Podcasts about priporo

Poslušalka je kupila preveč masla. Nameravala je peči pecivo za praznovanje, ampak zdaj to maslo je ostalo. Ga lahko da v skrinjo, jo zanima. Sestra Nikolina pravi, da seveda lahko. Priporoča ji tudi, da ga razdeli na količine, kot so v receptih za pecivo oziroma piškote. Ko bo maslo potrebovala, ga večer prej da v hladilnik ali v shrambo. Tako dejansko lahko maslo kupimo na zalogo in ga imamo vedno na dosegu.

Tokrat o najnovejših raziskavah s področja epigenetike, prenosa stresa med generacijami in vplivu travme. Pa tudi o tem, da učinki stresa v možgane niso vklesani v kamen. Zavili pa bomo tudi v "možgansko porodnišnico"! Mojca Delač gosti raziskovalko dr. Mašo Čater, sodelavko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki nas je odpeljala v svet predkliničnih raziskav. Priporočamo v posluh!

Mladi potrebujejo dolgoročno digitalno vzgojo, dober zgled v odraslih in regulacijo tehnoloških velikanov, ne popolnih prepovedi ali zakonskih omejitev tehnologije, pravi Katja K. Ošljak. Kako prednosti in pasti uporabe telefonov vidijo mladi, kaj kažejo domače in tuje raziskave, kako omejevati uporabo telefonov v šolah? Katja Koren Ošljak je asistentka na Fakulteti za družbene vede in ustanoviteljica zavoda za digitalno vzgojo Vsak. Val 202 • Odbita do bita • Tik Tok 3: Katja Koren Ošljak o mladih Priporočeni čas uporabe zaslonov pri otrocih | safe.si The State of Personal Online Security and Confidentiality | SXSW LIVE - YouTube Izid knjige Mediji & mladi - Mediji mladih Odbit Discord Maruša na Bluesky Anže na Bluesky Poglavja: 00:01:54 Presenetljiv podatek digitalne zrelosti 00:04:29 Kako velika težava je tehnologija v šolah? 00:05:43 So telefoni nekaj posebnega? 00:09:28 Časovna omejitev zaslonov 00:12:24 Preusmerimo jezo od telefonov h tehnološkim velikanom 00:17:24 Je prepoved telefonov napačen signal mladim? 00:24:35 Kako naj šole vzpodbujajo odgovorno rabo telefonov? 00:28:43 Prakse in rezultati iz tujine

Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.Kako pripravljena je Evropa na novi svet? Kakšen ta svet sploh je? Pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini in še ne mesec dni od začetka mandata Donalda Trumpa odgovarjajo: Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec in obramboslovec, Branko Soban, novinar Dela, Marek Kohv, estonski varnostni strokovnjak. Priporočamo tudi poslušanje reportaže iz Estonije in Finske o dojemanju ruske grožnje.

V zadnji decembrski epizodi, ki nas z možgani pelje po svetu, se družimo s prof. dr. Jernejem Uletom, ki je vodja laboratorija in direktor centra za demenco za King's collegu v Londonu. Že skoraj četrt stoletja je, odkar ga je raziskovalna pot odpeljala v tujino, ukvarja pa se z molekularno nevroznanostjo in išče podstat, vzroke in možnosti zdravljenja s pomočjo ribonukleinske kisline. Mojca Delač ga je poklicala v London. Priporočamo v posluh!

Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.

V tokratni epizodi se dobesedno sprehodimo od sinhronizacije do stylinga. Priporočamo ogled videa na youtube kanalu Gospoda! Uživajte!

Goljufi uporabljajo vedno prefinjene metode spletnih prevar, posledice pa marsikoga spravijo na rob obupa. Kako omejiti oziroma izničiti verjetnost, da postanemo žrtev in česa nikakor ne smemo narediti, boste slišali oddaji . Priporočila in pojasnila pristojnih so povedali predstavniki bank, Generalne policijske uprave in Zveze potrošnikov Slovenije.

V Cicerovem de Legibus najdemo misel, ki je postala latinski pregovor: »Sapientia me eum, quicumque sum, effecit« (Modrost me je naredila takšnega, kakršen sem.) Kdo ali kaj je modrost, ki nas oblikuje in dela takšne kot smo? Iskanje modrosti je skupno vsem kulturam antičnega Vzhoda. Gre za iskanje »umetnosti«, kako je dobro živeti, kako v življenju uspeti, pa hkrati razmišljanje o svetu, o srečanju z njim in za izdelavo neke etike o vsem tem, pretkane z religioznimi prvinami. Tako modrost v uvodu razloži Vladimir Truhlar v Duhovnem leksikonu. Danes bi se ustavil ob modrosti, kako živeti in odkrivati življenjsko modrost. Tega smo velikokrat deležni preko preizkušanih in starejših ljudi. Z birmanci v pripravi na birmo in ko razmišljamo o darovih Svetega Duha, še posebej o daru modrosti si velikokrat ogledamo film The Ultimate gift. V slovenščino je prevod, po mojem mnenju z neposrečenim prevodom Poslednje darilo. Film je posnet po knjigi ameriškega motivacijskega govorca Jima Stovalla, ki je prevedena tudi v slovenščino z naslovom Največji dar in to mislim, da bi tudi bil boljši prevod za naslov filma v naš jezik. Priporočam ogled filma. Ti darovi, darila, ki jih film prikazuje je avtor knjige Jim Stovall opisal: »Dvanajst darov, dvanajst poti do dediščine, neslutene vrednosti: Dar dela, ki nas navdaja z zadovoljstvom in nas osrečuje Dar denarja, ki postavi stvari v življenju na svoje mesto Dar prijateljstva, ki predstavlja edino resnično bogastvo Dar učenja, ki nas more kot strast spremljati skozi življenje Dar problemov, ki jih moramo dojeti kot življenjski izziv Dar družine, ki se izraža skozi pripadnost najbližjim Dar smeha, ki je najboljše zdravilo za ranjeno dušo Dar sanj, ki je v resnici dopolnjujoča se veriga življenjskih ciljev Dar dajanja, ki nas bogati skozi razdajanje drugim Dar hvaležnosti, ki nam nudi zadovoljstvo ob že danih stvareh Dar enega dne, ki nas navaja polno živeti vsak dan posebej Dar ljubezni, ki se ohranja le, če si ga obilno delimo z drugimi.

