Podcasts about Postojna

Še nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V občini Medvode s podpisom pogodbe potrdili gradnjo kanalizacije na območju Seníc. - V Šolskem centru Postojna prenavljajo strojne delavnice. - Lendava je tudi letos gostila vseslovensko srečanje osnovnošolskih glasbenih skupin. - Del bogate zgodovine Vrhnike odslej predstavljen tudi v obnovljeni železniški postaji.

Filmska podoba začetka poroda je taka, da nosečnici nenadoma odteče voda, sledi panika in pot do porodnišnice, kjer ekspresno hitro rodi. A resničnost je precej drugačna. Mnogokrat je datum poroda tudi točno določen, ima svoj termin, saj je potreben carski rez ali pa so zdravniki zaradi več različnih razlogov predvideli sprožanje poroda. O obeh načinih rojevanja bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu, ko nam bo postopke, ki spremljajo rojevanje, pojasnila izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Porodnišnice Postojna.

In Episode 120 of the Award Travel 101 podcast, Mike Zaccheo and Angie Sparks cover Angie's recent trip to Slovenia and Croatia, blending personal travel highlights with timely award travel news. Big community updates include the long-awaited announcement of the 2025 Chicago Seminars (Nov 7–9 at HR ORD), changes to Emirates First Class award access for elites only, and generous summer promotions from Best Western and Marriott Homes & Villas. Hyatt also announced a cap on the number of awards a member can receive via gifting, beginning June 7, 2025. On the personal front, Angie completed spend on her ABG card and is eyeing her next one, while Mike is working up the nerve to have Player 2 call Chase before a bonus expires.Angie detailed her trip to the Balkans, booked using Turkish Miles & Smiles with a bonus from Citi ThankYou Points. Despite a few travel hiccups, she had an enjoyable experience flying Turkish Airlines and Polaris on the return. Hotels were mostly booked with cash via OTAs, with some offset using Capital One travel credits. Angie and her travel companion rented a car for their road trip, visiting Lake Bled, the Julian Alps, and iconic caves like Postojna, before crossing into Italy and heading down the Istrian coast into Croatia. Highlights included truffle tasting tours, the Roman ruins in Pula, and the stunning Plitvice Lakes. Angie strongly recommends Slovenia for its beauty, affordability, and mild summer weather. Her tip of the week? Always pack a charging brick—especially when facing airport delays.Link to Topics Discussed15th Annual Chicago SeminarsEmirates restricts First Class award redemptionsBest Western Points PromotionHyatt Restricts Award GiftsMarriott Homes & Villas PromotionEmirates Skyward Miles ExpirationWhere to Find Us The Free 110k+ member Award Travel 101 Community. To book time with our team, check out Award Travel 1-on-1. You can also email us at 101@award.travel Stay tuned for news about our next meetup! Our partner CardPointers helps us get the most from our cards. We love being able to automatically add all of our offers and quickly seeing the best card to use for every purchase. Signup today at https://cardpointers.com/at101 for a 30% discount on annual and lifetime subscriptions! Lastly, we appreciate your support of the AT101 Podcast/Community when you signup for your next card! Technical note: Some user experience difficulty streaming the podcast while connected to a VPN. If you have difficulty, disconnect from your VPN.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Občina Postojna želi ob gradu Haasberg urediti parkirišče za avtodome, a ZVKD tega ne pusti. - Mrakova domačija v bližini Blejskega gradu bo po prenovi zaživela kot središče kulture, izobraževanja in ustvarjalnosti. - Na športnih igrah mladih poudarjajo pomen druženja in gibanja. - Plesalci iz šestih držav so v Velenju z gibi in zgodbami opuščenim objektom vrnili življenje.

Drugi poudarki iz oddaje: -Na Novogoriškem so dočakali razpis za graditev odvodnika v Sočo, ki bo zagotovil poplavno varnost širšega območja Nove Gorice -Občina Postojna išče novega najemnika za kočo Mladika nad Postojno, ki jo je od domačega planinskega društva kupila na zadnji dan lanskega leta -Konec tedna sta v Cerknem zaznamovala še dva dogodka, s katerima se spominjajo 80-te obletnice edinstvenih partizanskih smučarskih tekem v osvobojenem Cerknem sredi okupirane Evrop

Drugi poudarki oddaje: Tudi v Celju še odpravljajo posledice vodne ujme izpred leta in pol, najbolj obsežna dela potekajo na plazišču, ki ogroža tamkajšnje drsališče Poslovna cona Komenda, ena največjih industrijskih in poslovnih con v Sloveniji, bo po letih prizadevanj vendar dobila nov uvoz Podeljena so najvišja priznanja civilne zaščite, v prihodnjih dneh bodo na 13 regijskih slovesnostih podelili še 306 priznanj V ajdovski Hiši Malorca brezdomci ne dobijo samo postelje temveč tudi priložnost za spremembe in napredovanje v življenju Mariborska knjižnica tudi letos organizira bralno značko za odrasle

Poročali smo o nadaljevanju prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra, arheoloških odkritjih na območju predvidene gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, poslovnih rezultatih in dogajanju v Postojnski jami ter o pripravi in značilnostih božičnega kruha.

