sredstev. Zato so se v obrambo okolja začeli postavljati posamezniki, ki so jim začeli slediti tudi drugi. Lahko morda skrb za naravo preseže etnonacionalne meje v ljudeh ter zapolni razpoke miru, ki so v Bosni in Hercegovini ostale še od konca vojne pred 30 leti? Gašper Andrinek in Luka Hvalc sta v seriji Razpoke miru za podkast Zgodbe na Valu 202 odšla v Prijedor in Tuzlo, kjer sta se pogovarjala z angažiranimi mladimi, ki predstavljajo svetle izjeme v boju proti kolektivni naučeni nemoči, ki jo poskušajo razbiti z upanjem v bolj zdravo prihodnost. Za odziv pišite na: gasper.andrinek@rtvslo.si in luka.hvalc@rtvslo.si Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju

Sarajevo, prestolnica Bosne in Hercegovine. Olimpijsko mesto, ki je prestalo vojno in preživelo eno najdaljših obleganj v vojaški zgodovini. Sarajevčanke in Sarajevčani se različno soočajo s kruto zgodovino. Učiteljica Indira Buljubašić, novinarka Adisa Busuladžić in fotograf Igor Huzbašić nam pripovedujejo svoje zgodbe povezane s Sarajevom, osmišljajo vojno obdobje in razmišljajo o razpokah miru.Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Poglavja: 00:00:01 Uvod s hrvaškim zgodovinarjem Hrvojem Klasićem 00:02:43 Učiteljica Indira Buljubašić o vojni in Juretu Franku 00:20:49 Fotograf Igor Huzbašić o življenju v Ukrajini in Rusiji, zakaj se ni odločil za Tel Aviv 00:42:11 Novinarka Adisa Busuladžić o humanitarnih misijah in daytonski pralnici denarja

Izrael intenzivira napade nakon što je Iran pogodio izraelsku bolnicu. Donosimo priču o tome kako su urednici United medija, u okviru koje posluju i N1 i Nova širom regiona, zabrinuti zbog mogućeg političkog uticaja. Poslušajte i priču kako danas žive ženE silovane tokom rata u Bosni i Hercegovini.

U borbi za dio turističkog kolača svake godine sve veći prostor zauzima i Bosna i Hercegovina. Koristeći velik porast cijena u susjednim destinacijama, poput Hrvatske, Bosna i Hercegovina konkurira povoljnijom ponudom, raznovrsnošću i faktorom egzotičnosti. U razgovoru s reporterom Amirom Sužnjem i stručnjakom za ugostiteljstvo i turizam Dinom Felićem, Nenad Kreizer otkriva prednosti i mane bosanskohercegovačkog turizma. Von Nenad Kreizer.

Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo kot uspešno, to naj bi bila četrta najrazvitejša občina v tedanji republiki. Kakšne so razpoke miru leta 2025, ko so glavni krivci za genocid sicer bili obsojeni, Srebreniški genocid pa je naposled, po nečloveškem trudu predvsem združenja Mater Srebrenice sicer šele leta 2024, dobil tudi svojo resolucijo v Združenih narodih? Bi lahko lepilo za eno največjih razpok miru na Balkanu našli na nogometni tekmi? Gašper Andrinek in Luka Hvalc v raziskovalni seriji Razpoke miru odkrivataa zgodbe sobivanja na Balkanu, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče. Sogovornik: Faruk Smajlović, športni delavec v FK Guber, glasbenik Zapiski:  glasbena skupina Afera napovednik dokumentarnega filma Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice  reportaža Vala 202 iz Srebrenice leta 2015 Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni  

Četrto tekmo finalne serije državnega prvenstva v košarki med Olimpijo in Krko je včeraj gostilo ljubljansko moštvo, ki mu je v Stožicah le uspelo potrditi 22. naslov državnega prvaka. Ob razpletu izenačenega košarkarskega finala se posvetimo še zadnji prijateljski tekmi slovenske nogometne reprezentance v letošnjem letu. Slovenija bo zvečer v Celju, na generalki pred jesenskimi kvalifikacijami za svetovno prvenstvo, gostila reprezentanco Bosne in Hercegovine.

