Podcasts about bosni

Redovni sedmični izvještaj Semre Duranović Koso o najvažnijim dešavanjima na političkoj sceni protekle sedmice u Bosni i Hercegovini.

Dan pravosodja minil v pričakovanjih na čimprejšnje sprejetje sodne zakonodaje.Župani Gorenjske nezadovoljni z delom inšpekcijskih služb za področje gradbeništva.Poročilo o širitvi kritično o Srbiji, Bosni in Hercegovini, Kosovu in Severni Makedoniji.Vreme: Nocoj in jutri precej jasno. Po nižinah zjutraj in dopoldne megla, ponekod slana.

„Skicom u ledu“ Josip Mlakić, prekaljeni poznavatelj kriminalističkog žanra, donosi tri priče u jednom romanu, tri lica iste kovanice vješto isprepletena kroz dugi niz desetljeća, od osamdesetih pa sve do postratnog perioda u Bosni. U ovoj punokrvnoj prozi pratimo filigranski oslikane junake iz Mlakićeva iskusna pera: prvo istražitelje njemačke policije koji pokušavaju rasvijetliti slučaj serijskih ubojstava djevojaka na rock koncertima diljem Europe, zatim ratna zbivanja na području Bosne gdje se suočavamo sa strahotama ratnih logora, nemilosrdnim pukovnicima i stražarima te petljom nacionalnih identiteta koje pratimo kroz oči mladog slikara Darka, dok u trećem dijelu Mlakić kombinira priču koja oslikava period koji prethodi ratu kroz ljubavnu priču Borisa i Jelene te potpuni raspad jedne zajednice po završetku rata. Raznovrsni ansambl domaćih glumaca snažnim i vjerodostojnim glasovima pomogao je Mlakićev roman pretvoriti u radijsku epopeju koja nudi i katarzu i bol, i poeziju i tvrdi žanr, sve u jednom.

Redovni sedmični izvještaj Semre Duranović Koso o najvažnijim dešavanjima na političkoj sceni protekle sedmice u Bosni i Hercegovini.

Na intersekciji podcasta Dopisi iz Diznilenda i ExKurs Podcast nalazi se Peder, Pop i Pravnik Podcast. Miljan (Peder) kao poveznica između Vukašina Milićevića (Pop) i Nemanje Paleksića (Pravnik). Sve teme iz oba podcasta i one kojima u njima nema mesta, ovde, na jednom mestu. Vidimo se (i čujemo), za sad, dvaput mesečno. U današnjoj epizodi bavimo se dalje pitanjem parasocijalnih odnosa - zašto estrada brani Vujadina Savića i zašto neko očekuje da se Novak Đoković izvinjava za zločine koje su počinili Srbi u Bosni? Inspirisani odjavnom od prošle epizode, bavimo se malo i Turetovim sindromom, tu je naravno i rezolucija Evropskog Parlamenta o Srbiji, praćena pucnjavom i požarom u Ćacilendom. Govorimo i o Vukašinovom gostovanju u Utisku nedelje i učešću političkih partija na sledećim izborima, malo o Dodiku, malo o slučaju mitropolita Justina, čitamo naravno jednu pjesmicu mitropolita Fotija, a bogami i saopštenje direktora Jovine Gimnazije, a za kraj jednu pjesmu posvećujemo prijatelju i gledaocu koji je ovih dana iznenada preminuo. Sve u svemu, emotivni rolerkoster. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Snimak saslušanja Blagoja Pantelića u crkvenom sudu: https://teologija.net/moje-saslusanje-pred-crkvenim-sudom/ Miljanov tekst na Peščaniku: https://pescanik.net/lov-na-vestice/ Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Sedmični izvještaj Semre Duranović Koso iz Sarajeva. Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni i u javnom životu tokom protekle sedmice u Bosni i Hercegovini.

Sedmični izvještaj Semre Duranović Koso iz Sarajeva. Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni i u javnom životu tokom protekle sedmice u Bosni i Hercegovini.

Ajax-spits Don-Angelo Konadu en AZ-smaakmaker Kees Smit schuiven aan in Het Sportpaleis. We zochten hen op in Zeist, waar het duo zich met Jong Oranje opmaakt voor wedstrijden tegen Bosnië en Litouwen. Don-Angelo Konadu zit met Ajax in een sportief lastige fase, maar voor hem persoonlijk is het mooi dat hij steeds meer in beeld is bij het eerste elftal. Je hoort een stoïcijnse spits over de wijze lessen van Remko Pasveer, groepschats van Oranje O19 en zijn indrukwekkende fysieke groei. Kees Smit vertelt over zijn grote doorbraak, samenspelen met Mijnans en Clasie, een nieuw slaapritme en gaat in op een mogelijke recordtransfer.