Z vikarjem župnij Postojna in Studeno ter profesorjem vere in kulture na Škofijski gimnaziji Vipava Melom Kovicem smo se pogovarjali o božični zgodbi, zapisani v Svetem pismu. Slišali smo, kaj se lahko iz nje naučimo in kakšno sporočilo nosi.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Na "Ta veseli dan kulture" v Prešernovi hiši nova tematska razstava Pesniške oblike v Prešernovi poeziji. - Ob mednarodnem dnevu invalidov v Slovenski Bistrici izpostavili izboljšanje razmer zanje. - 20 let Art kina Celje. - Z januarjem v Tolminu mesečno plačevanje za praznjenje malih čistilnih naprav in greznic.

Evropska unija opozarja Slovenijo, da ne upošteva dovolj dosledno direktive o vodah. Slovenija je sicer sprejela nekaj uredb o vodovarstvenih območjih, na primer za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, pa za vodonosnike Rižane in Dravsko - Ptujskega polja ter še nekatere. Če pogledamo Atlas voda, pa ugotovimo, da jih je še precej nezavarovanih in da niso prikazana tista, ki naj bi jih zavarovali v prihodnosti. Zakaj je tako in ali se v času podnebnih sprememb in obdobju, ko je voda postala strateška dobrina, sploh zavedamo, kaj to pomeni? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode; prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sicer tudi član Društva hidrogeologov Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Margareta Srebotnjak Borsellino, nekdanja podžupanja občine Postojna; dr. Luka Serianz, Geološki zavod Slovenije. Avtorica Sabrina Mulec.

Poročali smo o gradnji športne dvorane v Postojni, novih investicijah v ogrevanje v občini Maribor, turistično-informacijskem centru v Lipici, živahnem poletju v Mozisrskem gaju in filmskem festivali v Slovenj Gradcu.

V Notranjskem muzeju v Postojni je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem. Njena posebnost je v avtorstvu in med drugim, v izboru naslova, ki ga je izbrala spletna aplikacija ChatGPT. O razstavi smo se pogovarjali s kustosinjo Ano Čič, ki je koordinirala skupino štirih ljubiteljic preteklosti, natančneje zgodovine. V okviru andragoškega programa Muzej za zelence so razstavo pod njenim mentorstvom pripravile v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna. Razstavo so udeleženke zasnovale kot časovni trak od leta 1136, ko je Postojna prvič omenjena v starih rokopisih Oglejskega patriarhata kot »Ariperch«, pa do konca druge vojne, ko na Slovenskem sloj plemstva dokončno izgine. Za vsako stoletje so izpostavile določene rodbine, osebnosti in dogodke, ki so se jim zdeli zanimivi. Tako na razstavi zasledimo preproste predstavitve družin znamenitih priimkov, kot so Auersperg ali Turjaški, Cobenzl, ki so izhajali iz Štanjela na Krasu, Codelli, Lueger, od katerih je najbolj znan Erazem Predjamski. Zasledimo še gospode Orehovške in rodbino Windischgraetz. Posebej so predstavile patriarhat iz Ogleja, ki je imel na območju južno od reke Drave dolga stoletja celo civilno moč jurisdikcije, in pa lokalne veljake, kot sta bila Anton Globočnik plemeniti in Josip Gorup plemeniti iz Slavine, ki je v 19. stoletju obogatel kot tržaški poslovnež. Glede na to, da je sama zamisel sodelovanja z nemuzejskimi ljudmi prišla iz sodobnih smernic muzealstva Mednarodnega muzejskega sveta, katerega člani so tudi tukajšni muzealci, Ana Čič v oddaji razmišlja tudi o tem, kakšno stopnjo tveganja za končen izgled razstave je njej predstavljalo sodelovanje z nešolanimi muzealci.