Četrto tekmo finalne serije državnega prvenstva v košarki med Olimpijo in Krko je včeraj gostilo ljubljansko moštvo, ki mu je v Stožicah le uspelo potrditi 22. naslov državnega prvaka. Ob razpletu izenačenega košarkarskega finala se posvetimo še zadnji prijateljski tekmi slovenske nogometne reprezentance v letošnjem letu. Slovenija bo zvečer v Celju, na generalki pred jesenskimi kvalifikacijami za svetovno prvenstvo, gostila reprezentanco Bosne in Hercegovine.

Na izviru reke Une na Hrvaškem, tik ob meji z Bosno in Hercegovino, so lani poleti brez ustreznih dovoljenj začeli graditi manjšo hidroelektrarno. Lokalni prebivalci, večinoma srbske narodnosti, so se nemudoma aktivirali, s protesti so ustavili gradnjo in sprožili širše nadnacionalno ekološko gibanje. Na območju kraja Srb zaradi burne zgodovine in razvojne degradiranosti to nikakor ni samoumevno.Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti

Na kolesarski dirki po Sloveniji se bo danes razvnel boj za zeleno majico vodilnega. Pred karavano je najzahtevnejša, kraljevska etapa, ki se bo končala z vzponom na Golte. Slovenska nogometna reprezentanca se vrača domov iz Luksemburga, v katerem je včeraj igrala prijateljsko tekmo. V torek jo čaka še domača proti Bosni in Hercegovini. Ob kolesarstvu in nogometu bodo dopoldanske športne minute namenjene tudi slalomistom na divjih vodah, ki svetovni pokal nadaljujejo v Španiji.

Njemački potrošači plaćaju najskuplju električnu energiju u Europi. Zašto je to tako?Hoće li novo pravilo o lakšoj promjeni ponuđača učiniti struju u Njemačkoj jeftinijom i kakav je novi postupak prilikom promjene? Nenad Kreizer i Filip Slavković razgovaraju o tome na što treba obraćati pozornost prilikom promjene dobavljača. Usput saznajemo i gdje je električna energija u Europi najjeftinija. Danska, Češka, Belgija? Ili možda ipak u Crnoj Gori, Srbiji i Bosni i Hercegovini? Von Nenad Kreizer.

Migrantska kriza ponovo puni medijske stupce u Bosni i Hercegovini i regiji, ali ne zbog novog vala migranata, već zbog planova EU i Velike Britanije o izgradnji migrantskih centara na Balkanu. BiH se spominje kao jedna od potencijalnih lokacija, što je izazvalo brojne reakcije i upozorenja. Da li će Balkan postati skladište za migrante? O mogućim posljedicama Maja Marić razgovara s kolegom Amirom Sužnjem i prof. Sandijem Dizdarevićem, stručnjakom za sigurnost. Von Maja Maric.

Obilježen Dan oružanih snaga. One nisu trošak, već investicija, poručio ministar obrane Ivan Anušić. Mediji javljaju o novim optužnicama protiv hrvatskih generala za navodne ratne zločine iz devedesetih godina u Bosni i Hercegovini, koje stižu iz Republike Srpske. Predsjednik Milanović kaže da - citiramo – taj zulum mora prestati. U nedjelju drugi i završni krug krug lokalnih izbora. Donosimo detalje kampanje u Zagrebu, Rijeci i Splitu.

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Slovenska zborovska dejavnost je zelo priljubljena tudi pri slovenskih rojakih v Argentini. O tem pričajo številne pevske skupine, ki delujejo v okviru slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi. Tudi Slovenci v Mendozi radi prepevajo, to pa dokazuje tudi Slovenski mendoški oktet, ki tam deluje že več kot četrt stoletja. Te dni se je predstavil tudi v Sloveniji, gostovanje pa je sklenil z nastopom v Slovenski filharmoniji. Slovenski mendoški oktet predstavljamo v oddaji, v kateri gostimo tudi slovensko rojakinjo iz Kanade Marijo Ahačič Pollak, glasbenico, zborovodkinjo, radijsko voditeljico in urednico, predvsem pa neutrudno članico slovenske skupnosti v Torontu. Podajamo pa se tudi k našim rojakom v Tuzlo, kjer so pripravili že tradicionalno 24. Srečanje učencev slovenskega jezika in kulture v Bosni in Hercegovini.