Velibor Čolić je po nekaj mesecih vojne v Bosni in Hercegovini kot begunec odšel proti Parizu. Leta 1992 je znal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre. Danes je cenjen in večkrat nagrajen francoski pisatelj. V slovenskem prevodu je izšel njegov avtobiografski roman Vojna in dež. Bridkim in pretresljivim zgodbam dodaja ironijo ter razmišlja tudi o aktualnih vojnah. Beseda “vojna” v južnoslovanskih jezikih pozna množino, mir pa je vedno le v ednini.

V oddaji predstavljamo mladega slovenskega zdravnika Tadeja Počivavška, ki se je odločil, da bo svoje medicinsko delo nadaljeval v Avstriji. Ob začetku novega šolskega leta nekaj pozornosti namenjamo tudi šoli. Ustavljamo se v slovenski dopolnilni šoli v češki prestolnici Pragi, pozornost namenjamo bogati pevski dejavnosti in skrbi za slovenski jezik pri slovenskih rojakih v Bitoli v Makedoniji, pomudili pa smo se tudi v Bosni in Hercegovini, kjer se je v slovenski skupnosti v Kaknju po počitnicah že začelo živahno dogajanje.

Umjetnik koji u svom stvaralačkom radu sublimira trajne, univerzalne, ljudske i estetske vrijednosti. On je Samir Sinanović, iz Sanskog Mosta, u Bosni i Hercegovini. Njegov medij i vrhunski izražaj je umjetnička fotografija, a povod našem razgovoru je njegova četvrta, netom objavljena knjiga umjetničke fotografije "Homo faber", priređena pod uredničkim vođstvom velikog umjetnika, akademika i profesora Mehmeda Akšamije.

Twee overwinningen in één week, de goednieuwsshow die FC Utrecht heet gaat maar door! Op donderdag versloegen de mannen van Ron Jans al Zrinsjki Mostar met 0-2 en daarmee verschaft de ploeg zich een uitstekende uitgangspositie voor kwalificatie van de groepsfase van de Europa League. Op zondag denderde de FC Utrecht Express gewoon door, ditmaal was Excelsior het slachtoffer. Maurits is in Bosnië geweest en vertelt uitgebreid over zijn tripje. Een opperbeste stemming, dat is (vorige week) wel eens anders geweest! Word lid voor extra content: https://petjeaf.com/redwhitepodcast Volg de podcast op twitter: @RedWhitePod: Maurits: @MauFCU Henk-Jan: @BompaFCU Mail de show: redwhitepodcast@gmail.com Volg ons op facebook: www.facebook.com/redwhitepodcast Volg ons op Bluesky: @RedWhitePod Volg ons op Instagram: @RedWhitePod Veel luisterplezier!

In de FC Afkicken Daily van donderdag 21 augustus bespreken Mart ten Have, Kenneth Lentze en Rypke Bakker het laatste voetbalnieuws! Met vandaag onder meer de transfer van Paul Wanner naar PSV, AZ en Utrecht die in de laatste voorrondes voor Europees voetbal in actie komen vanavond, de interesse van West Ham en Leverkusen voor Feyenoord-middenvelder Timber en Mitchell Dijks die naar Vietnam trekt!(00:00) Intro(04:00) PSV koopt Wanner(09:18) AZ in Bulgarije(20:10) Utrecht in Bosnië(24:34) Timber in de belangstelling van West Ham en Leverkusen(29:50) Go Ahead Eagles wil Slory huren(34:30 Mitchell Dijks naar VietnamZie het privacybeleid op https://art19.com/privacy en de privacyverklaring van Californië op https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

Iz Kremlja navode da će se Putin i Tramp sastati u narednim danima, Rusija i Ukrajina nastavile napade dronovima. Stupile na snagu nove američke carine, za države Zapadnog Balkana od 10 do 35 posto. Osim gladi Palestinci u Pojasu Gaze imaju i ozbiljnu krizu s vodom. 

Mladi v Rimu v pričakovanju vrhunca svetoletnega romanja. S slovenskimi romarji se je srečal tudi veleposlanik pri Svetem sedežu But: Rim je poln veselja!Slovenija z embargom na izraelsko orožje. NSi: gre za propagandno potezo.V priporu osumljenec za nedavne vlome v več cerkva na Primorskem in drugod.Slovenske ceste letos terjale 58 življenj, policisti prihodnji teden v poostren nadzor hitrosti.Nove ameriške uvozne carine bodo veljale od 7. avgusta, predsednik Trump zadovoljen z doseženim.Vreme: Popoldne bo nastalo nekaj ploh ali neviht. Jutri pretežno oblačno s pogostimi plohami. Hladneje bo.Začela se je druga faza obnove viadukta Rebrnice, voznike čakajo novi zastoji.Vlada podražila enkratne vozovnice za javni potniški promet.Prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika.Šport: Nogometaši Maribora in Kopra končali evropsko sezono, Celje in Olimpija v tretji krog kvalifikacij konferenčne lige.

