POPULARITY
U ovoj epizodi gost je bosanskohercegovački i australski skulptor, Adis Elias Fejzić. Svoju umjetničku karijeru Adis je započeo u Srednjoj umjetničkoj školi u Sarajevu sredinom '80-tih, a nastavio je na Odsjeku vajarstva na sarajevskoj ALU gdje je magistrirao 2008. Prvi je bh. umjetnik koji je doktorirao na temi srednjovjekovnih bosanskih stećkaka, pod nazivom "Spomenik za 21. stoljeće: Vječnost bosanskog stećka i njegova relevantnost za suvremenu vizualnu umjetnost", na Queensland College of Art na Griffith University, Brisbaneu, Australija. Zbog opsesije bosanskim stećcima zovu ga i doktorom za stećke. Nakon dugogodišnjeg istraživanja specifične multiskulpturalne forme stećaka i tehnike izrade svojom osobenom metodom direktnog klesarstva uspio je da iskleše svoje "stećke modernog doba". Jedan od takvih stećaka krasi baštu ispred Parlamenta Australije u Canberri, koju je napravio u znak zahvalnosti prema australskom društvu koje ga je "udomilo" i pružilo mu drugi dom početkom 2000tih, a drugi se nalazi u Odenseu u Danskoj. Adis vam u podcastu otkriva i neke dosad neotkrivene detalje o svojoj umjetničkoj karijeri, crtice iz svoje bogate karijere i opsesivne fascinacije bosanskim stećcima, o svojoj osobenoj tehnici direktnog klesarstva, te o svojoj posebno kreiranoj tehnici srednjovjekovne kaligrafije utemeljenoj na bosančici.
Zlostavljanje na radnom mjestu je ozbiljan problem koji može imati dugoročne negativne posljedice po mentalno i fizičko zdravlje zaposlenih. U ovom videu, objašnjavam koje su različite vrste zlostavljanja na poslu, kako ih prepoznati i što učiniti ako se nađete u takvoj situaciji. 1. Verbalno zlostavljanje - uvrede, ponižavanja i prijetnje koje mogu uzrokovati emocionalnu štetu.2. Psihološko zlostavljanje - manipulacije, izolacija ili konstantno omalovažavanje.3. Fizičko zlostavljanje - bilo kakav oblik fizičkog nasilja ili prijetnje fizičkim nasiljem.4. Seksualno zlostavljanje - neprimjereni komentari ili postupci na seksualnoj osnovi.5. Zlostavljanje kroz mobing - sustavno isključivanje, širenje glasina i opstruiranje rada.U videu ćemo također razmotriti kako prepoznati znakove zlostavljanja, kako se nositi s takvim situacijama i koje korake možete poduzeti kako biste se zaštitili.Ne zaboravite lajkati, komentirati i pretplatiti se za više korisnih informacija!#ZlostavljanjeNaRadnomMjestu #Mobing #PsihološkoZlostavljanje #RadnoOkruženje #MentalnoZdravlje #komunikacija #podrška #ravnopravnost
Na območju Celja se je vnovič razbohotila tujerodna vrsta raka ‒ močvirski škarjar. A to še zdaleč ni edini primer. Japonski dresnik, pelinolistna ambrozija, španski lazar ali rdeči polž, nutrija, hrastova čipkarka, azijski sršen ... to je le nekaj izmed številnih tujerodnih invazivnih vrst rastlin in živali, ki pustošijo po Sloveniji ali so pred vrati. V naravi povzročajo nepopravljivo škodo, saj s spodrivanjem avtohtonih vrst rušijo ravnovesje, številne tudi ogrožajo zdravje ljudi, gospodarska škoda je velikanska. Kako zatreti te vrste in preprečiti njihovo širjenje? Kako uspešni smo pri tem, kakšen je sistem nadzora in kako ga nameravajo nadgraditi, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Branka Tavzes, direktorat za naravo na ministrstvu za naravne vire in prostor; Ana Dolenc, Zavod za varstvo narave Slovenije; Kaja Pliberšek, strokovni vodja Zavoda za ribištvo Slovenije; Jana Kus, zavod Symbiosis.
Vesna Rakić je visoka strukovna medicinska sestra sa više od 25 godina iskustva, kao i instruktor za dojenje. _______________________________________________________________________________________________
Še do sobote bo v Benetkah filmsko, tam namreč od prejšnje srede poteka 81. mednarodni filmski festival, ki je najstarejši festival te vrste na svetu. Beneški festival, ki je na Lidu zasidran že od leta 1932, je poleg canskega najbolj relevanten za prihajajočo sezono nagrad in naslednjo podelitev oskarjev. Letošnji festival je za razliko od lani, ko je zaradi stavke v Hollywoodu v Benetke pripotovalo precej manj filmskih zvezdnikov kot običajno, obiskalo kar nekaj znanih osebnosti med drugimi tudi George Clooney in Brad Pitt.
Direktorat za prevajanje pri Evropskem parlamentu je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vodi jo Valter Mavrič, ki je tudi najvišji slovenski uradnik v evropskih ustanovah. Mavrič pravi, da je direktorat neke vrste storitvena dejavnost za 450 milijonov Evropejcev. Kakšna je njegova služba? Kako to, da se v Evropskem parlamentu povečuje raba angleščine po širjenju Evropske unije in izstopu Združenega kraljestva? Kako se v jeziku kažejo politične odločitve? O vsem tem se je s poliglotom, ki govori devet jezikov, pogovarjal Aleksander Čobec.
Genska raznovrstnost danes živečih živalskih in rastlinskih vrst in razumevanje, kako so se spremembe okolja skozi dolga obdobja vpisovale v genski zapis, ponuja odlično orodje za ohranjanje biotske pestrosti danes. Z molekularno biologijo se ukvarja prof. dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala aprila 2022.
Se še spomnite znamenitih bujnih pričesk iz osemdesetih let prejšnjega stoletja? Ste kdaj pomislili, kaj se z lasmi zgodi, ko jih kemično in termično obdelamo? Po odgovor na vprašanja o tipih las in njihovi obdelavi so se Mila, Maja in Vida v tokratni epizodi Radiovednih odpravile na kar dve lokaciji. Najprej na Biotehniško fakulteto, nato pa še na Srednjo frizersko šolo.
Jadransko morje je sicer veliko bolj varno kot nekatera druga morja ali oceani, v katerih živijo tudi človeku smrtno nevarne živali. Po odkritju zelo strupene ribe v Jadranskem morju pa se je zastavilo vprašanje, katere strupene živali živijo pri nas? Naše morje je sicer zelo plitvo, a zanimivo in biotsko pestro. Katere živali ga naseljujejo, katere med njimi so strupene in zakaj je veliko vrst ogroženih? Odgovore nam daje tokratna Nedeljska reportaža.