Tomorrow and Tomorrow and Tomorrow Again: Anže prizna, da kdaj prebere tudi kakšno knjigo, ki ne govori o hladni vojni ali vojnih letalih. Pižama prikimava in med snemanjem na skrivaj igra Tetris. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš in dobiš dodatno mini epizodo. Pridi se pogovarjat -> Discord: Apparatus klub Vprašaj Glave – […]

Slovensko gospodarstvo se je izkazalo kot odporno na zunanje šoke, njeno krevanje po pandemiji pa se je upočasnilo, je v najnovejšem poročilu ugotovila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Vladi priporočajo fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme na področju pokojnin in zelenega prehoda. - Brezposelnost dosegla novo rekordno nizko raven - Izrael potrdil enega od največjih zasegov palestinskega ozemlja - 25. Sajeta na Tolminsko prinaša pestre glasbene žanre in ustvarjalne prakse

V Sloveniji smo še vedno daleč od uresničitve procesa deinstitucionalizacije v praksi. Ta ugotovitev je bila eno od izhodišč današnjega posveta v Novi Gorici, kjer so med drugim govorili o nujnosti spodbujanja in omogočanja življenja v skupnosti tako invalidom kot tudi starejšim. Posvet je pripravil urad varuha človekovih pravic, ki vladi že več kot pet let neuspešno priporoča sprejetje potrebnih ukrepov za ureditev dolgotrajne oskrbe in deinstitucionalizacije. Čeprav sta bila povabljena in najavljena, sta se minister za solidarno prihodnost Simona Maljevac ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec - na veliko razočaranje udeležencev - opravičila.

William Shakespeare v Romeu in Juliji pripominja, da bi to, kar imenujemo vrtnica, prav tako lepo dišalo, ko bi to rastlino poimenovali kako drugače. Pa ima veliki angleški dramatik prav? So imena, ki jih poiščemo in navsezadnje nadenemo ljudem, krajem, bogovom in živalim, resnično nepomembna, nemara že kar odvečna, pač nekakšna prazna dekoracija, ki kvečjemu zamegli najglobljo resnico poimenovanih bitij, pojavov in predmetov? Jezikoslovec, slovaropisec in etimolog akad. dr. Marko Snoj se nikakor ne bi strinjal s takšnole diskvalifikacijo moči in pomena imena. V predgovoru k svoji knjigi Imena slovenskih psov, ki je pod okriljem Založbe ZRC luč sveta ugledala pred nekaj meseci, namreč zapiše naslednje misli: »Ko so se pri človeški vrsti začela vsaj v obrisih ločevati nagonska dejanja od čustvenih, ta pa od razumskih, lahko začnemo govoriti o kulturi. Ena kulturnih pridobitev so tudi lastna imena, s katerimi imenujemo in prepoznavamo enkratne posameznosti, od soljudi do bogov, od delov stezic do ozvezdij – pa tudi tiste živali, ki se nam zdijo vredne, da nosijo svoja lastna imena. Ki svoja imena v človeškem jeziku prepoznajo in se nanja odzivajo. Psi vsekakor so take živali. Imenovanje kogar koli, od človeka in živali do boga, je kulturno dejanje. Povedano s parafrazo: je dejanje, ki odseva kulturo imenodajalca.« K temu pa dr. Snoj dodaja še tole vprašanje: »Kakšna je današnja slovenska kultura in kam pri njej pes taco moli?« Natanko to pa je bilo tudi vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu: kako je namreč ime našim psom in kaj ta imena navsezadnje povedo o nas samih? Pri tem nam je, jasno, pomagal prav dr. Marko Snoj.   foto: 4924546, Pixabay