Zaradi neviht in neurij agencija za okolje za večji del države prižgala oranžno vremensko opozorilo.Državni svetniki bodo na jutrišnji izredni seji odločali o vetu na več zakonskih besedil.Škof Peter Štumpf po obisku v Banja Luki: Katoliška Cerkev v Bosni in Hercegovini ostaja Cerkev upanja.Vreme: Jutri bodo zjutraj in dopoldne še krajevne padavine, popoldne se bo jasnilo.

Crnogorski Univerzitet dogovorio saradnju u oblasti sajber bezbednosti sa kineskim centrom pod sankcijama SAD. Crna Gora donosi zakon koji bi omogućio legalizaciju gotovo svih objekta koji ne ugrožavaju javni interes. Nepoznat uzrok velikog uginuća ribe u reci Bosni okolini Zenice, pre pet dana.

(01:00) Bosbranden, stakingen, A.I. en goedkopere locaties om te filmen in andere landen; Hollywood als epicentrum van de filmindustrie ligt onder vuur. Betekenen de bedreigingen het einde van Hollywood als centrum van de filmwereld? Filmwetenschapper Peter Verstraten komt hierover vertellen én over eerdere bedreigingen voor Hollywood.   (13:37) Dertig jaar geleden werd Srebrenica onder de voet gelopen door het Bosnisch-Servische leger. In vijf dagen tijd werden er meer dan achtduizend mensen vermoord en duizenden gedeporteerd. Veel gevluchte Bosniërs vonden hun thuis in Nederland. De afgelopen jaren lag de focus vooral op de Nederlandse blauwhelmen die aanwezig waren bij de val van Srebrenica. Maar wie zijn de Bosnische Nederlanders die deze geschiedenis met zich meedragen?  In De 11 stemmen van Srebrenica gaan journalist en Balkanexpert Marjolein Koster en genocide-deskundige en Srebrenica-overlevende Alma Mustafić op zoek naar hun verhalen. Hoe leef je verder met een oorlogsverleden in een maatschappij die jouw geschiedenis niet kent of begrijpt? En wat kunnen wij leren als we écht naar hen luisteren?  De 11 stemmen van Srebrenica is een productie van Marjolein Koster, Alma Mustafić en OVT. Mede mogelijk gemaakt door o.a. het Mondriaan Fonds en de gemeente Utrecht.  De 11 stemmen van Srebrenica is een multimediaal project. Er is een fotoserie voor de Volkskrant van fotograaf Robin de Puy en binnenkort openen twee tentoonstellingen: in Nationaal Kamp Vught en in DOTODOK Utrecht. Voor meer informatie ga naar: www.11stemmen.nl  Meer info: https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/13-07-2025.html#  (https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/13-07-2025.html)

Niet alleen in Bosnië maar wereldwijd staan mensen vandaag stil bij de moord op meer dan achtduizend mannen en jongemannen in Srebrenica. Nu precies dertig jaar geleden. Terwijl nabestaanden massaal naar Srebrenica trekken om hun geliefden te herdenken, verheerlijken vooraanstaande Bosnische-Serviërs de commandanten die de genocide pleegden. De genocide wordt nog steeds ontkend en etnische spanningen zijn weer actueel: Republika Sprksa dreigt zich van de rest van Bosnië af te scheiden. Hierover journalist en Balkankenner Marjolein Koster.  (06:50) Islam, Europa en de verbeelding Waarom verdient de beruchte Franse schrijver Michel Houellebecq meer krediet als het om de islam gaat? Waarom moeten wij het werk kennen van de Duitse schrijver van Iraanse afkomst Navid Kermani? In zijn nieuwe boek toont arabist Carool Kersten de lange gedeelde geschiedenis tussen Europa en de islam. Hij doet dat via de moderne Europese literatuur. Lukt het al lezend om diep ingesleten stereotypen over islam en moslims te overwinnen? Presentatie: Sophie Derkzen

Dertig jaar geleden woedde er oorlog in voormalig Joegoslavië en vond er een genocide plaats in het plaatsje Srebrenica. Kort daarna kwam de oorlog ten einde, maar de spanningen tussen de verschillende bevolkingsgroepen lopen opnieuw op in Bosnië-Herzegovina. Waarom? Dat legt Sophie je uit. https://nos.nl/video/2574530-30-jaar-na-de-val-van-srebrenica-wat-gebeurde-er-en-wat-was-de-rol-van-nederland

Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obiskal svojo rojstno vas Grujičići in širše območje Srebrenice, ki ga spominja na čudovito otroštvo in tragično realnost. Mehmedalija Alić razmišlja o miru, solidarnosti, odpuščanju … Zakaj se je vredno boriti in živeti, zakaj ima igrišče, ki ga je zgradil v svoji vasi, smisel, četudi se na njem igra samo en otrok?Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije  

Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.comRazpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici  

(01:04) Gevluchte Indische families dragen trauma's met zich mee, waar nooit over werd gesproken. In de documentaire Tussen wal en schip, gemaakt door Juliette Dominicus en Sven Peetoom, gaan drie kleinkinderen in gesprek met hun grootouders juist om over dit verzwegen Indische verleden te praten. Te gast is Benjamin Caton, een van de drie kleinkinderen uit de documentaire en initiatiefnemer van De Dekoloniale Indonesië Nederland Herdenking.   (16:12) Dertig jaar geleden werd Srebrenica onder de voet gelopen door het Bosnisch-Servische leger. In vijf dagen tijd werden er meer dan achtduizend mensen vermoord en duizenden gedeporteerd. Veel gevluchte Bosniërs vonden hun thuis in Nederland. De afgelopen jaren lag de focus vooral op de Nederlandse blauwhelmen die aanwezig waren bij de val van Srebrenica. Maar wie zijn de Bosnische Nederlanders die deze geschiedenis met zich meedragen? In De 11 stemmen van Srebrenica gaan journalist en Balkanexpert Marjolein Koster en genocide-deskundige en Srebrenica-overlevende Alma Mustafić op zoek naar hun verhalen. Hoe leef je verder met een oorlogsverleden in een maatschappij die jouw geschiedenis niet kent of begrijpt? En wat kunnen wij leren als we écht naar hen luisteren?   De 11 stemmen van Srebrenica is een productie van Marjolein Koster, Alma Mustafić en OVT. Mede mogelijk gemaakt door o.a. het Mondriaan Fonds en de gemeente Utrecht.  De 11 stemmen van Srebrenica is een multimediaal project. Er is een fotoserie voor de Volkskrant van fotograaf Robin de Puy en binnenkort openen twee tentoonstellingen: in Nationaal Kamp Vught en in DOTODOK Utrecht. Voor meer informatie ga naar: www.11stemmen.nl Meer info: https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/06-07-2025.html# (https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/06-07-2025.html# %20)

(01:03) Patrice Lumumba, de eerste premier van Congo, is vooral bekend omdat hij in 1961 op lugubere wijze werd vermoord in opdracht van België. Want hij zou een gevaarlijke revolutionair zijn die het land in chaos zou storten. Dat hij veel meer was, een bruggenbouwer, is veel minder bekend. En dat moet veranderen, vindt universitair docent postkoloniale studies Sibo Kanobana. Kanobana schreef het boek Lumumba's droom. Wat zijn gedachtegoed ons vandaag kan leren en is te gast.   (13:17) Dertig jaar geleden werd Srebrenica onder de voet gelopen door het Bosnisch-Servische leger. In vijf dagen tijd werden er meer dan achtduizend mensen vermoord en duizenden gedeporteerd. Veel gevluchte Bosniërs vonden hun thuis in Nederland. De afgelopen jaren lag de focus vooral op de Nederlandse blauwhelmen die aanwezig waren bij de val van Srebrenica. Maar wie zijn de Bosnische Nederlanders die deze geschiedenis met zich meedragen?  In De 11 stemmen van Srebrenica gaan journalist en Balkanexpert Marjolein Koster en genocide-deskundige en Srebrenica-overlevende Alma Mustafić op zoek naar hun verhalen. Hoe leef je verder met een oorlogsverleden in een maatschappij die jouw geschiedenis niet kent of begrijpt? En wat kunnen wij leren als we écht naar hen luisteren?  De 11 stemmen van Srebrenica is een productie van Marjolein Koster, Alma Mustafić en OVT. Mede mogelijk gemaakt door o.a. het Mondriaan Fonds en de gemeente Utrecht.  De 11 stemmen van Srebrenica is een multimediaal project. Er is een fotoserie voor de Volkskrant van fotograaf Robin de Puy en binnenkort openen twee tentoonstellingen: in Nationaal Kamp Vught en in DOTODOK Utrecht. Voor meer informatie ga naar: www.11stemmen.nl  (http://www.11stemmen.nl) Meer info: https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/29-06-2025.html#  (https://www.vpro.nl/programmas/ovt/luister/afleveringen/2025/29-06-2025.html)