Visoki predstavnik Christian Schmidt predstavio izvještaj o stanju u Bosni i Hercegovini. SIPA dostavila izvještaj Tužilaštvu BiH o pokušaju hapšenja Dodika, a protiv pripadnika državne policije SIPA-e zbog pokušaja privođenja Dodika krivična prijava u RS-u. Friedrich Merz novi njemački kancelar.

Waardeer je onze video's? Steun dan Café Weltschmerz, het podium voor het vrije woord: https://www.cafeweltschmerz.nl/doneren/Nederlands ondernemersklimaat stort volledig in: 18 procent bedrijven wil het land verlaten door regeringsbeleid!Niet in het nieuws: de Europese Commissie pleegt een coup door miljarden voor een Europees leger uit te geven zonder toestemming van de lidstaten. Tegelijkertijd krijgen populistisch rechtse politici in Bosnië, België, Frankrijk en Duitsland een opvallend gelijke en hardnekkige straf opgelegd.Podcasts over ultrarechts en de persoonsgerichte aanpak onthullen steeds duidelijker hoe gemeenten en politie zich ontwikkelen tot een moderne Stasi – met dossiers, surveillance en politieke afrekening als nieuw normaal.---Deze video is geproduceerd door Café Weltschmerz. Café Weltschmerz gelooft in de kracht van het gesprek en zendt interviews uit over actuele maatschappelijke thema's. Wij bieden een hoogwaardig alternatief voor de mainstream media. Café Weltschmerz is onafhankelijk en niet verbonden aan politieke, religieuze of commerciële partijen.Wil je meer video's bekijken en op de hoogte blijven via onze nieuwsbrief? Ga dan naar: https://www.cafeweltschmerz.nl/videos/Wil je op de hoogte worden gebracht van onze nieuwe video's? Klik dan op deze link: https://bit.ly/3XweTO0

U današnjoj emisiji slušaćete o snažnom zemljotresu koji je pogodio Mjanmar i Tajland, kao i o poplavama u Bosni i Hercegovini usled obilnih padavina koje danima ne prestaju.

Atletinja Tina Šutej je svetovna podprvakinja v skoku s palico. Na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nankingu na Kitajskem je za srebrno medaljo preskočila 4,70 metra. Po prav tako srebrnem odličju v prvi polovici meseca na dvoranskem evropskem prvenstvu je to njena šesta medalja na velikih tekmovanjih. Drugi poudarki oddaje: - Londonsko letališče Heathrow po včerajšnjem požaru to jutro odprli v celoti - Varnostni svet Združenih narodov na predlog Slovenije razpravljal o razmerah v Bosni in Hercegovini. - Ob svetovnem dnevu voda po državi čistilne akcije

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice. Do sada najveća politička kriza u postdejtonskoj Bosni i Hercegovini.

In Bosnië en Herzegovina is het Srebrenica Memorial Center voorlopig gesloten, omdat de veiligheid van bezoekers en medewerkers niet gegarandeerd kan worden. Intussen is een arrestatiebevel uitgevaardigd tegen Milorad Dodik, de leider van de Servische deelrepubliek, die met zijn separatistische wetten een ramkoers inzette tegen de landelijke regering. Hoe hoog lopen de etnische spanningen op? En wat moet de internationale gemeenschap doen? Daarover journalist en Balkankenner Marjolein Koster. (09:39) Europa aan de bom? Door het optreden van president Trump zijn de Europese landen in een paar weken tijd niet alleen heel onzeker over de steun aan Oekraïne, maar ook over de eigen veiligheid. Er wordt daarom hard gewerkt aan het versterken van de eigen defensie. En omdat ook aan de Amerikaanse nucleaire paraplu wordt getwijfeld, zijn kernwapens daarbij geen taboe. Zo bood Frankrijk al aan het eigen nucleaire arsenaal ‘te delen'. Duitsland staat daarvoor open, maar ook Polen. In het derde deel van onze geopolitieke serie De oplossing van het Westen: Putin, Xi en Trump in strijd met Europa, de vraag of Europa aan een eigen bom gaat. Daarover te gast: defensie-expert Paul van Hooft en hoogleraar internationale politiek Tom Sauer. Presentatie: Bram Vermeulen