Piše: Jure Jakob, bereta Ivan Lotrič in Eva Longyka. Milan Dekleva, eden najbolj vsestranskih slovenskih literarnih ustvarjalcev in eden od tiste vrste besedovalcev, ki z leti postajajo vse bolj okretni in zmogljivi, nas je razveselil z novo pesniško zbirko: Čistost tega jutra je njegova že sedemindvajseta po vrsti. Ni tako redko, da se osebni literarni slog kakega uveljavljenega in v resnici izrazitega avtorja z leti nevarno približa literarni maniri, ki ji zmanjkuje živega soka; v stilistično naprezanje, ki se mukoma izogiba ponavljanju samega sebe. Ob branju Čistosti tega jutra Milana Dekleve pa me niso spreletavale misli na kaj takega, nasprotno, zlahka se je prepustiti brbotališču in hudourniškemu toku bistrih pomenskih skokov, zasukov in obratov, s katerimi Dekleva bralca vleče skozi zbirko na podoben način kot v prejšnjih, a hkrati presenetljivo sveže, prenovljeno in prerojeno. Zbirka ponuja kar zajetno bero pesmi, natančna in pronicljiva piska kratkega spremnega besedila Petra Koršič jih je naštela petinsedemdeset. Večina pesmi je kratkih ali srednje dolgih, vse so brez naslova, razporejene pa so v tri ločene sklope s samostojnimi naslovi: Časi, Dnevi, Obrazi. Milana Deklevo čas vznemirja že vse od začetka njegove umetniške poti, še posebej izrazito pa od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je s svojo poezijo začel na izviren način beležiti duhovne koordinate postmoderne oziroma postmetafizične dobe. Gre za čas oziroma, natančneje, časovnost v filozofskem pomenu. V dolgi zgodovini evropske metafizične misli je imela tradicionalno priviligirano mesto in bila sveti gral največjih umov in najdaljnovidnejših umetniških snovalcev tako ali drugače razumljena večnost, ob koncu drugega tisočletja pa se je na duhovnem zemljevidu to skorajda obrnilo na glavo – primat je prevzela časovnost. Spremembo paradigme verjetno najbolj lapidarno ponazarja kar osrednje filozofsko delo Bit in čas Martina Heideggerja, enega najvplivnejših mislecev 20. stoletja, ki je neposredno ali pa prek odmevov vplival tudi na snovanje Milana Dekleve. Temeljna ontološka vprašanja o smislu biti se zdaj razpirajo na obzorju časovnosti. A obzorje časovnosti ima veliko obrazov, njihovo število je praktično neomejeno, kajti čas, dokler traja, nenehno priteka iz nedoločenosti in odteka v nedokončanost, bi lahko rekli po branju prvega sklopa Deklevove zbirke Čistost tega jutra. Fascinacija s časom nikakor ni enoznačna, ampak polna ambivalence. Če v eni od pesmi beremo: "Občudovalec in vernik časa sem," po drugi strani govorec pesmi na različne načine izraža svoje antagonistično razmerje do časa. Čas je tako tudi trmoglavi otrok, ki človeka noče povsem sprejeti vase, ker bi potem moral skupaj z njim umreti, beremo v prvi pesmi. A čas preživi, mi pa (v času) ne, zato je človek v razmerju do časa slejkoprej obsojen na tujstvo, nedomačnost. Toda čas, kot beremo v drugi pesmi, je tudi aktivist in vratar, ki s svojim nepreklicnim obličem minljivosti stvari na tem svetu preobraža na ta način, da zasijejo v osupljivi lepoti – kot rdečkast češnjev les, potem ko ga poskoblja mizar in mu vdihne obliko. Čas je tisti, ki vsakemu posameznemu bivajočemu na tem svetu podeljuje obliko, prepoznavnost, identiteto. A, presenetljivo, na vse skupaj je mogoče pogledati tudi iz drugega zornega kota in reči tako, kot pravi pesem, posvečena pokojnemu Marku Sosiču: "Nič na svetu ne potrebuje časa, / če se noče ujeti v obliko." In v nadaljevanju: "Kje so oči za neuresničeno, / notranjo zmožnost nastanka? // Čutim razprtost iztegnjenega kota, / ki stopa v svobodo premice. // Kaj pa morje? Kaj pa njegova / svoboda valovanja in plimovanja?" Čas torej vendarle ni poslednje obzorje, ki se ga dotika Deklevova poezija. Obstaja nekaj ontološko relevantnega, kar se izmika njegovi vseobvladljivosti, nekaj, kar je, kot pravi citirana pesem, povezano s svobodo in z zmožnostjo nastanka, se pravi s stvariteljstvom. Ni to tisto območje, ki je bilo tradicionalno povezano s pojmi, kot sta večnost in neskončnost? Ampak naloga poezije, kakršni je zavezan Milan Dekleva, je, da vznemirja s presenetljivimi pogledi in sopostavitvami različnih perspektiv, s fantastičnim obiljem oblik snovnega in intelegibilnega sveta, ne pa da s sholastično monotonijo pospravlja odgovore v predalčke. Poezija je življenje, ki utripa v času, pesnik pa, kot beremo v zgoščenem tristihu, "velikansko neiztrohnjeno srce v oceanu nemega prostora". Milan Dekleva je bržkone najbolj filozofičen slovenski pesnik. S tem ne merim le na tematsko razsežnost njegove poezije, ki je očitna, ko z značilno miselno ostrino, ki se ves čas giblje na robu paradoksa, upesnjuje filozofsko univerzalne teme biti in niča, časa in večnosti, eksistencialnega in zgodovinskega smisla, ampak tudi na notranjo držo in nastrojenost "lirskega subjekta" teh pesmi. To je drža neusahljivega čudenja in nekako vselej vedre presunjenosti. To je še posebej izrazito vpričo fenomenov, kjer bi bila mogoča ali pa celo pričakovana drugačna drža. Tudi minevanje, izginevanje, temna senca, ki postopa s pesnikom, pesem obsije z žarko svetlobo, tudi tja pesem pristopi z besedo, do roba napolnjeno s svetlobo. In igrivostjo, tudi humorjem, včasih ludističnim burkaštvom. In skoraj vedno z jezikavo slastjo, ki se veseli gibčnosti besed in se ji hvaležno prepušča, jo ob vsaki priložnosti prijazno izvablja. Pesnik je pridno, sposobno bitje, vselej je na delu kot okretna in neumorna gospodinja – gospod, ki se udinja pesmi. Čistost tega jutra Milana Dekleve je pesniški dokument prevzetosti nad bivanjem, obiljem bivanja, prekipevanjem biti. In niča. Tudi v zadnjem ciklu z naslovom Obrazi, ki je poskus imaginativnega vživljanja v duhovno prezenco velikih žensk iz zgodovine zahodne umetnosti in poklon spominu na njihovo praviloma tragično osebno usodo. Tudi tu lahko ponovimo za Deklevo: "Pesem je preobilje." In tudi zato je zbirka Čistost tega jutra hvaležno branje. Priporočljivo branje za naš nehvaležni čas.

S prvim februarjem se začenja prodaja tako imenovanih ljudskih obveznic z ročnostjo treh let. Je priporočljivo obveznice imeti v vsakem varčevalnem portfelju? Za primerjavo- kakšni so donosi norveškega državnega sklada? Zakaj so najpomembnejše evropske delnice ta teden v povprečju dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh letih? Kaj pomeni divja rast peščice tehnoloških delnic? Kdaj je primeren čas za vstop v neko varčevalno shemo? Zakaj je za Slovence vedno privlačen bančni depozit? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo upravljalec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek.

Tednu molitve za krščansko edinost se pridružujejo tudi v slovenskih župnijah v Clevelandu. V župnijskem listu Marije Vnebovzete beremo, da so tudi apostoli imeli med seboj nesoglasja (in Sveto pismo kaže, da je bilo teh veliko), a so še vedno oznanjali eno vero, enega Gospoda, en krst. Naši rojaki čez veliko lužo pa se bodo jutri v molitvi spomnili tudi škofa Friderika Baraga, saj bo minilo 155 let od njegovega vstopa v večno življenje. 38 let svojega zemeljskega življenja je posvetil služenju Indijancem plemena Očipve na zgornjem polotoku Michigan. Bil je eden najpomembnejših katoliških misijonarjev 19. stoletja med ameriškimi Indijanci. Tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu v Clevelandu bodo prosili za čudež na priprošnjo Friderika Barage, da bo kmalu prištet med svetnike katoliške Cerkve.

Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač

Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini. Od leta 2017 ima prepoved vstopa v Palestino, potem ko so na meji ugotovili, da podpira gibanje za bojkot, ki je v Izraelu nezakonito.

Tokratno priporočilo bo z nami delila znanstvenica, ki sicer preučuje vesolje, a vendar se v prihodnji dobri minuti ne bomo ozirali proti nebu.