U ovoj epizodi Nemanja Milović priča o tome šta nam govore nauka i najnovija istraživanja o starosti, produženju života, biološkom podmlađivanju i izdržljivosti. Bavimo se time kako svako od nas može da utiče na kvalitet i dužinu života, prevencijom kardiovaskularnih bolesti, genetikom i koje sve promene životnog stila možemo već danas da uvedemo u naš život. Novi YouTube kanal: @ivan.kosogor _______________________________________________________________________________________________
"Nemojte ograničavati razmišljanje na jednu oblast." Sada već po ustaljenoj tradiciji, u 250. epizodi Pojačala Ivanu Miniću pridružuje se prijatelj podkasta Vladimir Vulić u razgovoru koji će se pozabaviti nekim od puno tema koje su u prethodnim gostovanjima tek načete. Na prvom mestu, Vladimir i Ivan porazgovaraće o delatnosti konsultanta-stratega i time šta ista zapravo podrazumeva i po čemu se razlikuje od standardnog konsaltinga. Vladimir će nam takođe ispričati tek neke od najzanimljivijih dogodovština iz svoje bogate karijere u javnom govorništvu. Druga polovina epizode posvećena je sportskim pričama i načinima na koji se strategije i rešenja iz sporta mogu primeniti u poslovnoj delatnosti i organizacionim strategijama na neočekivane ali veoma efikasne načine. Teme u ovoj epizodi: - Uvod - Početak razgovora - Šta je konsultant-strateg? - Otpor ka promenama - Kako iskoristiti potencijal - Šta je stategijski menadžmen - Vrste klijenata - Promene u organizaciji - Anegdote iz gostovanja - Status Spark.me - Sportske priče Realizacija Pojačalo podkasta ne bi bila moguća bez naših izuzetnih partnera: - Kompanija Epson koja je vodeći svetski proizvođač projektora i štampača za sve namene: https://www.epson.rs/sr_RS - Kompanija Orion telekom provajtera najbrže internet infrastrukture u Srbiji sa preko 30 godina iskustva: https://oriontelekom.rs Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3SqzZLz Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN
Oko dva miliona biljnih i životinjskih vrsta je ugroženo širom sveta. Zato je pravo oduševljenje među prirodnjačkim naučnicima izazvala vest da je nakon gotovo 100 godina, u Bosni i Hercegovini ponovo pronađena vrsta noćnog leptira za kojeg se mislilo da je izumro - balkanski planinski mrazovac. O tom spektakularnom otkriću razgovoramo sa sarajevskim dopisnikom Amirom Sužnjem i Dejanom Kulijerom iz Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine, članom ekspedicije koja je pronašla leptire na Vlašiću. Von Boris Rabrenovic.
S porastom potrebe za boljim upravljanjem financijama, sve više ljudi razmatra opciju gotovinskih kredita. No prije nego što se odlučite za takav korak, važno je pažljivo razmotriti nekoliko ključnih faktora.
Dokumentarni del radijske igre spremlja pogovore matere z novorojenčkom, igrani del pa zgodbo dveh igračk: Medvedka, najstarejše igračke v otroški sobi, in Robota, nove igračke za dojenčka, ki opazujeta in komentirata dogajanje med materjo in dojenčkom. Režiserja izvirne igre v srbskem jeziku: Vesna Ćorović Butrić, Matija Butrić Režiserka adaptacije v slovenski jezik: Saška Rakef Tonska mojstra izvirne igre v srbskem jeziku: Matija Butrić, Milan Filipović Tonski mojster adaptacije v slovenski jezik: Urban Gruden Avtorici izvirne glasbe: Aleksandra Aleksandrovič, Mira Milosavljević Robot – Dina Kobe Medved – Sabina Kogovšek Mama – Maja Radović Otrok – Vukman Radović Dojenček – Vidak Radović Radijska igra je nastala v produkciji Radia Beograd Radio-televizije Srbije aprila 2021 v okviru evropskega projekta B-Air, ki ga za Radio Beograd, RTS vodi Nikoleta Dojčinović. V izvirni radijski igri sta Medvedka in Robota interpretirali Marina Stojanović in Đurđa Stanojević. Radijska adaptacija je bila posneta v studiih Radia Slovenija avgusta 2023. Radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Bodi obveščen/a, ko novembra izide AIDEA knjiga: https://aidea.si/newsletter-knjiga ============================= V epizodi 119 je bil moj gost Tomislav Kuljiš, priznan hrvaški terapevt in ustanovitelj IPD centra. Kot avtor programa Integralne telesne psihoterapije, se Tomislav trenutno intenzivno posveča prenosu svojega znanja in veščin na bodoče psihoterapevte preko izobraževanj in mentorstva. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj je, tako kot je Izvor težav in osebna rast Travme Razvoj otroka in vedenje staršev Prisebnost in meditacija Vrste terapij Delovanje terapevta Nevzdržno stanje in samomor Vpliv izkušenj na delo terapevta Sodobna družba Hipersenzitivnost Digitalna zasvojenost Vprašanje prejšnjega gosta
V epizodi 113 je bila moja gostja Ana Šuštar, frančiškanka Marijina misijonarka. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Vrste redov Zakaj ženska ne more biti duhovnica? Od kod izhaja želja po redovnem življenju? Strah pri odločitvi, zaljubljenost in ljubezen Živeti za Boga Ali ljudje izgubljamo smisel? Nekaj hoteti Krščanstvo kot celota Druge religije Kaj je ljubezen? Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================
Lista čekanja za mentorski program PoduzetniJA dostupna je na linku: https://saraperanic.com/rad-sa-mnom/p... Pridruži se Newsletter zajednici: https://saraperanic.com/#newsletter Website: https://saraperanic.com/ Instagram: https://www.instagram.com/sara.peranic/#poduzetništvo #umor #burnout
Šola se počasi končuje, počitnice in dopust so pred vrati. Lani je Hrvaško obiskalo okoli 1,5 milijona slovenskih turistov, nekateri so verjetno prišli večkrat, trend naraščanja pa se napoveduje tudi za prihajajoče poletje. Ob tem so se na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu odločili, da bodo na svoji spletni strani v prihodnjih dneh objavili osnovne konzularne informacije in priporočila, za katere, na podlagi izkušenj, ocenjujejo, da bodo koristne za obiskovalce Hrvaške v času poletne sezone.