[Ep 105] This is exciting – we are taking you on the most spectacular daytrip from Ljubljana.  We are going to guide you around a five storey castle, built in an enormous cave over 800 years ago.  You won't believe some of the things we saw and the history we share about Predjama Castle. As if that isn't awesome enough – we then are going to take you with us to the most well known caves in the world. Postojna Caves. Now these caves have been operating as a tourist destination for over 200 years.  Can you imagine being 5km in the side of a mountain, 240 meters underground with no electricity? Well thankfully they now have electricity and a train system that takes you deep inside. You can then walk around the absolutely spectacular caves system.  You will see all sorts of formations, from 1000's of tiny spaghetti like stalactites on the roof, to giant columns of pure white that just glow, plus a whole lot more.  If you would like to see all the pictures of these two amazing places that we visited – and to be honest you really have to see them – then click on the link here www.beachtravelwine.com/podcast/105/sloveniacaves --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/leanne-mccabe/message

Speleobiolog dr. Slavko Polak, muzejski kustos v Notranjskem muzeju Postojna, svoje poklicno delo rad opiše kot sanjsko. Že od malega ga je zanimal predvsem živi svet jam, zdaj pa že desetletja proučuje najbolj drobne prebivalce kraških jam, zlasti drobnovratnika in druge jamske hrošče. Veliko raziskovalne pozornosti namenja urejanju sistematike jamskih hroščev ter njihovim sorodstvenim odnosom, pri raziskovanju pa ves čas prepleta različna področja narave, tudi druge skupine živali in fosile izumrlih bitij. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj ima test PCR opraviti s hroščkom drobnovratnikom, zakaj ni dovolj le to, da odkrivamo nove vrste, pa tudi o tem, kako na živi svet jam vplivajo podnebne spremembe, ter o tem, zakaj so najbolj ogrožene jamske živali v jamah ledenicah.

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite.

Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni je nedavno z izdajo zbornika obeležil 75-letnico svojega delovanja. V njem so predstavili tudi predhodnike, saj je bila Postojna od začetkov znanstvenega raziskovanja kraškega podzemlja vsaj v 20. stoletju del kar treh oziroma štirih državnih tvorb. Gost je bil izvršni urednik jubilejnega zbornika, ki je izšel pri matični založbi ZRC SAZU, mikrobiolog z inštituta dr. Janez Mulec. FOTO: Janez Mulec z jubilejnim zbornikom v vhodni avli Inštituta v Postojni VIR: Program Ars, Goran Tenze

In this episode, Conor and Bryce record live from Slovenia while driving and recap Hiša Franko, the Idrija Mercury Mines and the Postojna Caves as well as chat about some podcasts and the R programming language.Link to Episode 143 on WebsiteDiscuss this episode, leave a comment, or ask a question (on GitHub)TwitterADSP: The PodcastConor HoekstraBryce Adelstein LelbachShow NotesDate Recorded: 2023-06-20 Date Released: 2023-08-18ADSP Episode 57: Holiday Special #2 - Ljubljana, Here We Come!Hiša FrankoPredjama CastlePostojna CavesMoses Schönfinkel - On the building blocks of mathematical logicIdrija Mercury MinesTwo's Complement PodcastTwo's Complement Yak Shaving, Live!Two's Complement Yak Shaving, Part 2, Also Live!Compiler ExplorerSoftware UnscriptedRichard FeldmanWhy Isn't Functional Programming the Norm? – Richard FeldmanRoc Programming LanguageElm Programming LanguageCoRecursive PodcastFunctional Geekery PodcastSoftware Unscripted - Comparing Haskell to R with Will KurtR Programming LanguageR Pipeline Operator %>%R actuar ModuleR outerR ReduceIntro Song InfoMiss You by Sarah Jansen https://soundcloud.com/sarahjansenmusic Creative Commons — Attribution 3.0 Unported — CC BY 3.0 Free Download / Stream: http://bit.ly/l-miss-you Music promoted by Audio Library https://youtu.be/iYYxnasvfx8

Na gimnaziji v Ilirski Bistrici, ki je podružnica Šolskega centra Postojna, se izvajata dva programa: tehnik računalništva in gimnazija. Na šoli poteka veliko projektov, taborniki praznujejo 70 let delovanja, v kraju pa med mladimi živi tudi glasba - v naš terenski studio so prišli tudi člani dijaškega narodnozabavnega ansamla Od buata.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V sklopu tedna vseživljenjskega učenja po vsej državi potekajo številne prireditve - Jagode v Prekmurju obirajo po večini domačini - Zgodovinska mesta bi želela boljše upravljanje nepremičnin v mestnih jedrih. - Porodni oddelek bolnišnice Postojna ima svežo podobo.

Nekateri preostali poudarki oddaje: - Težave invalidnega starostnika, ki živi sam, z odvažanjem smeti. - V Novi Gorici znova Dan obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. - Dijaki celjske gimnazije Lava se pripravljajo na evropsko prvenstvo iz robotike. - Prižig oglarske kope v počastitev 60-letnice srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna.