V današnji epizodi sva preprosto vklopila kamero in se začela pogovarjati. Obdelala sva vse zanimive teme, ki so se nama zgodile v zadnjem tednu in preprosto delila najino mnenje z vami. Vabim vas, da si pogledate epizodo.Če vam je bila epizoda všeč, vabljeni k poslušanju kakšen pretekle epizode. Priporočam ogled zadnje epizode z gostom Blažem Oblakom.ŽELITE KUPITI NAŠ WAKE UP MERCH? SKOČITE NA NAŠO SPLETNO STRAN:https://iamwearealive.com/SUBSCRIBE NA KANAL: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:TIKTOK: https://www.tiktok.com/@iamwearealiveFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/FACEBOOK: https://www.facebook.com/matjaz.dover POSLUŠATE NAS LAHKO TUDI NA APPLE IN GOOGLE PODCASTS: APPLE:https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624GOOGLE:https://podcasts.google.com/feed/aHR0cHM6Ly9mZWVkcy5idXp6c3Byb3V0LmNvbS8xNTY5NzIxLnJzcw?sa=X&ved=0CAMQ4aUDahcKEwiAxK6Vg739AhUAAAAAHQAAAAAQBQSupport the show

Vizualna umetnica Katarina Šeme je lani navdušila s svojim prvencem Sumatra – Leto na tropskem otoku, avtobiografskim potopisom v obliki risoromana. Poleg tega pa je jamarka. Bila je ena od zaslužnih članov ekipe pri reševanju ponesrečene jamarke, ki se je zgodila aprila letos pri raziskovanju nove jame pri Cerknici. Ta dogodek je povod za njen drugi risoroman, ki bo izšel prihodnje leto. Kaj pa priporoča v branje?

Marsel Gomboc je kulturnik, glasbenik ter predsednik Kulturno-umetniškega društva Jake Rabiča Dovje - Mojstrana, zadnjih 15 let pa tudi režiser in igralec. V prejšnji gledališki sezoni je pripravil predstavo o smučarskem skakalcu Janezu Poldi, ki je nastala po pričevanju Malči Polda. Kaj pa Marsel Gomboc priporoča v branje?

Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. V program Botrstvo je trenutno vključenih več kot 6300 otrok iz vse Slovenije, seveda tudi iz močno prizadetih in poplavljenih območij. Pri ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo programe Botrstvo, Veriga dobrih ljudi in še nekaj podobnih za celostno pomoč otrokom, že od začetka poplav pripravljajo različne načine za pomoč tistim, ki jo bodo potrebovali.Predstavnica ZPM Moste Živa Logar poudarja, da ljudje na prizadetih območjih potrebujejo čisto vse. Prošnje za pomoč zbirajo na 082057016 in 040176102. "Opozarjamo pa na podlagi izkušenj, da je zelo pomembno, da se pomaga in ne otežuje. Ljudje pogosto v želji, da bi pomagali ljudem, nehote lahko naredijo več škode kot koristi. Ne pomagajate ljudem z materialnimi donacijami, če ne veste katere konkretno potrebujejo. Najbolje, da se obrnete na preverjene, verodostojne humanitarne organizacije, da donirate prek njih." Kakor navajajo pri programu Botrstvo: Razumemo, da ljudje zdaj želijo pomagati, a jih hkrati pozivamo, naj bodo previdni, komu in kako darujejo. Verjamemo, da je želja po neposredni pomoči ljudem, skupaj z nezaupanjem v delo humanitarnih organizacij, lahko zelo velika, vendar opozarjamo vse, naj osebnih podatkov, računov, naslovov in drugih osebnih podatkov ne objavljajo in naj ne nakazujejo sredstev na objavljene OSEBNE račune. Taka pomoč lahko zelo velik in oster dvorezen meč: Nakazani zneski lahko znatno vplivajo na višine socialnih transferjev, štipendij in drugih dohodkov Prilivi zneskov kljub označbi CHAR lahko onemogočijo podeljevanje izredne denarne socialne pomoči Prejemniki so javno izpostavljeni: neznanci na domu, prinašajo nepotrebne donacije, ovirajo trenutne ekipe na terenu neprimerno nakazovanje sredstev na TRR svojcev prizadetih oseb: davčni in moralni zapleti Priporočamo izključno darovanje humanitarnim organizacijam, ki jih poznate oz. so preverjeno verodostojne. Večkrat se je že zgodilo, da so čez noč nastala društva, ki so neupravičeno zbirala sredstva ali jih pa niso bila sposobna koristiti za prave namene Vse, ki imate željo donirati pozivamo, da redno spremljate naše spletne strani, na katerih bomo sproti objavljali potrebe družin, ki so jih prizadele poplave. Trenutno bodo najbolj hvaležni za finančne donacije, saj ne vedo kdaj bodo razmere na cestah dovolj stabilne in dostopne, da se bodo lahko odpravili na pot oz. teren. Pomoč je potrebno nuditi takoj in učinkovito, ni pa smiselno prehitevat dogodkov in predvsem brez panike, ker ustvarja preveč prostora za napake in dodatne škode, predvsem pa poglablja stiske! S družinami v stiski pa smo dnevno v stiku, saj je naš cilj, da čim prej zaživijo v dostojnih razmerah! Donacije BOTER5 in BOTER10, ki bodo v avgustu poslane na številko 1919, bodo v celoti namenjene družinam za saniranje škode po poplavah. Hrano z daljšim rokom trajanja, higienske pripomočke, plenice in šolske potrebščine lahko prinesete v skladišče ZPM Moste Polje na Zaloški 54 vsak dan med 8.00 in 18.00, donacije bodo razdelili družinam z vseh koncev Slovenije. TRR NAKAZILO: Veriga dobrih ljudiZPM Ljubljana Moste-Polje,Proletarska 1, 1000 Ljubljana ADDIKO bank d.d.: SI56 3300 0000 1303 865BIC: HAABSI22Koda namena: CHARNamen: pomoč prizadetim v poplavahSI00 750