Hrvatska je zabrinuta zbog razvoja situacije u Bosni i Hercegovini i očekuje da se retorika smiri, kazao je premijer Andrej Plenković povodom oštre reakcije i prijetnji predsjednika Republike Srpske u BiH Milorada Dodika, nakon što je izdan nalog za uhićenje njega i dvojice suradnika. Hrvatska ujesen uvodi dvomjesečno vojno osposobljavanje, koje bi na godinu obuhvaćalo između 4 i 5 tisuća mladih. Ministar unutarnjih poslova Davor Božinović brojkama je demantirao navode krajnje desne opozicije da se iz Zapadne Europe u Hrvatsku avionima vraća tisuće i tisuće iregularnih migranata. Zaklada koju je osnovao poznati tenisač Marin Čilić sedmu godinu za redom dodijelila je stipendije mladim nadarenim sportašima i glazbenicima.

Nu Duitsland de traditionele Schuldenbremse overboord lijkt te gooien, vragen economen in de Financial Times zich af wat Duitsland gaat doen met al het geld dat vrijkomt nu het financiële hek van de dam is. ‘Er zal honderden miljarden euro's geïnvesteerd worden in infrastructuur en defensie. Maar er is ruimte voor veel meer investeringen’, zegt macro-econoom Edin Mujagic. En daar hangt een groot gevaar aan vast. De Financial Times heeft een groep van bijna 30 economen gevraagd naar wat Duitsland moet gaan doen. Duidelijk is dat er veel achterstallig onderhoud is wat betreft de infrastructuur. Daar gaat veel geld naartoe, maar veel economen zeggen ‘heel leuk’ die 400 miljard euro, maar Duitsland heeft eigenlijk ruimte voor 2000 miljard euro voor de komende tien jaar, zonder dat er zand in de wielen van de economie komt. Dus ook dan komt de Duitse staatsschuld niet dusdanig in de problemen dat men in het buitenland zich daar zorgen om gaat maken. Volgens de berekeningen zal de staatsschuld dan oplopen van 60 procent nu naar rond de 85 procent over een decennium. Je kunt een hele discussie voeren over de vraag of dat veel of weinig is, maar het is in elk geval behapbaar. Ik heb deze rubriek ondertussen meerdere keren uit verschillende landen gedaan: Zwitserland, Bosnië, Zweden. Daar kun je gewoon, als ik jou aan de lijn heb, rondbewegen zonder dat je bang hoeft te zijn dat de verbinding wegvalt. Dat is anders in Duitsland. Er zal daar geïnvesteerd moeten worden. Maar laten we geen discussie voeren over de kritieke grens voor staatsschuld. Dat is echt gefriemel in de marge. Ik heb twee dingen toe te voegen aan de mening van die economen, die beweren dat Duitsland ruimte heeft voor 2000 miljard euro. Het is namelijk niet zo dat wanneer je ergens genoeg geld tegenaan gooit, het dan per definitie allemaal goedkomt. Zo werkt het niet. Als je 2000 miljard euro in de Duitse economie stopt, dan moet je afvragen of daardoor ook allerlei nieuwe bedrijven ontstaan. Ik denk het niet, want die bedrijven schreeuwen om minder regels, lagere belastingen. Daarnaast lees ik dat de aanstaande coalitie vooral van plan is de pensioenen te verhogen. De omvang van deze belofte kost ongeveer 350 procent van de Duitse economie. Het potje dat ze daarvoor opzij hebben gelegd, is goed voor om en nabij 10 procent van de economie. Do the math, zou ik zeggen: Er is een gapend gat in de financiering en ik kan me moeilijk voorstellen dat men op die beloftes gaat terugkomen. Dus die rekening zal betaald worden door de schulden op te laten lopen. Als je de schulden zo hard laat oplopen, zonder dat je een grootscheepse deregulering in de economie gaat doorvoeren, dan komt er dus een enorme pensioenrekening op je af met het risico dat de staatsschuld gigantisch gaat oplopen. Die vliegt dan in de komende 10 á 20 jaar voorbij die 100 procent. En dan heb je echt een groot probleem. Duitsland was altijd een soort bastion dat de Europese begrotingsregels overeind hield. Met deze ontwikkeling in Duitsland kan de champagne in Parijs open. Want het economisch beleid van de Europese Unie is op Franse leest geschoeid, net als het begrotingsbeleid en het monetaire beleid. De Europese Unie is een Franse Unie, een hele oude wens van Frankrijk komt hiermee uit. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Etnologinja, antropologinja in soorganizatorica in selektorica Festivala slovenskega etnografskega filma Manca Filak je avtorica etnografskih in dokumentarnih filmov, ki so bili predstavljeni in nagrajeni na številnih mednarodnih filmskih festivalih, so del muzejskih razstav, raziskovalnih projektov in slovenskega Registra nesnovne kulturne dediščine. S kamero je zabeležila različne vidike vsakdanjega načina življenja ljudi v Sloveniji, kot tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Bolgariji. Svoje dosedanje izkušnje s terena od leta 2018 nadgrajuje tudi kot mlada raziskovalka, in sicer s teoretskim poglabljanjem v razumevanje epistemoloških in metodoloških vprašanj znotraj vizualne etnografije.