Bosna in Hercegovina pod svojim razgibanim površjem skriva razpoke, v katerih so tudi številna rudna bogastva. Zelo znan je rudnik soli v Tuzli, leta 2024 pa so blizu Sarajeva odprli rudnik, ki velja za eno največjih naložb v Bosni in Hercegovini. Mediji so takrat poročali, da naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah izkopali za pet milijard evrov cinka in svinca. Nedolgo tega so na vzhodu Bosne in Hercegovine odkrili tudi litij. Ampak, kot pravi marsikdo, se za marsikatero investicijo skriva tudi jasna gonja po dobičku, ki ne izbira sredstev. Zato so se v obrambo okolja začeli postavljati posamezniki, ki so jim začeli slediti tudi drugi. Lahko morda skrb za naravo preseže etnonacionalne meje v ljudeh ter zapolni razpoke miru, ki so v Bosni in Hercegovini ostale še od konca vojne pred 30 leti? Gašper Andrinek in Luka Hvalc sta v seriji Razpoke miru za podkast Zgodbe na Valu 202 odšla v Prijedor in Tuzlo, kjer sta se pogovarjala z angažiranimi mladimi, ki predstavljajo svetle izjeme v boju proti kolektivni naučeni nemoči, ki jo poskušajo razbiti z upanjem v bolj zdravo prihodnost. Za odziv pišite na: gasper.andrinek@rtvslo.si in luka.hvalc@rtvslo.si Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju

Sarajevo, prestolnica Bosne in Hercegovine. Olimpijsko mesto, ki je prestalo vojno in preživelo eno najdaljših obleganj v vojaški zgodovini. Sarajevčanke in Sarajevčani se različno soočajo s kruto zgodovino. Učiteljica Indira Buljubašić, novinarka Adisa Busuladžić in fotograf Igor Huzbašić nam pripovedujejo svoje zgodbe povezane s Sarajevom, osmišljajo vojno obdobje in razmišljajo o razpokah miru.Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Poglavja: 00:00:01 Uvod s hrvaškim zgodovinarjem Hrvojem Klasićem 00:02:43 Učiteljica Indira Buljubašić o vojni in Juretu Franku 00:20:49 Fotograf Igor Huzbašić o življenju v Ukrajini in Rusiji, zakaj se ni odločil za Tel Aviv 00:42:11 Novinarka Adisa Busuladžić o humanitarnih misijah in daytonski pralnici denarja

Izrael intenzivira napade nakon što je Iran pogodio izraelsku bolnicu. Donosimo priču o tome kako su urednici United medija, u okviru koje posluju i N1 i Nova širom regiona, zabrinuti zbog mogućeg političkog uticaja. Poslušajte i priču kako danas žive ženE silovane tokom rata u Bosni i Hercegovini.

Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo kot uspešno, to naj bi bila četrta najrazvitejša občina v tedanji republiki. Kakšne so razpoke miru leta 2025, ko so glavni krivci za genocid sicer bili obsojeni, Srebreniški genocid pa je naposled, po nečloveškem trudu predvsem združenja Mater Srebrenice sicer šele leta 2024, dobil tudi svojo resolucijo v Združenih narodih? Bi lahko lepilo za eno največjih razpok miru na Balkanu našli na nogometni tekmi? Gašper Andrinek in Luka Hvalc v raziskovalni seriji Razpoke miru odkrivataa zgodbe sobivanja na Balkanu, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče. Sogovornik: Faruk Smajlović, športni delavec v FK Guber, glasbenik Zapiski:  glasbena skupina Afera napovednik dokumentarnega filma Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice  reportaža Vala 202 iz Srebrenice leta 2015 Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni  

Na izviru reke Une na Hrvaškem, tik ob meji z Bosno in Hercegovino, so lani poleti brez ustreznih dovoljenj začeli graditi manjšo hidroelektrarno. Lokalni prebivalci, večinoma srbske narodnosti, so se nemudoma aktivirali, s protesti so ustavili gradnjo in sprožili širše nadnacionalno ekološko gibanje. Na območju kraja Srb zaradi burne zgodovine in razvojne degradiranosti to nikakor ni samoumevno.Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti

Obilježen Dan oružanih snaga. One nisu trošak, već investicija, poručio ministar obrane Ivan Anušić. Mediji javljaju o novim optužnicama protiv hrvatskih generala za navodne ratne zločine iz devedesetih godina u Bosni i Hercegovini, koje stižu iz Republike Srpske. Predsjednik Milanović kaže da - citiramo – taj zulum mora prestati. U nedjelju drugi i završni krug krug lokalnih izbora. Donosimo detalje kampanje u Zagrebu, Rijeci i Splitu.

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Visoki predstavnik Christian Schmidt predstavio izvještaj o stanju u Bosni i Hercegovini. SIPA dostavila izvještaj Tužilaštvu BiH o pokušaju hapšenja Dodika, a protiv pripadnika državne policije SIPA-e zbog pokušaja privođenja Dodika krivična prijava u RS-u. Friedrich Merz novi njemački kancelar.