O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu Strokovnjaki za žile in srce, med njimi tudi gost oddaje Ultrazvok prof. dr. Zlatko Fras iz Kliničnega centra v Ljubljani, še zlasti priporočajo sredozemski tip prehrane poimenovan tudi mediteranska dieta. Številne študije namreč potrjujejo njen varovalni vpliv na naše žile. Te so celo življenje podvržene procesu ateroskleroze, ki lahko žilno steno poškoduje do te mere, da se žila zapre ali pa poči. In kdo je glavni krivec? »Glavni krivec je slabi LDL holesterol,« pravi dr. Fras. Podrobneje o aterosklerozi in vlogi holesterola pri njenem nastanku v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Ime tedna je Alenka Artnik, slovenska potapljačica, ki že več let premika meje mogočega. Na tekmovanju v potapljanju na vdih Vertical Blue na Bahamih je prejšnji teden v disciplini z dvojno plavutjo najprej postavila državni rekord, nato pa še v razmaku nekaj dni dva svetovna. Nazadnje se je potopila kar 111 metrov globoko. Alenka Artnik je bila tudi nedeljska gostja. Spregovorila je o skrivnostih potapljanja na vdih, meditaciji, usodi, olimpijskih igrah, resničnih izzivih. Tudi o snemanju dokumentarnega filma za mrežo Netflix in o tem, da si v prihodnosti vseeno predstavlja družino z otročki, ki tekajo po plaži. Ob potapljaškem centru, seveda. Priporočamo. Poslušaj tukaj. Kandidata sta še bila:  Vida Groznik, vodja organizacijskega odbora prve Evropske poletne šole umetne inteligence, ki je potekala v Ljubljani. Več kot 60 vrhunskih strokovnjakov iz najuglednejših univerz sveta in tehnoloških podjetij je o jezikovnih modelih, strojnem učenju in drugih aktualnih temah, povezanih z umetno inteligenco, svoja dognanja predstavljajo več kot 570 udeležencem z vsega sveta. Leon Novak, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, ki že od začetka vojne na različne načine pomaga Ukrajini in njenim prebivalcem. Prejšnji teden je že tretjič letos, tokrat v oblegano Odeso, sam odpeljal kombi z zdravili, gasilsko opremo ter higienskimi in invalidskimi pripomočki, saj ne želi drugih izpostavljati nevarnostim na vojnem območju.

Gašper Krajnc je stripar in ilustrator. Je tudi samouk in Korošec, ki živi v Ljubljani. Lani je pri založbi VigeVageKnjige izšel drugi del njegove ptičje trilogije z naslovom Vaške ptice. Z zlatirepcem nagrajeni stripar vam v branje priporoča kaj drugega kot strip, seveda.

Roberta Petana poznamo predvsem kot glasbenika s svojevrstnim smislom za humor. Koncertira bodisi sam bodisi v duetu Maja in Robi ali z zasedbo The Rafters, spremljamo ga lahko v oddaji Kaj dogaja na prvem programu Televizije Slovenije, z glasbenimi stvaritvami se odziva tudi na aktualno družbeno dogajanje. Ob nastopu na Lentu je Sari Zmrzlak zaupal priporočilo za branje in poslušanje.

Kino Bled je kolektiv mladih filmofilov, ki so se odločili, da je čas, da v domačem kraju pripravijo festival, ki bo popestril kulturno dogajanje in v mesto prinesel nekaj filmskega utripa, ki ga je Bled nekoč že imel. Letos jim je to uspelo že petič po vrsti. Eden od ustanoviteljev Kina Bled je tudi Matevž Polajnar, ki pa ni le ljubitelj filmov, ampak tudi knjig.

Gostja Evrope osebno je mjanmarska pisateljica, zdravnica in aktivistka Ma Thido, sicer predsednica Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN-u. Med drugim je bila v svoji bogati karieri tudi zdravstvena svetovalka in tesna sodelavka z Aung San Su Či, kontroverzno prejemnico Nobelove nagrade za mir. Zakaj trenutno ne živi v Mjanmaru, kakšni so bili njeni dnevi v zaporu in zakaj si je izbrala kariero, ki jo v domovini nenehno postavlja v nevarnost?Priporočamo tudi intervju z Ma Thido novinarja Mateja Juha na MMC.  Foto: Cankarjev dom

V Logatcu se začenja že 10. poletni glasbeni festival Cantabile, ki bo gostil 8 vrhunskih glasbenih dogodkov ter prepoznavne glasbene ustvarjalce iz različnih koncev Slovenije in Izraela. Kaj pa v branje priporoča dirigent orkestra Cantabile in umetniški vodja festivala Marjan Grdadolnik?

Palestinska režiserka se v svojih filmih dotika tabu tem tako s perspektive tradicionalne palestinske družbe kot položaja zatiranih Palestincev v Izraelu. Samar Kupti (Samar Qupty) spregovori o okupaciji, patriarhatu ter težavah pri filmskem ustvarjanju v Izraelu, če si Palestinec. Priporočamo tudi intervju s Samar Kupti in Salehom Saadijem na MMC.

Gost sredinega Svetovalnega servisa bo Andrej Šter, vodja konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve. Kako odprt ali zaprt je svet po treh letih pandemije, kakšna dokazila potrebuje posameznik za obisk posamezne države? Pospremimo tudi aktualno dogajanje glede avstrijskega novega podaljšanja nadzora na notranji schengenski meji s Slovenijo, z začetkom leta pa se je končalo poletno čakanje na mejnih prehodih s Hrvaško.

Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.

Zdravo. Srečno in zdravo novo leto 2023.

Približno tri tedne pred začetkom novega šolskega leta so znana priporočila za omejevanje koronavirusa v šolah. Po besedah Nine Pirnat iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje sta ključna ukrepa dva: prezračevanje in samoizolacija okuženih. Predvideno je samotestiranje doma za osnovnošolce, dijake in študente, ne pa tudi za otroke v vrtcu. V oddaji tudi o teh temah: - Požar pod Socerbom omejen, gasilce najbolj skrbi burja - Vse pogostejše kršitve pravic delavcev, ti obljubam vse manj verjamejo - Kaj za vojno v Ukrajini pomenijo eksplozije na polotoku Krim?

Večji del šolskih počitnic je za nami; tako se v izobraževalnih ustanovah že sprašujejo, kako se bo začel pouk glede na epidemične razmere. Kot kaže zdaj, naj bi za šole veljalo obvezno samotestiranje, ki bi ga učenci ob pojavu simptomov izvajali doma, če pa se bodo razmere zelo poslabšale, bi se testirali vsi. O tem naj bi danes svetovalna skupina pripravila priporočila. Druge teme oddaje: - Vnovična uvedba prispevka za energetsko učinkovitost bo znova podražila pogonska goriva - Ob spoprijemanju z novo jedrsko grožnjo mineva 77-ta obletnica jedrske katastrofe na Japonskem - Rusija začasno ustavila ameriške inšpekcijske preglede v skladu z dogovorom o jedrskem razoroževanju