Uhapšen bivši ministar iz kvote Domovinskog pokreta Josip Dabro, kojeg se tereti za ugrožavanje sigurnosti djeteta i ilegalno posjedovanje oružja. Predsjednik Zoran Milanović u prvom službenom posjetu nekoj stranoj zemlji otkako mu je započeo drugi mandat. Slovenska predsjednica Nataša Pirc Musar koja ga je ugostila u Ljubljani i on imaju suprotstavljene stavove kada se radi o Ukrajini. U Brčkom u Bosni i Hercegovini policija otkrila 31 dijete u dobi od 1 do 12 godina, vjerojatno žrtve trgovine ljudima. Šestero djece ima hrvatske isprave. Nakon što je uhapšen bračni par koji je godinama iz Italije uvozio toksični plastični i farmaceutski otpad i protuzakonito ga skladištio, zakopavao ili bacao u kraške jame, nadležni obećavaju da će se konačno pokrenuti.

Med zadnjim festivalom Liffe je Ljubljano obiskala Mirjana Karanović, legendarna igralka jugoslovanskega in srbskega gledališča, filma in televizije in predstavila drugi film, ki ga podpisuje tudi kot režiserka: Mati Mara. V pogovoru s Tino Pogaljen je razmišljala o vlogi žensk v družbi, strahovih, pogumu in neprenehnem raziskovanju. Leta 2016 je filmski svet navdušila z režijskim prvencem Dobra žena. Protagonistka Dobre žene pooseblja naslov filma delno ironično, saj se upre svojemu možu, ki je odgovoren za grozljive zločine med vojno v Bosni in Hercegovini. Podobno deluje naslov filma Mati Mara, ki se začne s pogrebom Marinega edinega sina. Pred ljubljansko premiero je Mirjana Karanović povedala, da se vse življenje otepa tega, da bi njeno življenje postalo rutina – in da si želi, da bi s svojim delom iz rutine potegnila tudi druge ženske svojih let.

Met vandaag: Europese leiders bereiden zich voor op spoedtop in Parijs | De lessen van Bosnië voor het beëindigen van de oorlog in Oekraïne | Evert van Benthem  over het toenemende nationalisme in Canada | EO Telefilm Pinksterprins over de diepe geloofscrisis van een toekomstige voorganger| Leven in letters: biografie van Louise Blaauw – Six | Presentatie: Mieke van der Weij

Mnogi studenti u Srbiji pešače do Kragujevca na još jedan protest nakon pogibije 15 ljudi na novosadskoj Železničkoj stanici 1. novembra. Zašto protestuje deo studenata u Crnoj Gori, a kako protiče potraga za osumnjičenim za dvostruko ubistvo u Bosni i Hercegovini.

Izvještaj Transparency Internationala pokazuje da korupcija raste u Bosni i Hercegovini, kao i Srbiji. Da li su studentski protesti uzdrmali Vučićevu poziciju? Razmirice s Amerikancima nisu pomogle Kurtiju, kaže američki profesor.