Waardeer je onze video's? Steun dan Café Weltschmerz, het podium voor het vrije woord: https://www.cafeweltschmerz.nl/doneren/Nederlands ondernemersklimaat stort volledig in: 18 procent bedrijven wil het land verlaten door regeringsbeleid!Niet in het nieuws: de Europese Commissie pleegt een coup door miljarden voor een Europees leger uit te geven zonder toestemming van de lidstaten. Tegelijkertijd krijgen populistisch rechtse politici in Bosnië, België, Frankrijk en Duitsland een opvallend gelijke en hardnekkige straf opgelegd.Podcasts over ultrarechts en de persoonsgerichte aanpak onthullen steeds duidelijker hoe gemeenten en politie zich ontwikkelen tot een moderne Stasi – met dossiers, surveillance en politieke afrekening als nieuw normaal.---Deze video is geproduceerd door Café Weltschmerz. Café Weltschmerz gelooft in de kracht van het gesprek en zendt interviews uit over actuele maatschappelijke thema's. Wij bieden een hoogwaardig alternatief voor de mainstream media. Café Weltschmerz is onafhankelijk en niet verbonden aan politieke, religieuze of commerciële partijen.Wil je meer video's bekijken en op de hoogte blijven via onze nieuwsbrief? Ga dan naar: https://www.cafeweltschmerz.nl/videos/Wil je op de hoogte worden gebracht van onze nieuwe video's? Klik dan op deze link: https://bit.ly/3XweTO0

U današnjoj emisiji slušaćete o snažnom zemljotresu koji je pogodio Mjanmar i Tajland, kao i o poplavama u Bosni i Hercegovini usled obilnih padavina koje danima ne prestaju.

Atletinja Tina Šutej je svetovna podprvakinja v skoku s palico. Na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nankingu na Kitajskem je za srebrno medaljo preskočila 4,70 metra. Po prav tako srebrnem odličju v prvi polovici meseca na dvoranskem evropskem prvenstvu je to njena šesta medalja na velikih tekmovanjih. Drugi poudarki oddaje: - Londonsko letališče Heathrow po včerajšnjem požaru to jutro odprli v celoti - Varnostni svet Združenih narodov na predlog Slovenije razpravljal o razmerah v Bosni in Hercegovini. - Ob svetovnem dnevu voda po državi čistilne akcije

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u BiH tokom protekle sedmice. Do sada najveća politička kriza u postdejtonskoj Bosni i Hercegovini.

In Bosnië en Herzegovina is het Srebrenica Memorial Center voorlopig gesloten, omdat de veiligheid van bezoekers en medewerkers niet gegarandeerd kan worden. Intussen is een arrestatiebevel uitgevaardigd tegen Milorad Dodik, de leider van de Servische deelrepubliek, die met zijn separatistische wetten een ramkoers inzette tegen de landelijke regering. Hoe hoog lopen de etnische spanningen op? En wat moet de internationale gemeenschap doen? Daarover journalist en Balkankenner Marjolein Koster. (09:39) Europa aan de bom? Door het optreden van president Trump zijn de Europese landen in een paar weken tijd niet alleen heel onzeker over de steun aan Oekraïne, maar ook over de eigen veiligheid. Er wordt daarom hard gewerkt aan het versterken van de eigen defensie. En omdat ook aan de Amerikaanse nucleaire paraplu wordt getwijfeld, zijn kernwapens daarbij geen taboe. Zo bood Frankrijk al aan het eigen nucleaire arsenaal ‘te delen'. Duitsland staat daarvoor open, maar ook Polen. In het derde deel van onze geopolitieke serie De oplossing van het Westen: Putin, Xi en Trump in strijd met Europa, de vraag of Europa aan een eigen bom gaat. Daarover te gast: defensie-expert Paul van Hooft en hoogleraar internationale politiek Tom Sauer. Presentatie: Bram Vermeulen

Hrvatska je zabrinuta zbog razvoja situacije u Bosni i Hercegovini i očekuje da se retorika smiri, kazao je premijer Andrej Plenković povodom oštre reakcije i prijetnji predsjednika Republike Srpske u BiH Milorada Dodika, nakon što je izdan nalog za uhićenje njega i dvojice suradnika. Hrvatska ujesen uvodi dvomjesečno vojno osposobljavanje, koje bi na godinu obuhvaćalo između 4 i 5 tisuća mladih. Ministar unutarnjih poslova Davor Božinović brojkama je demantirao navode krajnje desne opozicije da se iz Zapadne Europe u Hrvatsku avionima vraća tisuće i tisuće iregularnih migranata. Zaklada koju je osnovao poznati tenisač Marin Čilić sedmu godinu za redom dodijelila je stipendije mladim nadarenim sportašima i glazbenicima.