Katera je najbolj oddaljena galaksija? In kako velike so lahko zvezde? O takih in drugačnih zanimivostih, ki bi spadale v astronomsko knjigo rekordov, se pogovarjava v zadnji epizodi druge sezone! Hvala vsem, ki ste naju spremljali! Ponovno se slišimo na začetku septembra! Glavna tema | Zvezda Earendel Najbolj oddaljeni kvazar Najmasivnejše črne luknje Residencia (Cerro Paranal) in James Bond Novice | Bodo astronavti lahko gojili rastline na Luni? Podatki satelita Gaia: 13. junij Prvi podatki satelita JWST: 12. julij Rekordni potres na Marsu Opazovanja | slovenska astronomska revija Spika: http://astronomska-revija-spika.si/ (knjiga) G. Cannat, “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2021” (knjiga) Bojan Kambič: “Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50” Priporočilo | Opravičujemo se (v živo) na Na meji nevidnega konvencija Na meji nevidnega ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Zvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida) Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)

Starlink ni tehnološka novost, je pa satelitov, ki ponujajo pokritost z internetom v 33 državah, vedno več. Kaj (tudi v Slovenijo) prinaša tehnologija podjetja Space X in koga moti? Zakaj nas debate o internetu, ki si ga lastijo zasebna podjetja, morajo skrbeti? dr. Boštjan Batagelj, ki raziskuje in opazuje mobilna omrežja, po dveh letih izpostavlja prednosti in kritike uporabe omrežja 5G, ki ga ponujajo tudi operaterji v Sloveniji in odgovarja na vprašanje, kam so izginile teorije zarote? Zapiski: Starlink Starlink OneWeb 5G je tu 5G, 1. del: Evolucija, ne revolucija! - Val 202 Info in obvestila - Telekom Slovenije Priporočilo SkyView® Lite on the App Store Pišite nama na odbita@rtvslo.si. Na tem naslovu zbirava ideje za teme in odgovarjava na vprašanja. 

Simon Belak je bil eden prvih inženirjev podjetja Metabase v Silicijevi dolini, tehnični direktor podjetja Go Opti, je soustanovitelj Hekovnika, danes pa tudi svetovalec različnim podjetjem. Komentiramo aktualno dogajanje v Ukrajini, Rusi so v mestu Melitopolj zasegli kmetijsko mehanizacijo podjetja John Deere, ki je stroje izklopilo na daljavo. Podjetje sicer ne slovi po dobrodelnosti, si lasti veliko količino podatkov in kmetom ne dovoli posega v stroj brez pooblaščenih oseb podjetja. Spominjamo se še iPoda, 21 let starega izdelka, ki je spremenil način poslušanja glasbe. Apple je najavil, da se od njega poslavljajo in ga umikajo iz proizvodnje. Traktorji so računalniki John Deere turned tractors into computers — what's next? - The Verge iPod je šel po gobe The music lives on - Apple Apple releases iPod - Slashdot Priporočilo Airtable | Create apps that perfectly fit your team's needs Notion – One workspace. Every team. Metabase | Business Intelligence, Dashboards, and Data Visualization   Pišite nama na odbita@rtvslo.si. Na tem naslovu zbirava ideje za teme in odgovarjava na vprašanja. 

Lani sprejeti 25. splošni komentar o pravicah mladih v digitalni družbi obravnava številna vprašanja. Pomemben je tudi zato, ker je nastajal ob pomoči otrok in mladostnikov, ki se zavedajo pomembnosti kibernetske varnosti, a si želijo in zahtevajo tudi pravico do preživljanja prostega časa na spletu. Katja Koren Ošljak z zavodom Vsak sodeluje v mednarodnih raziskavah, ki so v zadnjih mesecih pod drobnogled vzele aplikacije za mlade in ugotavljale, da te na podlagi videza in funkcij diskriminatorno obravnavajo mlade iz različnih držav sveta. Ugotavljajo, da korporacijam ni mar za (mlade) uporabnike, zato želijo z rezultati raziskav pritisniti na odločevalce v podjetjih (Instagram, Tik Tok) in v posameznih državah. Zapiski: 25. splošni komentar o pravicah mladih v digitalni družbi Strokovni posveti o digitalnih pravicah otrok OHCHR – General comment No. 25 (2021) on children's rights in relation to the digital environment Europe Code Week Diskriminacija na podlagi dizajna aplikacij Priporočilo International language support – Overleaf, Online LaTeX Editor Pišite nama na odbita@rtvslo.si. Na tem naslovu zbirava ideje za teme in odgovarjava na vprašanja. 

Vremena se mračijo, vse se draži, treba bo ukrepati, zato so oči in ušesa usmerjena v tiste, ki nas zastopajo. Očitno pa omenjene in omenjeni nimajo druge pametne ideje za vpliv na ekonomsko krizo, kot da nas pozovejo k odrekanju. Bodoči predsednik vlade nas je pocrkljal s priporočilom, naj jemo manj mesa; predsednica Evropske komisije pa nam je ta teden svetovala, naj znižamo temperaturo v bojlerju, ugasnemo klime in ob nedeljah pustimo avto parkiran. Priporočila so grobo zarezala v naše vrednote. Kultura, ki vidi smisel obstoja v nedeljskem dizelskem izletu, ki je kronan z dunajskim zrezkom, bo taka odrekanja težko osmislila. Kako razumete priporočila mož in žena, ki nas zastopajo? Čemu ste se pripravljeni odreči in kaj ostaja? Kaj bo alternativa dobremu avtomobilu in sočnemu zrezku?

Davorin Pavlica je oblikovalec spletnih strani, podkaster in tviteraš. Debatiramo o tem, kakšen bo Twitter po tem, ko ga je za 44 milijard dolarjev kupil podjetnik Elon Musk? Zagovorniki verjamejo v odprt prostor z različnimi mnenji brez moderacije, kritiki pravijo, da je Elon Musk grožnja za demokracijo. Zvezdniki in vidne javne osebnosti pozivajo uporabnike, naj račun izbrišejo, uporabniki pa se, kot pri vsaki veliki novici, odzivajo z memi in šalami na račun Twitterja in Muska. Odgovarjamo na vprašanje poslušalca Blaža, ki bi zaradi želje po več zasebnosti zamenjal brskalnik Firefox. Kakšen je Brave in zakaj (ne)shranjevati gesla v brskalnik? Opravičujemo se za vse nevšečnosti - podkast o življenju, vesolju in sploh vsem … in o enem poglavju kultne trilogije v petih delih Štoparski vodnik po Galaksiji, ki jo je napisal Douglas Adams - Opravičujemo se za vse nevšečnosti - Kam gre Twitter? To Be Frank on Twitter: “Elon Musk being taken for a tour after his recent purchase https://t.co/ZvLaJXtfSv” / Twitter Jimmy Wales' Net Worth (Updated 2022) - Wealthy Gorilla maple cocaine on Twitter: “Each day on twitter there is one main character. The goal is to never be it” / Twitter Firefox ali Brave Alternativni brskalniki - Val 202 Simon Kuestenmacher on Twitter: "Saw this map. Felt guilty. Downloaded Firefox. On this map we see the most popular browsers in 2012 and 2022. Hypercritical: Code Hard or Go Home I don't care about cookies 3.3.8 Comparison of browser engines - Wikipedia Priporočilo: slepo tipkanje PRAZNA TIPKOVNICA [Anže Tomić] | Stvar - YouTube The Typing of The Dead: Overkill on Steam Spletne vaje desetprstnega tipkanja