Prevajanje med različnimi jeziki, tudi z upoštevanjem različnih kulturnih kontekstov, je že od nekdaj ključno za razumevanje med govorci različnih jezikov, za trgovino in mednarodno sodelovanje, pa tudi za povsem zasebna potovanja in nova spoznanja, za - kot temu običajno rečemo - širjenje obzorij. Verjetno ni presenetljivo, da so različni procesi globalizacije v zadnjih desetletjih izrazito povečali potrebo po prevajanju med najrazličnejšimi jeziki.Prav poklicni prevajalci in prevajalke so obenem v zadnjih letih lahko povsem od blizu spremljali izreden napredek na področju strojnega 'obvladovanja' jezika, ki se je zdaj nazorno manifestiral v izrednih zmogljivostih velikih jezikovnih modelov, kot sta GPT3.5, na katerem temelji ChatGPT, ter GPT4. In se zdaj sprašujejo, tako kot še v celi vrsti t. i. intelektualnih poklicev, koliko dela bodo imeli v prihodnje ter kakšno to delo bo. Kaj torej prinašajo nova orodja in kaj nove zmožnosti umetne inteligence za tekočo jezikovno komunikacijo? Gostja Podob znanja je prof. dr. Špela Vintar z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalka jezikovnih tehnologij in tudi skrbnica novega študijskega programa Digitalno jezikoslovje.
Kako izgleda baviti se inovacijama kada ste radoznali business marketar razgovarali smo u novoj epizodi Digitalk podkasta sa Tanjom Petrović, Direktorkom strateških inovacija za Evropu u kompaniji Coca-Cola. Jedan toliko detaljan razgovor koji smo počeli sa osnovama, šta su inovacije a šta nisu, kako izgleda proces inoviranja, koje su vrste inovacija, naravno uvek zanimljivi izazovi i greške pri inoviranju, a sam kraj razgovora je obeležio čitav niz pitanja koja su u stvari kratak vodič najbitnijih stvari u procesu inoviranja. Tanja Petrović, Direktor za strateške inovacije za Evropu, The Coca-Cola Company Teme u ovoj epizodi: - Uvod i predstavljanje - Tanjin razvojni put - Naše podneblje i inovacije - Šta su inovacije, a šta nisu inovacije? - Vrste inovacija - Open & Closed inovacije - Inovacione strategije - Kako izgleda proces inoviranja - Izazovi inoviranja - Šta je insight? I zašto bez dobrog insight-a ne možemo doći do dobrog rešenja - Inovativna metodologija koju ste interno implementirali? - Koliko investirate u inovacije? - Veštačka inteligencija i inovacije - Kako validirate nove ideje u okviru kompanije? - Na koji način koristite digitalni ekosistem u procesu inoviranja? - Kako pilotirate inovacije? - Poruka za kraj za one koji razmišljaju o inovacijama Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ Nova mBanking aplikacija OTP banke: Google play - https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.newfrontier.iBanking.mobile.SOG.Retail&hl=en App store - https://apps.apple.com/app/soge-m-bank/id803935073?ls=1 - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Samsung - https://www.samsung.com/rs/smartphones/galaxy-s23-ultra/ Još jedan prijatelj podcasta je i kompanija Samsung, njihov najnoviji model iz S23 serije, Samsung Galaxy S23 Ultra. Ovaj model je predstavljen na globalnom nivou 01.02. i dostupan je na našem tržištu kod Samsung ovlašćenih partnera. Ovo je model sa najnaprednijom kamerom do sada i vrhunskim gejming performansama. I zaista, cela Galaxy S23 serija postavlja nove standarde kad je reč o pouzdanim, vrhunskim iskustvima korišćenja pametnih telefona. - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Dilema inovatora'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
V ciklu letošnjih Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada bomo danes prisluhnili pogovoru z glasbenikom Dragom Ivanušo. Skladatelj in pianist kot gledališki ustvarjalec deluje že od konca 80. let preteklega stoletja, v 90. je kot skladatelj filmske glasbe dejavno soustvarjal slovenske filme nove generacije slovenskih filmskih umetnikov, napisal je številne samostojne kompozicije za komorne glasbene sestave in orkestre ter izpeljal več avtorskih glasbenih in glasbeno-gledaliških projektov. Njegova biografija do danes šteje okoli 130 gledaliških in plesnih predstav, pri katerih je sodeloval z nekaterimi najboljšimi slovenskimi režiserji in režiserkami, med njimi so: Dušan Jovanović, Meta Hočevar, Janez Pipan, Barbara Hieng Samobor ter Sebastijan Horvat, s katerim kontinuirano sodelujeta ves čas in je zapisal: ‘Glasba skladatelja Draga Ivanuše je ekspresivna, eklektična, nepredvidljiva, pa vendar konceptualna, zmeraj vpeta v notranje razloge, ki se povezujejo in komunicirajo s sodobnim poslušalcem, za katerega ima njegova glasba močno in natančno dramaturgijo ter vznemirljivo vsebino'. Med koreografi in koreografinjami, s katerimi je Ivanuša sodeloval, beremo imena: Iztok Kovač, Simone Sandroni, Sanja Nešković Peršin, Tanja Zgonc, Matjaž Farič in drugi. Zasledimo tudi seznam 23. filmov, ki jih je ustvarjal s ključnimi filmskimi režiserji, kot so Janez Burger, Jan Cvitkovič, Damjan Kozole, danes pa sodeluje tudi z mlajšo generacijo najvidnejših filmskih ustvarjalcev. Nagrado Prešernovega sklada za leto 2023 je Drago Ivanuša prejel za projekte, ustvarjene med letoma 2019 in 2022, najvidnejši med njimi pa so: Anja Golob in Drago Ivanuša; ideja projekta je združiti poezijo in glasbo na način, ki presega zgolj branje ob glasbi, obravnava glasbo kot poezijo in v poeziji raziskuje njeno melodičnost in ritmičnost. MAGNETIK, ki prinaša muziciranje samosvojih posameznikov, ki skozi Ivanuševe kompozicije iščejo privlačnost in nasprotja, skupnost in odmik. Glasba za gledališke projekte: ALI – Strah ti poje dušo, po besedilu Reinerja Wernerja Fassbinderja in CEMENT tetralogija po besedilu Heinerja Müllerja, vsi v režiji Sebastijana Horvata ter La Bête Humaine: Drago Ivanuša – solo klavir, kompozicija, ki temelji na filmu Jeana Renoirja, posnetem leta 1938 po romanu La Bête Humaine (Človek zver) Émila Zolaja. Ivanuša izhaja iz postavke, da klavir »zelo natančno in celovito odzvanja družbo«. Več o tem projektu ter svoji umetniški viziji in pogledih na glasbo in gledališče je Drago Ivanuša povedal v pogovoru s Petro Tanko. Vabimo vas k poslušanju!