Nu Duitsland de traditionele Schuldenbremse overboord lijkt te gooien, vragen economen in de Financial Times zich af wat Duitsland gaat doen met al het geld dat vrijkomt nu het financiële hek van de dam is. ‘Er zal honderden miljarden euro's geïnvesteerd worden in infrastructuur en defensie. Maar er is ruimte voor veel meer investeringen’, zegt macro-econoom Edin Mujagic. En daar hangt een groot gevaar aan vast. De Financial Times heeft een groep van bijna 30 economen gevraagd naar wat Duitsland moet gaan doen. Duidelijk is dat er veel achterstallig onderhoud is wat betreft de infrastructuur. Daar gaat veel geld naartoe, maar veel economen zeggen ‘heel leuk’ die 400 miljard euro, maar Duitsland heeft eigenlijk ruimte voor 2000 miljard euro voor de komende tien jaar, zonder dat er zand in de wielen van de economie komt. Dus ook dan komt de Duitse staatsschuld niet dusdanig in de problemen dat men in het buitenland zich daar zorgen om gaat maken. Volgens de berekeningen zal de staatsschuld dan oplopen van 60 procent nu naar rond de 85 procent over een decennium. Je kunt een hele discussie voeren over de vraag of dat veel of weinig is, maar het is in elk geval behapbaar. Ik heb deze rubriek ondertussen meerdere keren uit verschillende landen gedaan: Zwitserland, Bosnië, Zweden. Daar kun je gewoon, als ik jou aan de lijn heb, rondbewegen zonder dat je bang hoeft te zijn dat de verbinding wegvalt. Dat is anders in Duitsland. Er zal daar geïnvesteerd moeten worden. Maar laten we geen discussie voeren over de kritieke grens voor staatsschuld. Dat is echt gefriemel in de marge. Ik heb twee dingen toe te voegen aan de mening van die economen, die beweren dat Duitsland ruimte heeft voor 2000 miljard euro. Het is namelijk niet zo dat wanneer je ergens genoeg geld tegenaan gooit, het dan per definitie allemaal goedkomt. Zo werkt het niet. Als je 2000 miljard euro in de Duitse economie stopt, dan moet je afvragen of daardoor ook allerlei nieuwe bedrijven ontstaan. Ik denk het niet, want die bedrijven schreeuwen om minder regels, lagere belastingen. Daarnaast lees ik dat de aanstaande coalitie vooral van plan is de pensioenen te verhogen. De omvang van deze belofte kost ongeveer 350 procent van de Duitse economie. Het potje dat ze daarvoor opzij hebben gelegd, is goed voor om en nabij 10 procent van de economie. Do the math, zou ik zeggen: Er is een gapend gat in de financiering en ik kan me moeilijk voorstellen dat men op die beloftes gaat terugkomen. Dus die rekening zal betaald worden door de schulden op te laten lopen. Als je de schulden zo hard laat oplopen, zonder dat je een grootscheepse deregulering in de economie gaat doorvoeren, dan komt er dus een enorme pensioenrekening op je af met het risico dat de staatsschuld gigantisch gaat oplopen. Die vliegt dan in de komende 10 á 20 jaar voorbij die 100 procent. En dan heb je echt een groot probleem. Duitsland was altijd een soort bastion dat de Europese begrotingsregels overeind hield. Met deze ontwikkeling in Duitsland kan de champagne in Parijs open. Want het economisch beleid van de Europese Unie is op Franse leest geschoeid, net als het begrotingsbeleid en het monetaire beleid. De Europese Unie is een Franse Unie, een hele oude wens van Frankrijk komt hiermee uit. See omnystudio.com/listener for privacy information.

Etnologinja, antropologinja in soorganizatorica in selektorica Festivala slovenskega etnografskega filma Manca Filak je avtorica etnografskih in dokumentarnih filmov, ki so bili predstavljeni in nagrajeni na številnih mednarodnih filmskih festivalih, so del muzejskih razstav, raziskovalnih projektov in slovenskega Registra nesnovne kulturne dediščine. S kamero je zabeležila različne vidike vsakdanjega načina življenja ljudi v Sloveniji, kot tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Bolgariji. Svoje dosedanje izkušnje s terena od leta 2018 nadgrajuje tudi kot mlada raziskovalka, in sicer s teoretskim poglabljanjem v razumevanje epistemoloških in metodoloških vprašanj znotraj vizualne etnografije.