Zakaj so cene letalskih kart lahko različne, če jih iščete na dveh različnih lokacijah? Kako bi bil lahko algoritem pravičnejši ob tem, da sta njegovi nalogi sledenje in opazovanje uporabnikov? Neja Berger je diplomirana filmska in televizijska montažerka in novinarka Radia Študent. V magistrski nalogi se ukvarja z vplivom tehnologije na družbeno realnost. V Odbiti razmišlja o algoritmični odgovornosti in podjetjih, ki preprodajajo naše podatke. Hiranje ekstra I: telo podatkov | Radio Študent Mit o oblaku - Disenz Algoritmična pravičnost Andraz Logar on Twitter: “Wtf, this is insulting to everyone that has been Clarks customer for years. @clarksshoes 2 different iphones (same model) and an ipad, all same browsers. And three different prices. I understand the logic behind this, as do I comprehend the algorithm. But still scammy. https://t.co/ZSUMPRMhLF” / Twitter Preprodajalci podatkov F-Droid - Free and Open Source Android App Repository Email green, secure, simple and ad-free - posteo.de Data, Identity Solution & People-Based Marketing Solutions | Acxiom Data Brokers: Last Week Tonight with John Oliver (HBO) - YouTube The leader in outcome-based marketing | Epsilon OpenStreetMap Affectiva - Humanizing Technology : Affectiva Hotjar: Website Heatmaps & Behavior Analytics Tools Priporočilo Taktike & praksa #12: Novi ekstraktivizem - Aksioma Carbolytics - Aksioma Email green, secure, simple and ad-free - posteo.de

Danaja Fabčič Povše je doktorska raziskovalka na Vrije Universiteit Brussel v Belgiji, ukvarja se z etičnimi vidiki novih tehnologij v biomedicinski znanosti. S Slovenijo jo povezujejo tudi tehnologije, ki pomagajo bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo. Kakšno je digitalno življenje z demenco, zakaj se tako redko pogovarjamo o tehnologijah za starejše, kako jih približati in kako jim kljub varnostnim pomislekom dvigniti priljubljenost? Evropska unija nima veliko možnosti, ko sprejema zakonodajo, so se pa izzivi e-zdravja spremenili zaradi pandemije. Obstoječa zakonodaja je postopke in delo ovirala, čeprav si e-zdravstvo predstavljamo kot elektronsko, čezmejno in dostopno. "Izjeme vseeno obstajajo in Evropa je lahko vzgled," pravi sogovornica. Zapiski: Tehnologije za življenje z demenco Spominčica  Fitbit Official Site for Activity Trackers and More Izzivi e-zdravja Odbita do bita - Tjaša Zajc - RTVSLO.si Priporočilo Zotero | Your personal research assistant

Ne, to ni konzola Microsofta, Sonyja in Nintenda, ki kraljujejo na tem področju. Steam Deck je drugačen, z odprtim ekosistemom in zato zanimiv za igričarski trg. Zakaj takšno navdušenje in kakšna je uporabniška izkušnja? Luka Marčetič pravi, da je umetnost namenjena ljudem, ne glede na to, kje ali kdaj jo spremljajo. Komentiramo odločitev velikanov, da filmske uspešnice prvega predvajanja ne doživijo na velikem platnu v kinodvoranah, ampak na platformah za pretočno predvajanje. Modna muha, pocovidni časi ali smernica, ki bo obstala? Zapiski: Steamdeck Steam Deck Valve Corporation linus steamdeck - Iskanje Google The Witcher 3: Wild Hunt - Official Website ProtonDB | Gaming know-how from the Linux and Steam Deck community Kino ali kino doma S poravnavo končana tožba med Scarlett Johansson in podjetjem Disney - RTVSLO.si Priporočilo Save 15% on PowerWash Simulator on Steam --  Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Pišete nama lahko na odbita@rtvslo.si. 

Do Facebooka, Twitterja, Instagrama in nekaterih medijev v Rusiji v tem trenutku ne morete dostopati po običajni poti. Lahko pa prek omrežja Tor. Kaj je Tor, koliko znanja potrebujemo za dostop do prepovedanih omrežij in zakaj se Rusija lahko odklopi od svetovnega spleta? Razpravljamo tudi o izrazih, ki so se v javnosti pojavili zaradi vojne v Ukrajini: kaj je kibernetska vojna in kdo so hektivisti, čeprav strokovnjaki pravijo, da se je prva prava kibernetska vojna že zgodila ob prevzemu Krima, ko so ruski hekerji četrtini prebivalcev Ukrajine izklopili električno omrežje.Zapiski: 1. Rusija in internet

Posvečamo se filmom, ki jih do srede lahko ujamete na Festivalu dokumentarnega filma. V tekmovalnem programu se je že odvrtel večkrat nagrajeni dokumentarec Odpuščanje režiserke Marije Zidar o krvnem maščevanju v albanskih gorah, presunljiva in izjemno dragocena pričevanja izraelskih vojakov z okupiranih ozemelj v Gazi in na Zahodnem bregu z naslovom Prvih 54 let: Skrajšani priročnik za vojaško okupacijo režiserja Avija Mograbija ter Država, ki se lepo vede, diskurzivni film o protestih rumenih jopičev v Franciji in policijskem nasilju, ki se je zgrnilo nadnje. Izpostavljamo dokumentarni film vietnamske režiserke Diem Ha Le, ki je za svoj prvenec Otroci megle preživela več kot tri leta v gorah severnega Vietnama, kjer so se ohranili običaji prodajanja hčera za visoke zneske, ki družini pomagajo preživeti, in ugrabljanja deklet, ki so nato prisiljene v poroko. Eden od najboljših filmov preteklega leta je tudi dokumentarec Marie Speth, Gospod Bachmann in njegov razred, skoraj štiriurni portret razreda v šoli za priseljence, ter njihovega učitelja in njegovih sodelavcev, ki imajo tudi sami priseljensko ozadje. Na rednem sporedu naših kinematografov pa si lahko ogledate Vojvodo, komično dramo, ki je zasnovana na resničnih dogodkih iz šestdesetih, ko je Kempton Bunton, starec, ki želi izboljšati svet, ukradel sliko vojvode Wellingtona iz londonske Narodne galerije. V redni distribuciji je tudi Dogodek, zmagovalni igrani film beneške filmske Mostre, ki govoru o težavnem in prepovedanem splavu v Franciji v 60. letih prejšnjega stoletja. Tema je v sodobni Evropi žal znova prav boleče aktualna.