Postoje dvije vrste ciljeva koje već godinama definiram u svom poslu i životu, no nedavno sam shvatila da nikada do sada nisam o njima pričala javno. U ovoj epizodi s tobom dijelim dvije vrste ciljeva i važno pitanje koje će osigurati da uvijek biraš prave ciljeve za sebe. Čut ćeš različite primjere koji će ti pomoći definirati ili prilagoditi svoje ciljeve za ovu godinu, a pričamo i o tome zbog čega neostvareni ciljevi ne govore apsolutno ništa o tebi kao osobi ili poduzetniku. FREE EDUKACIJE:
Čas je neke vrste kot by Radio City
Zdravstveni sistem lahko z vsemi zmogljivostmi takoj začne reševati problem dolgih čakalnih vrst. To je glavno sporočilo vlade izvajalcem storitev, ki bodo lahko zaposlene dodatno plačali prek podjemnih pogodb. Ostale teme: - V gospodarstvu naj bi bila v boju proti energetski draginji na voljo kar milijarda evrov in pol - Nemška vlada napovedala vedbo cenovne kapice na elektriko za gospodarstvo - Pred slovenskimi košarkarji je nov pomemben dan: na prvenstvu stare celine se bodo zvečer pomerili s še neporaženo Nemčijo.
O zakonu o nujnih ukrepih v zdravstvu naj bi državni zbor odločal predvidoma še ta teden. Prvi odzivi na predlagane rešitve, ki naj bi stabilizirale zdravstveni sistem so precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter nenazadnje, kako se bodo krajšale čakalne vrste? Pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Rok Ravnikar – predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ Irena Ilešič Čujovič – predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva
Analiza Toura po prvem celem tednu Toura: od padca Primoža Rogliča, taktike Jumba Visme, vožnjah Wouta van Aerta, rumenem Tadeju Pogačararju ... Vabljeni k poslušanju!
Koje su to vrste osvetljenja u kuhinji i kako odabrati odgovarajuće za vas? Ako ste zbunjeni kako postići odgovarajuću kombinaciju između funkcionalnosti i atmosfere, ova epizoda je za vas. Zapratite me na instagramu OVDE za više svakodnevne inspiracije. Možete čitati i blog postove na sajtu OVDE.
Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji bo pojasnjeval biolog dr. Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Foto: Laserski vibrometer s katerim so odkrivali skriti svet sporazumevanja s tresljajiDoslej spregledani vibracijski svet živali razkriva njihovo presenetljivo usklajenost in upoštevanje drug drugega, kar izkoriščajo tudi plenilciZvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji pojasnjuje biolog dr.Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Predstavitveno besedilo NIB: Govor je osrednja oblika sporazumevanja med ljudmi. Komuniciranje s pomočjo zvokov oziroma mehanskih valov, ki se prenašajo po zraku, predstavlja enega od najpomembnejših načinov za vsakdanjo medčloveško interakcijo. A ljudje ne slišimo le drug drugega, ampak tudi večino zvokov, s katerimi se oglašajo in sporazumevajo živali. Človek je tesno povezan s svojim zvočnim okoljem (angl. soundscape). Z zaprtimi očmi si lahko le na osnovi zvokov, ki jih sliši, ustvari predstavo o okolju, ki ga obdaja. Ljudje se navdušujemo tudi nad zvoki nam neznanih in nedostopnih okolij, kot so na primer morske globine, ne zavedamo pa se, da se povsod okoli nas razprostira še svet mehanskih valov, ki se prenašajo preko trdne snovi. Tovrstne vibracijske krajine ljudje s svojimi čuti neposredno ne moremo zaznati. Vibracijskemu svetu lahko prisluhnemo s tehničnimi pripomočki. Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo so svoje laserske vibrometre prenesli na travnik ter v raziskavi, ki so jo objavili v reviji iScience, opisali ta doslej spregledani vibracijski svet. Pokazali so, da je naravno vibracijsko okolje (angl. vibroscape), polno do sedaj nepoznanih signalov ter izjemno pestro in zapleteno. Primer posnetkov vibracij različnih organizmov, ki so jih na travnikih ljubjanskega Barja posneli z laserskim vibrometrom lahko slišite TU Poleti je bila vibracijska krajina zapolnjena s signali, s katerimi se sporazumevajo žuželke. V enem dnevu se je na isti rastlini izmenjalo tudi do 30 različnih signalov. Komunikacijski prostor si živalske vrste, ki živijo blizu skupaj, razdelijo tako, da se pri sporazumevanju ne motijo. Vrste na travniku se pri uporabi vibracijskega prostora medsebojno izmenjujejo, saj so na posnetkih le redko govorile druga čez drugo. Vibracijski signali živalskih vrst so se prekrivali v času, predvsem v primerih, ko so se razlikovali v frekvenci. Komunikacijo s pomočjo vibracij uporablja najmanj 240.000 živalskih vrst, tako vretenčarji kot nevretenčarji. Profesorica Peggy Hill z Univerze v Tulsi (ZDA) je raziskavo pozdravila: »Zelo berljiv in poučen članek Šturma in sodelavcev v iScience poroča o ugotovitvah pionirske študije ekološkega konteksta vibracijske komunikacije – vibracijske krajine. Pomena dela, ki so ga opravili, ni mogoče preceniti. O interakcijah v naravnih združbah smo se veliko naučili že z raziskavami zvočne krajine, vendar nam ta prva študija vibracijske krajine omogoča, da vključimo tudi milijone členonožcev, katerim informacije o njihovem okolju posredujejo skoraj izključno le vibracije podlage. Ta članek je vredno prebrati!« Vibracijska krajina je pomembna tudi za živali, ki le prisluškujejo signalom drugih vrst in jih izkoriščajo za lovljenje plena. Tovrstne pojave preučuje znanstvena disciplina, ki se imenuje biotremologija. Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta v Ljubljani deluje ena najvidnejših raziskovalnih skupin za biotremologijo na svetu, ki z raziskavami vibracijske krajine orje ledino v poznavanju skritega vibracijskega sveta.