Uhapšen bivši ministar iz kvote Domovinskog pokreta Josip Dabro, kojeg se tereti za ugrožavanje sigurnosti djeteta i ilegalno posjedovanje oružja. Predsjednik Zoran Milanović u prvom službenom posjetu nekoj stranoj zemlji otkako mu je započeo drugi mandat. Slovenska predsjednica Nataša Pirc Musar koja ga je ugostila u Ljubljani i on imaju suprotstavljene stavove kada se radi o Ukrajini. U Brčkom u Bosni i Hercegovini policija otkrila 31 dijete u dobi od 1 do 12 godina, vjerojatno žrtve trgovine ljudima. Šestero djece ima hrvatske isprave. Nakon što je uhapšen bračni par koji je godinama iz Italije uvozio toksični plastični i farmaceutski otpad i protuzakonito ga skladištio, zakopavao ili bacao u kraške jame, nadležni obećavaju da će se konačno pokrenuti.

Med zadnjim festivalom Liffe je Ljubljano obiskala Mirjana Karanović, legendarna igralka jugoslovanskega in srbskega gledališča, filma in televizije in predstavila drugi film, ki ga podpisuje tudi kot režiserka: Mati Mara. V pogovoru s Tino Pogaljen je razmišljala o vlogi žensk v družbi, strahovih, pogumu in neprenehnem raziskovanju. Leta 2016 je filmski svet navdušila z režijskim prvencem Dobra žena. Protagonistka Dobre žene pooseblja naslov filma delno ironično, saj se upre svojemu možu, ki je odgovoren za grozljive zločine med vojno v Bosni in Hercegovini. Podobno deluje naslov filma Mati Mara, ki se začne s pogrebom Marinega edinega sina. Pred ljubljansko premiero je Mirjana Karanović povedala, da se vse življenje otepa tega, da bi njeno življenje postalo rutina – in da si želi, da bi s svojim delom iz rutine potegnila tudi druge ženske svojih let.

Met vandaag: Europese leiders bereiden zich voor op spoedtop in Parijs | De lessen van Bosnië voor het beëindigen van de oorlog in Oekraïne | Evert van Benthem  over het toenemende nationalisme in Canada | EO Telefilm Pinksterprins over de diepe geloofscrisis van een toekomstige voorganger| Leven in letters: biografie van Louise Blaauw – Six | Presentatie: Mieke van der Weij

Razgovor s Janjom Jaman, autoricom, radio i televizijskom producenticom i voditeljicom iz Melbournea. Ona govori o svom životu u Australiji, australijskim vrijednostima, svojim knjigama, duhovnim uticajima i posebnoj ljubavi prema prirodi, riječi i Bosni i Hercegovini.

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni ui Bosni i Hercegovini tokom protekle sedmice.

Nevesinjska puška, ustanak protiv Osmanskog carstva, označila je početak velike istočne krize i bila katalizator za promene u Bosni i Hercegovini. Ovaj događaj ukazao je na nezadovoljstvo hrišćanskog stanovništva osmanskom vlašću, dok je Berlinski kongres 1878. godine formalno stavio Bosnu i Hercegovinu pod upravu Austrougarske. Iako su ovi događaji različito uticali na muslimansko, pravoslavno i katoličko stanovništvo, zajedno su postavili temelje za artikulaciju bosanskog identiteta u periodu velikih geopolitičkih i društvenih promena. Benjamin Kalaj, zajednički ministar finansija Austrougarske i ključna figura uprave u Bosni i Hercegovini od 1882., imao je presudnu ulogu u oblikovanju ideje bosanske nacije. Kakva je bila uloga bosanskih begova, muslimanskog stanovništva, pravoslavnih i katoličkih zajednica u periodu okupacije i koji su bili njihovi stavovi o bosanskoj naciji? I kako se nacionalna ideja probijala kroz složeni mozaik etničkih i verskih raznolikosti? Ovo je priča o Balkanu i o Bosni - mestu gde su tradicija, modernizacija i nacionalne aspiracije vekovima oblikovale jedan jedinstveni, šarenoliki mozaik. Pridružite nam se u istraživanju jednog od ključnih perioda balkanske istorije i otkrijte kako su identiteti i nacije nastajali na raskršću Istoka i Zapada. Sa vama danas naši istoričari Jovana Milovanović i Nikola Đukić.

Brojne bosanskohercegovačke zajednice širom Australije obilježile su Dan državnosti BiH na veoma svečan i emotivan način, iskazujući ljubav prema matičnoj zemlji, te promovišući vlastitu kulturu kao dio širokog spektra mozaika multikulturalne Australije. Dajući doprinos obilježavanju ovog važnog praznika prošetali smo se većim gradovima Australije, i zavirili na svečanosti koje su priređene u Melbourneu, Perthu i Sydneyu. Sve su imale jednu zajedničku notu: kucale su istim damarom ljubavi prema domovini Bosni i Hercegovini.

Pregled najvažnijih zbivanja na političkoj sceni u Bosni i Hercegovini tokom protekle sedmice. Redovni sedmični izvještaj Semre Duranović Koso.

Pregled najvažnijih dešavanja na političkoj sceni u Bosni i Hercegovini tokom protekle sedmice.