Vlagatelji smo bili v zadnjih letih bolj osredotočeni na ameriški trg in tehnološke delnice, manj pa na trge v razvoju in robne trge. Se lahko zgodba v prihodnjih letih obrne in bomo imeli dvomestne donosnosti na trgih v razvoju? Kako na te trge vplivajo povišana inflacija, energetska kriza, politike centralnih bank, epidemija, zelena tranzicija, geopolitična trenja … odgovarja Tim Umberger, partner v družbi za upravljanje premoženja East Capital, ki je specializirana za trge v razvoju in robne trge. V tokratni epizodi boste slišali: - Kakšno je življenje v Moskvi in kako je Tim prišel do službe v East Capital - East Capital Group upravlja 5,3 milijarde evrov premoženja. Kdo so vlagatelji - Doseganje donosov v turbulentnem okolju - Kitajska in partija; Kitajska in Tajvan - napetosti - Rusija in Ukrajina - napetosti na meji. Kako na dogajanje gledajo iz prve vrste - Energetska kriza: zakaj je do tega prišlo - Cena nafte v 2022 preko 100 dolarjev za 159-litrski sod? - ESG in čista tehnologija; katere panoge so zanimive - Zelene kovine - velik potencial - Politika centralnih bank držav v razvoju - Najbolj donosni eksotični trgi: kaj se skriva v ozadju donosov - Balkan, priložnosti v Jugovzhodni Evropi - Zelene kovine - kovine prihodnosti in pričakovanje lepih donosov - Razviti trgi vs trgi v razvoju - Vzpon pasivnega vlaganja in prilagajanje aktivnih upravljavcev - Priporočljiv delež portfelja na trgih v razvoju - Kam z denarjem na srednji rok Spremljaj podcast Money-How tudi na Youtube/marja.milic _________________________________________ MONEY-HOW LIVE: Finančna žurka 2022 Praznična investicijska debata za zaključek leta. Na žurko vabljeni vsi, vstopnine ni, pijačo in prigrizke si zagotovite sami :) Prijavite se TU! _________________________________________ MONEY-HOW DELAVNICA Želim delavnico v Money-How oblaku: Investiranje (DIY) www.biznispace.com/webcast ________________________________________ Imaš vprašanje? Piši mi na marja@biznispace.com

Številni bi radi vlagali na borzo, kupovali delnice, kotirajoče sklade (ETF) in drugo, pa ne vedo, preko katerega borznega posrednika se najbolj splača to početi. Preverili smo, na kaj moramo biti pozorni, ko ga izbiramo, pa tudi, kako služijo na naš račun. Nadaljujemo s serijo investicijskih podcastov Money-How. Prejšnji teden smo obdelali vzajemne sklade, v tem podcastu pa smo se lotili spletnih brokerjev oziroma trgovalnih platform. Ponudbe je precej, zato so številni vlagatelji v dilemi, katerega ponudnika izbrati. Zavedati se je treba, da je cilj trgovalnih platform en sam – aktivirati vlagatelje na tisoč in en način, da trgujejo, s tem povečujejo volumen in posledično povečuje broker tudi svoj profit. In zadnja leta prihodki in dobički online borkerjev letijo v nebo. Tudi brezprovizijske platforme mastno služijo, predvsem na neznanju svojih strank. Izkušeni trgovalci zato svarijo, da so sodobne trgovalne platforme lahko za manj izkušene prava klavnica. Večina namreč izgubi ves svoj vložek že v parih mesecih. Vse novotarije, ki smo jim priča danes pa so pravzaprav orodje za pospeševanje prodaje in aktivacijo segmenta manj izobraženih in manj premožnih vlagateljev. Cel kup je tudi skritih stroškov, ki jih večina sploh niti ne zazna niti ne ve, da so bili obračunani. Skratka, potrebno je biti še kako previden. Pogovarjali smo se z nekdanjim borznikom, ki je bil tudi zadolžen za sestavljanje cenikov borznega posrednika... O trgovalnih platformah oziroma brokerjih se bom pogovarjala s Tonijem Jukičem, ki ima bogato kariero delovanja v borznoposredniških družbah oziroma bankah, ki ponujajo trgovanje. Bil je član uprave borznoposredniške družbe Poteza, potem je bil 10 let zaposlen na danski Saxo Bank, kjer je med drugim bil tudi zadolžen za vodenje poslovanja banke na področju Srednje in Vzhodne Evrope. V podcastu boste slišali... - Intro o trgovalnih platformah- Toni Jukič – včasih največji špekulant na borzi, danes pa ….- Zakaj se borzniki po karieri vrnejo k naravi- Disrupcija panoge borznega posredovanja in izgube- Je po 12 letih bikovskega trenda še prostor za rast- Trgovanje  - kolikokrat na leto, na mesec- Povprečna starost vlagateljev (in kako starši odpirajo račune svojim mladoletnim otrokom)- Kdaj nas upad tečajev najbolj zaboli in zadolževanje za nakup naložb- Ko ne veš, da si kupil izveden finančni inštrument (CFD)- Social trading- Na kaj si moramo odgovoriti, ko izbiramo prvo platformo za trgovanje? (in kaj se zgodi z mojim denarjem, če gre broker v stečaj…)- Partnerska podjetja (introducing brokers)  - da ali ne- Odpiranje računa- Ceniki, stroški in vrtoglavica- Stroškovna smiselnost investiranja manjših zneskov in frakcijsko trgovanje- Tržno ali limitirano- Priporočila analitikov – kupi, drži, prodaj- Domači brokerji vs tuji- Katerega torej izbrati (napovednik)