Večina tujerodnih rastlin, ki so pri nas invazivne, je bila k nam prinesenih kot okrasne rastline. Začetek nove vrtnarske sezone je pravi čas, da razmislimo o zamenjavi invazivnih rastlin z vrstami, ki se ne bodo širile v naravo. Orjaško in kanadsko zlato rozgo lahko zamenjamo s šentjanževko ali rumenim rmanom, papagajčka z navadno dobro mislijo. Tudi o načinih zatiranja tujerodnih rastlin svetuje biologinja Jana Kus Veenvliet iz zavoda Symbiosis.
Naglo upadanje biotske pestrosti je eden najbolj perečih problemov sodobnega sveta. Strokovnjaki že govorijo o šestem množičnem izumiranju, pri čemer je nujno imeti pred očmi, da je prejšnjih pet povsem spremenilo vrstno strukturo življenja na Zemlji. A še mnogo preden vrste dejansko izginejo z obličja Zemlje, se zmanjša njihovo število in, kar je še pomembneje, njihova genska variabilnost, ki zagotavlja večjo odpornost na pretrese, ki jih povzročijo spremembe v okolju. Vrste z veliko genetsko variabilnostjo so namreč bolj odporne na spremembe in šoke. »Tudi če samo nekaj osebkov preživi, bodo ti imeli zadosten genetski sklad, da se bo populacija lahko obnovila. Če pa je genetska variabilnost vrste majhna, to prispeva k temu, da vrste izgubijo možnost prilagajanja na spremembe v okolju,« je izpostavila prof. dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem ter Fakultete za varstvo okolja iz Velenja. Danes so spremembe tako hitre, da se marsikatera vrsta ne uspe prilagoditi. Poznavanje genske raznovrstnosti današnjih vrst je zato toliko pomembnejše, saj ponuja orodje tudi za njihovo učinkovitejše ohranjanje. Preučuje se tako redke in ogrožene vrste, ki so na robu izumrtja, kot tudi zelo pogoste, kot je denimo pri nas srna, ki pa ima ključno vlogo v ekosistemu. Zanimiv vpogled v procese prilagajanja na spreminjajoče se okolje pa prinašajo raziskave, ki skušajo razbrati, kako so se te prilagoditve vpisovale v genski zapis vrste skozi dolgo obdobje 20 000 let, kot so konkretno raziskovali pri gamsih.
Drugi poudarki: Prostorska stiska zdravstvenega doma v Laškem, uprava v zabojnikih Težka dostopnosti za invalide v Kopru Posavski nevladniki pomagajo številnim, predvsem na podeželju Posledice podnebnih sprememb vplivajo na turistične navade v Alpah; rešitev je v celoletni ponudbi
V drugi polovici preteklega šolskega leta smo tudi na Prvem v več oddajah govorili o velikem porastu duševnih stisk pri otrocih in mladostnikih zaradi covida in vseh omejitev. Dejansko je vsa stroka z več peticijami opozarjala odločevalce na nakopičene težave, ki so s covidom postale še bolj pereče. Tom telefon, edini specializirani telefon za otroke in mladostnike, je šokiral s svojo statistiko – v ospredje pogovorov s svetovalci so namesto običajnih tem (ljubezen, spolno dozorevanje, odnos z vrstniki) stopile duševne stiske in tudi misli na samomor so skokovito narasle. Velikokrat smo opozorili na predolge čakalne vrste pri specialistih, tudi pri kliničnih psihologih, ki delujejo v okviru javnega zdravstva. O tem smo se pogovarjali s predsednico Zbornice kliničnih psihologov dr. Sano Čoderl Dobnik.
Ta zgodba ne želi biti učna ura zgodovine, temveč govori o medčloveških odnosih in ljudeh, ujetih v kolesje družbenopolitičnega dogajanja, je pisatelj Drago Jančar povedal pred prvo vajo za predstavo To noč sem jo videl, ki je nastala po njegovem istoimenskem romanu. Uprizoritev, katere premiera bo nocoj V Slovenskem narodnem gledališču Maribor, je neke vrste dokumentarno gledališče, čeprav gre za čisto fikcijo, doda režiser Janez Pipan. Scenska balada v treh slikah z elementi slovenske tragedije je velika mednarodna produkcija, pri kateri sodelujejo dunajski Burgtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište iz Beograda in Cankarjev dom Ljubljana. Na festivalu steirischer herbst (štajerska jesen) v Gradcu pa bo nocoj premiera predstave Vročina. V Slovenskem mladinskem gledališču so ob njej med drugim zapisali, da ''tema podnebne krize v živo zadeva vse nas, še zlasti pa je blizu mladim, ki jim bomo planet zapustili in ki se boleče zavedajo, da moramo ukrepati zdaj.'' Pogovarjali smo se z Žigo Divjakom. Nova sezona se jutri začne v ljubljanski Drami, ob dvajsetih bo na velikem odru premiera drame Požigalci. Prav tako jutri bo Beton Ltd. z 29-urnim dogodkom v trajanju sklenil svoj ''nemški cikel''. V Svetu kulture pa še o jutrišnjem zadnjem koncertu 14. Festivala Maribor v dvorani Union. Gostoval bo mednarodni orkester No Borders (Brez meja), ki ga vodi dirigent Premil Petrović. Foto: Peter Giodani, predstava To noč sem jo videl
Lepo pozdravljeni. Želja pristojnih, da bi se ljudje ob vse večjem številu covidnih bolnikov v bolnišnicah bolj množično cepili, se je ta teden uresničila. Več kot 130 tisoč odmerkov cepiva so v zadnjem tednu naročili cepilni centri, ki so sledili prošnji ministrstva za zdravje in cepijo tudi ta konec tedna. A vrste za cepljenje so se danes nekoliko skrajšale. Poskus vlade za dodatno spodbujanje cepljenja je uveljavitev pogoja prebolelosti ali cepljenosti za zaposlene v državni upravi. Vendar mnogi s tem niso zadovoljni: Druge teme: Ustavno presojo pogoja PC napovedala tudi sindikata obrambnega ministrstva in vojakov Raznolika dejavnost slovenske manjšine v Italiji se predstavlja na festivalu Slofest v Trstu Slovenija se bori s Poljsko za finale evropskega prvenstva
Na Vodnikovi domačiji bo v petek in soboto 5. festival angažiranega pisanja, ki že tradicionalno povezuje pogovore o literaturi, obravnava družbene razlike in vzpostavlja alternative. Droben festival z velikim sporočilom odpira prostor za izmenjavo mnenj in prepleta razne glasove, njegova gonilna sila pa so mladi.