Letos bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Poleti leta 1995, dve leti potem, ko je bila Srebrenica označena kot varno območje Združenih narodov, je v tem majhnem mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine bilo ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov. Kulturno-izobraževalni zavod Muslimanski kulturni center je kot opomnik na ta pretresljiv dogodek pripravil spominski program »8372 živih spominov«. V programu sodelujejo tudi partnerji iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine, častna pokroviteljica pa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Spominski program so sinoči odprli v Cankarjevem domu v Ljubljani z razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti. Novinar Ali Žerdin je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo v Srebrenici.

Razgovor s Janjom Jaman, autoricom, radio i televizijskom producenticom i voditeljicom iz Melbournea. Ona govori o svom životu u Australiji, australijskim vrijednostima, svojim knjigama, duhovnim uticajima i posebnoj ljubavi prema prirodi, riječi i Bosni i Hercegovini.

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni ui Bosni i Hercegovini tokom protekle sedmice.

Nevesinjska puška, ustanak protiv Osmanskog carstva, označila je početak velike istočne krize i bila katalizator za promene u Bosni i Hercegovini. Ovaj događaj ukazao je na nezadovoljstvo hrišćanskog stanovništva osmanskom vlašću, dok je Berlinski kongres 1878. godine formalno stavio Bosnu i Hercegovinu pod upravu Austrougarske. Iako su ovi događaji različito uticali na muslimansko, pravoslavno i katoličko stanovništvo, zajedno su postavili temelje za artikulaciju bosanskog identiteta u periodu velikih geopolitičkih i društvenih promena. Benjamin Kalaj, zajednički ministar finansija Austrougarske i ključna figura uprave u Bosni i Hercegovini od 1882., imao je presudnu ulogu u oblikovanju ideje bosanske nacije. Kakva je bila uloga bosanskih begova, muslimanskog stanovništva, pravoslavnih i katoličkih zajednica u periodu okupacije i koji su bili njihovi stavovi o bosanskoj naciji? I kako se nacionalna ideja probijala kroz složeni mozaik etničkih i verskih raznolikosti? Ovo je priča o Balkanu i o Bosni - mestu gde su tradicija, modernizacija i nacionalne aspiracije vekovima oblikovale jedan jedinstveni, šarenoliki mozaik. Pridružite nam se u istraživanju jednog od ključnih perioda balkanske istorije i otkrijte kako su identiteti i nacije nastajali na raskršću Istoka i Zapada. Sa vama danas naši istoričari Jovana Milovanović i Nikola Đukić.

Brojne bosanskohercegovačke zajednice širom Australije obilježile su Dan državnosti BiH na veoma svečan i emotivan način, iskazujući ljubav prema matičnoj zemlji, te promovišući vlastitu kulturu kao dio širokog spektra mozaika multikulturalne Australije. Dajući doprinos obilježavanju ovog važnog praznika prošetali smo se većim gradovima Australije, i zavirili na svečanosti koje su priređene u Melbourneu, Perthu i Sydneyu. Sve su imale jednu zajedničku notu: kucale su istim damarom ljubavi prema domovini Bosni i Hercegovini.

In deze aflevering van de voetbalpodcast Kick-off hoor je al het laatste Oranjenieuws. Aan het eind wordt er nog even gebeld met Valentijn Driessen, die onderweg is naar Bosnië en Herzegovina. In de studio zitten Mike Verweij, Jeroen Kapteijns en Pim Sedee. De onderwerpen die voorbijkomen: is het ideale middenveld gevonden, wordt Timber de nieuwe linksback én wat moet er nu gebeuren in de spits? Verder in Kick-off: genieten van Ajax-legenden, de laatste ontwikkelingen bij Manchester United en Liverpool en een wel heel opmerkelijke actie van een scheidsrechter...See omnystudio.com/listener for privacy information.

Pregled najvažnijih zbivanja na političkoj sceni u Bosni i Hercegovini tokom protekle sedmice. Redovni sedmični izvještaj Semre Duranović Koso.

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u Bosni i Hercegovini tokom protekle sedmice.