Ambrozija, orjaški dežen, japonski dresnik, zlata rozga – to so le nekatere od številnih invazivnih tujerodnih vrst, ki se hitro širijo in povzročajo škodo biotski raznovrstnosti. Pa ne samo rastline, ampak tudi živali in glive. Kako zatiramo tujerodne vrste? Kako deluje spletna aplikacija Invazivke in zakaj je pomembna? Gostja je biologinja Jana Kus Veenvliet.
Stopnjuje se vročica pred četrtfinalno tekmo slovenske košarkarske izbrane vrste na olimpijskih igrah v Tokiu. Številni domači športni navdušenci so si že nastavili budilke za nočni ogled tekme proti Nemcem, ki se bo začela ob treh zjutraj po našem času. Slovenija je na papirju favorit, zato marsikdo že pogleduje tudi proti polfinalu. NIJZ ima do petka čas za pojasnila o aplikaciji za preverjanje pogoja PCT. Telemach nad Telekom s skoraj 30-milijonsko tožbo. Evropska unija je primer Timanovska označila za brutalno represijo Lukašenkovega režima
Gaj Tomaš je profesor engleskog i njemačkog, vlasnik škole stranih jezika Idioma i voditelj audio podcasta Bliski Susreti Jezične Vrste koji svojom konzistencijom i trudom zaslužuje drugo mjesto audio podcasta u regiji - naravno iza Surovih Strasti. Sa 111 objavljenih epizoda u trenutku objave ovog teksta, njegov podcast je osvojio stalno mjesto među domaćim slušateljima. Bili smo njegovi gosti u epizodama 51 i 55 te smo ga konačno ugostili i kod nas, a pričali smo o tome kako je to voditi školu stranih jezika, što fali učenju jezika u državnim školama, koje trikove i ideje koristi da bi svojim polaznicima najbrže i najlakše prenio znanje jezika, tko su mu klijenti, te kako mu u poslu i razumijevanju svijeta pomaže podcast. PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda Za lektire Surovih Strasti, edukacijske sadržaje i za potporu onom što radimo, posjetite našu platformu Surove Strasti Academy.
O venarnostih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v pogovoru z biologinjo Jano Kus.
Preseljevanje rastlinskih in živalskih vrst poteka že stoletja. Z razmahom trgovine in transporta je v zadnjih desetletjih širjenje tujerodnih vrst še hitrejše. Pred skoraj desetimi leti je bilo v slovenskem morju zabeleženih nekaj čez petnajst tujerodnih vrst, danes jih je že več kot petdeset. Med temi prevladujejo mehkužci, torej školjke in polži. Prisotnost tujerodnih vrst se nenehno spreminja, zato je ključno tudi raziskovanje in znanje ter izmenjava podatkov med morskimi raziskovalci in institucijami. O spremljanju in nadzoru tujerodnih vrst, kot so rebrače, modre rakovice ali ribe skakalke, smo se v oddaji Morje in mi pogovarjali z morskimi biologi v Piranu in Trstu.
Drugi vsebinski poudarki: Žirovski župan Žakelj imenovan za sekretarja na obrambnem ministrstvu. Kako bo z vodenjem občine? Loška dolina lahko veliko ponudi turistom, med drugim opazovanje medveda Lastniki kampov na Gorenjskem nezadovoljni zaradi nesorazmernih omejitev Prvič zaznamujemo dan travniških sadovnjakov; ti so pomemben življenjski prostor za živali
Posle male pauze evo obećane epizode! Vreme je da rasčistimo konfuziju, ko je grafički a ko je UI/UX dizajner? U ovoj epizodi host Dizajn Priče Ivona Petrović, pričaće o 4 grane dizajna: Grafički dizajn Web...
V epizodi #45 je bil moj gost Aleš Ernst, učitelj in izumitelj metode AEQ. Metoda AEQ se ukvarja z odpravo vzrokov kroničnih bolečin in kroničnih bolezni, ki nastanejo kot posledica permanentno povišanega tonusa mišic in sprememb drže in gibanja osebe. V tej epizodi se mi je pridružil tudi Jani Pravdič. Dotaknemo se tematik, kot so: Kaj je metoda AEQ Vzroki za nastanek težav Najpogostejše kronične težave pri ljudeh Potek terapije AEQ Meditacija Psihedelične substance Najpogostejše zmote in iluzije ljudi Kaj so travme? Vrste kroničnih stanj Več o AEQ metodi: https://aeq.si/
Radio Olovo -audio zapisi,emisije,prilozi,najave,razgovori emitovani u programu Radio Olova
Proteklu sedmicu karkterizira nepovoljna epidemiološka situacija na teritoriji općine Olovo.Na današnji dan (6.11.2020.godine) do 11.00 sati je 26 aktivnih pozitivnih na korona virus,oporavljenih je 88 ,od početka pandemije do danas 8 naših sugrađana je nažalost preminulo od posljedica izazvanih covid infekcijom.U izolaciji se nalazi 75 lica od čega je u izlotoriju Podhrastovi 7 osoba sa teškom kliničkom slikom,kazao je u izjavi za naš radio direktor DZ Olovo dr.Izudin Kućanović.
U 78. epizodi Pojačalo podkasta, gost Ivana Minića je Ilija Malović - koosnivač portala “Rakija, uglavnom”. Kao sociolog po struci, Ilija govori šta je navelo njega i njegovog kolegu sa fakulteta Zorana Radomana da pokrenu blog “Rakija, uglavnom”, odakle uopšte interesovanje za samu rakiju kao alkoholno piće, te kako se stiče znanje o samoj materiji - malo natuknica: degustacija. Kako je nastala rakija na ovom podneblju, usporedba sa drugim nacionalnim alkoholnim pićima, poput američkog burbona, škotskog viskija, francuskog konjaka.. Sve to je ispraćeno autentičnim pričama o domaćim destilerijama, uz predloge za posete i kušanja, jer ipak bonton nalaže da treba poznavati deo svoje kulture i tradicije u kojoj je rakija nesumnjivo utkana. Da li Vas zanima kako se peče rakija i koje rakije postoje? Ko stoji iza rakije odvažnog imena - “Jebiga”? Upravo to Vas čeka za kraj ove hedonističke epizode. Teme u podkastu: - Uvod - Odakle interesovanje za rakiju? - Studije i nadogradnja - Istraživanje drugih zemalja i njihovih tradicija - Nastanak rakije - Edukacija ugostitelja - Autentične rakijske priče - Vrste rakija - Kako se peče rakija Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/35xtLll Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN
Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.
Dolgo se je čakalo in prestavljalo izstrelitev naših dveh satelitov, po še eni neuspešni izstrelitvi sta Bor in Dejan na radiu City gostila dr. Iztoka Krambergerja. Seveda je bila le dan za tem uspešna izstrelitev. Ne glede na vse, zanimiv pogovor, tudi o novih vesoljskih projektih v našem mestu. Izvoli! :)
Šta se desi kada vrsta zaluta negde gde joj nije mesto? Šta ako joj se tamo svidi dovoljno da preplavi novo stanište? Danas razgovaramo o invazivnim vrstama - o tome šta su, kako ih prepoznajemo i kako se nosimo sa njima. Pričamo priče o uspešnim (i manje uspešnim) pokušajima istrebljivanja invazivnih vrsta i donosimo vam nove zanimljive činjenice!
Pa bodimo, prosim, samokritični
Cochrane skupina za kožu pripremila je skoro 90 sustavnih pregleda o učincima intervencija za širok spektar kožnih stanja. Jedan od njih je ažuriran po treći put u svibnju 2017, a prikazuje posljednje dokaze o virusnoj infekciji, molluscum contagiosum. Razgovor s glavnim autorom prevela je Jelena Šuto, studentica medicine s Medicinskog fakulteta u Splitu, a pročitati će ga Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea.
Cochrane skupina za kožu pripremila je skoro 90 sustavnih pregleda o učincima intervencija za širok spektar kožnih stanja. Jedan od njih je ažuriran po treći put u svibnju 2017, a prikazuje posljednje dokaze o virusnoj infekciji, molluscum contagiosum. Razgovor s glavnim autorom prevela je Jelena Šuto, studentica medicine s Medicinskog fakulteta u Splitu, a pročitati će ga Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea.
Među Cochrane sustavnim pregledima liječenja tumora u žena koje imaju rak dojke, nalazimo i one koje istražuju učinke postupaka koji bi im mogli pomoći nakon završetka liječenja. U jednom od tih sustavnih pregleda, objavljenom u svibnju 2016. godine, autori uspoređuje različite mogućnosti rekonstrukcije dojke. Studentica medicine, Jelena Šuto, s Medicinskog fakulteta u Splitu prevela je razgovor s glavnim autorom, a Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea će ga pročitati.
Cochrane skupina za kožu pripremila je skoro 90 sustavnih pregleda o učincima intervencija za širok spektar kožnih stanja. Jedan od njih je ažuriran po treći put u svibnju 2017, a prikazuje posljednje dokaze o virusnoj infekciji, molluscum contagiosum. Razgovor s glavnim autorom prevela je Jelena Šuto, studentica medicine s Medicinskog fakulteta u Splitu, a pročitati će ga Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea.
Među Cochrane sustavnim pregledima liječenja tumora u žena koje imaju rak dojke, nalazimo i one koje istražuju učinke postupaka koji bi im mogli pomoći nakon završetka liječenja. U jednom od tih sustavnih pregleda, objavljenom u svibnju 2016. godine, autori uspoređuje različite mogućnosti rekonstrukcije dojke. Studentica medicine, Jelena Šuto, s Medicinskog fakulteta u Splitu prevela je razgovor s glavnim autorom, a Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea će ga pročitati.
Među Cochrane sustavnim pregledima liječenja tumora u žena koje imaju rak dojke, nalazimo i one koje istražuju učinke postupaka koji bi im mogli pomoći nakon završetka liječenja. U jednom od tih sustavnih pregleda, objavljenom u svibnju 2016. godine, autori uspoređuje različite mogućnosti rekonstrukcije dojke. Studentica medicine, Jelena Šuto, s Medicinskog fakulteta u Splitu prevela je razgovor s glavnim autorom, a Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea će ga pročitati.
Med vsemi številnimi komentarji, predlogi in pismi na borindejan@gmail.com (hvala, mimogrede, zelo cenimo vse), se je znašlo tudi nekaj vprašanj. Nekatera zares, nekatera (domnevamo) bolj za šalo... No, Bor in Dejan sta se odločila, da odgovorita na nekaj njih. :) Pa vabljeni, da pišete še naprej!
dr. Zijad Ljakić Serijal pitanja i odgovora.
Jasmin Durić, prof. Serijal predavanja komentar "Knjige tevhida"
Potem, ko je Dejan teden dni nazaj povedal svojo žalostno, morda celo nerodno, praznično zgodbo, je zdaj svojo pripravil tudi Bor. Ki je, seveda njegovim letom primerno, poučna, globoka in... No, prisluhni sam/a!
U svakom poslu postoje greške kojih možda niste ni svesni, a koje vas udaljavaju od vašeg napredka i uspeha u karijeri. Podelio sam sa vama 3 osnovne vrste grešaka u biznisu ili kako sam ih ja nazvao, 3N greške, koje možda pravite vi ili vaši zaposleni, a koje imaju negativan uticaj na vaš rad. Ukoliko prepoznate neku od ovih grešaka na vašem primeru, treba da reagujete kako biste ih rešili i nastavili uspešno da poslujete.
Šta su craft piva, kako je nastala pivara Dogma, na koji način je razvijan ovaj brend i kako je tekla čitava priča sa zanatskim pivarstvom u Srbiji saznajte u razgovoru Ivana Minića i Vladimira Stojkovića. U 39. epizodi Pojačalo podkasta Vladimir, vlasnik craft pivare Dogma, govori o problemima sa kojima se bori craft pivarstvo, otkriva koja je razlika između craft i industrijskih piva i priča o svojim planovima za dalje razvijanje pivarske scene u našoj zemlji. Teme u podcastu: - Popularizacija zanatskih piva - Razlika između industrijskog i craft piva - Kako je Faške ušao u craft priču - Vrste piva - Kako se pravi pivo - Kako pivo postaje posao - Kako se razvijao Dogma brend Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN
LinkedIn oglaševanje - že razmišljaš, kako ga boš čim bolje izkoristil? V Sloveniji ima LinkedIn že okoli 300 tisoč uporabnikov, ki "čakajo", da do njih pristopiš. Če posluješ mednarodno, so tvoje možnosti še toliko večje. Ne zamudi priložnosti in se seznani z oglaševanjem na tej čedalje bolj popularni platformi. Izhodišče za LinkedIn oglaševanje je, da ustvariš poslovno stran in nato oglaševalski račun. S tem se ti odpre možnost, da izkoristiš vse vrste oglaševanja, ki na LinkedInu ponujajo predvsem prednost visoke personalizacije oglasov. Vrste oglasov pa so: sponzorirane vsebine, tekstovni oglasi, oglasna sporočila, prikazno in dinamično oglaševanje. V dvainšesteseti oddaji POINT OUT Weekly te torej seznanimo z oglaševanjem na LinkedInu, predstavimo vse vrste oglasov in ti podrobno razložimo proces postavitve kampanje. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**
Proti koncu leta 2016 so slovenski raziskovalci končali terensko delo triletne sistematične študije človeške ribice pri nas in že kmalu so ugotovili, da pri nas ne živi le ena vrsta tega endemita. A kot pravi profesor doktor Peter Trontelj z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, za zdaj še ne moremo govoriti o vrstah, pač pa o potencialnih vrstah. Vrsta namreč postane, ko je uradno opisana v znanstveni literaturi in ko se s tem strinjajo tudi drugi biologi. Lahko pa že povejo, da bo potencialnih vrst devet, od tega jih pet živi v Sloveniji. Razlikujejo se po genskih značilnostih, po ekologiji, razširjenosti pa tudi po vedenju. Nekatere od skupin prihajajo na površje, druge ne. Vrsta, ki na primer živi na območju Stične, ima drugačno barvo nog, istrska več zob. Posebnost je seveda tudi črna človeška ribica, ki živi samo v Beli krajini in še to v zelo omejenem delu, na le nekaj kvadratnih kilometrih.
No description
No description
Predavanje održano: 06.12.2016. Ciklus predavanja: "Tri temelja vjere" - Muhammed b. AbdulVehhab et-Temimi, rhm. Posjetite nas na našoj facebook stranici: U.G."Elif" Kalesija https://www.facebook.com/ElifKalesija
Vrste vjerovanja u Sudnji dan
Vrste šefa’ata na Sudnjem danu
Vrste dobročinstva prema komšijama
Vrste strpljivosti ili sabura
Followup Ovog puta smo imali samo jedan followup od našeg stalnog dopisnika iz Windows sveta, Slobe Ljubišića, o prvom satu koju bi se mogao nazvati "pametnim" Vesti Šuška se po Tviteru i drugim društvenim mrežama i portalima da će Apple konačno najaviti unapređeni AppleTV i SDK za AppleTV, pa smo i nas dvojica rekli šta mislimo o tome 05.04.2015. od 11 časova ćemo u Domu omladine u Beogradu uveličati proslavu desete godišnjice srpske Apple korisničke grupe javnim snimanjem jedne epizode. Glavni deo epizode Particije i file sistemi (13:30) Vrste particionih šema (MBR, Apple Partition Map, GUID) Vrste volume formata (Mac OS Extended, Journaled, Case sensitive) i zašto ne treba koristiti Case sensitive file sistem Šta ako imamo eksterni disk koji hoćemo istovremeno da koristimo i na Macu i na PC-u? Šta je CoreStorage i zašto je bitan? Od Mac OS X 10.5 (Leopard) Disk Utility radi dinamičko reparticionisanje, ako je izvodljivo Razlozi ZA i PROTIV particioniranja Negde tokom ovog dela epizode smo pomenuli kako se HOME folder pomera na drugu particiju ili na drugi disk. Detaljna analiza problema aktuelnih fajl sistema: Hypercritical Ep.56 Belt and Suspenders Rešavanje problema u fajl sistemu (48:30) Prvo ustanoviti da li uopšte imamo problem sa fajl sistemom, tj. da nije možda reč o hardverskom problemu sa diskom (DriveDX je aplikacija koja može da proveri SMART status na eksternim USB ili Firewire diskovima) Ako nemamo hardverski problem, onda u Disk Utility ako nije reč o sistemskom disku Ako moramo da proverimo šta nije u redu sa sistemskim diskom, onda moramo da podignemo računar sa Recovery particije ili drugog diska ako nemamo Recovery particiju. Ako nemamo ni jedno ni drugo, a imamo drugi Macintosh i Firewire ili Thunderbolt kabl na raspolaganju, možemo računar koji ima problem da pokrenemo u tzv, Target modu: svi njegovi diskovi postaju "eksterni" diskove računara u koji smo ubacili drugi kraj kabla Šta sve mogu da uradim kada računar podignem sa Recovery particije (58:40) resetpassword Disk Utility reinstalacija sistema postavim/isključim firmware password Internet Recovery Šta je Internet Recovery? Koje su mašine podržane? Kada će da se traži AppleID a kada ne kod reinstalacije FileVault (01:07:20) FileVault omogućava enkripciju podataka na disku na nivou samog diska. Takozvani "legacy" FileVault je enkriptovao sadržaj home foldera, ko ga koristi što pre preći na FileVault 2. Ukoliko ne postoji Recovery particija, ne može se koristiti File Vault. Permissions (01:16:40) Šta je POSIX, a šta su ACL-ovi? "Razbiti" mit o repair permissions, tj. objasniti šta on tačno radi (01:24:30) Default permissions za HOME folder se "popravljaju" iz resetpassword u Terminalu kada se podigne sa recovery particije (01:27:00) Kreiranje instalacione particije/USB sticka (01:29:25) U Mavericksu i Yosemiteu koristimo createinstallmedia UNIX tool, za ranije operativne sisteme koristimo opciju "restore" u Disk Utility aplikaciji. Create bootable OS X drive from the Installer app Ovo je primer, podeljen u nove redove da se lakše vidi šta je šta, inače sve treba pisati u istoj liniji: sudo /Applications/Install OS X Yosemite.app/Contents/Resources/createinstallmedia --volume /Volumes/Untitled --applicationpath /Applications/Install OS X Yosemite.app --nointeraction Create bootable OS X drive using InstallESD.dmg and Disk Utility Zahvalnice Snimljeno 23.03.2015. uz veliku pomoć Velikog Maga zvučnih majstorija Ognjena Tomića, i ovog puta ne u studiju Visoke škole elektrotehnike i računarstva strukovnih studija , već u učionici Crossover Apple Training Centra. Uvodna muzika by Vladimir Tošić. Logotip by Aleksandra Ilić. Artwork epizode by Saša Montiljo, Pukotine, 2001.
U ovoj cjelini vidjet ćemo kako je često vrlo teško razaznati razliku između žanrova. The post 3 – Različite vrste filmova #FilmLiteracy appeared first on Fred Croatian Channel » FRED Croatian Podcast. 3 – Različite vrste filmova #FilmLiteracy was first posted on February 7, 2015 at 5:26 pm.©2015 "Fred Croatian Channel". Use of this feed is for personal non-commercial use only. If you are not reading this article in your feed reader, then the site is guilty of copyright infringement. Please contact me at radio@fred.fm
Vrste Hadždža i sunneti ihrama