Vpis v srednje šole in s tem izbira poklica, morda za vse življenje, je pomembna prelomnica v življenju mladostnikov. Nanjo bi najbolj moralo vplivati predvsem to, kaj bodočega dijaka zanima, navdušuje in v čem bi lahko bil res dober, ne pa to, kako oddaljena je šola in ali starši zmorejo plačati stroške bivanja v dijaškem domu, kadar je to najboljša rešitev. A kot pravita ravnatelja dveh primorskih dijaških domov, so prav finance vse pogosteje odločilne pri tem, ali se otrok lahko vpiše na želeno smer. Ker imajo bodoči dijaki le še nekaj dni časa za morebiten prenos vlog za vpis v srednje šole, znova opozarjajo, da je pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo, lahko pri odločitvi za vpis zares odločilna. Sogovornika: - Adelija Perne, ravnateljica Srednje šole Izola - Miha Uhelj, ravnatelj Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna

Ste že slišali za hroščka drobnovratnika ali ga celo videli v kateri od naših kraških jam? Če je odgovor ne, bo tokrat za pojasnilo poskrbel dr. Slavko Polak, kustos za naravoslovje in muzejski svetnik v Notranjskem muzeju v Postojni. Tega, sicer enega od prvih v podzemlju našega krasa opisanih organizmov so opisovali že v prvi polovici 19.stoletja, in tako zgodovinsko utemeljili to območje kot geografsko izhodišče nastanka biospeleologije. Kustos Polak pa nam predstavi rezultate dveh desetletij lastnih raziskav sistematike in sorodstvenih odnosov jamskih hroščev podzemljarjev, med katere spada tudi drobnovratnik. Pri molekularnih raziskavah njihovega genoma je v okviru priprave doktorske naloge na Univerzi v Ljubljani, z računalniškim primerjanjem kratkih odsekov molekul DNK ali PCR testiranjem (večina je zanj prvič slišala pri diagnosticiranju virusa SARS CoV-2), ugotovil ne le vrstno pripadnost pač pa tudi sledi evolucije organizmov. Rezultati testa pa so doprinesli tudi k boljšemu razumevanju nastanka kraškega podzemlja. FOTO: Povečava izgleda drobnovratnika (lat: Leptodirus hochenwartii) in na desni Slavko Polak v laboratoriju VIR: Notranjski muzej Postojna

Aleksandra Pavlovič (rojena 1978) je osnovno glasbeno izobrazbo dobila v Glasbeni šoli Postojna, kasneje v Glasbeni matici v Trstu. Ob gimnaziji v Postojni je šolanje klavirja nadgrajevala na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica v Italiji pri profesorju Sijavušu Gadžijevu. Leta 1997 je nadaljevala študij na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi, kjer je leta 2002 diplomirala in istega leta kot najuspešnejša tuja študentka vpisala podiplomski študij. Njeni profesorji so bile ugledne osebnosti, kot so Lev Naumov, Vladimir Viardo in Andrej Diev. Med študijem v Rusiji je spoznala moža Andreja Pavloviča, s katerim imata tri otroke in zadnja leta živijo v Ljubljani. Več let je bila zaposlena na Glasbeni šoli Nova Gorica in Centru Emil Komel Gorica, trenutno je zaposlena v Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani, korepetira pa tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo. Že od mladih let dalje redno nastopa na solističnih recitalih in v različnih komornih zasedbah v prestižnih dvoranah doma in v tujini. Pri tem sodeluje s priznanimi glasbeniki iz Slovenije in Rusije. Njena izrazna širina ter spoštovanja vreden občutek do odrskega partnerstva jo uvrščata med iskane in cenjene komorne glasbenike in korepetitorje. Tenkočutna, tehnično podkovana glasbena umetnica je tudi izvrstna klavirska pedagoginja, ki v razredu ustvarja kreativno vzdušje in občudujočo komunikacijo z otroki, saj z navdihom sledi umetniški podobi glasbenega učnega gradiva in tako sproščeno inspirira učence k vztrajnosti v iskanju lepot v klavirski igri. V prostem času pa svojo pozornost deli na številna druga področja: predava na strokovnih forumih, pripravlja radijske oddaje, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine, piše nenavadne eseje, v katerih se pogovarja s posebneži v glasbi in z njimi vzpostavlja dialog (Prometeji glasbe v reviji Glasna), prevaja strokovne knjige (A. Boissier, Liszt pedagog; S. Isserlis, Kje je pristala Beethovnova obara?). Radovednost, spontanost, kreativnost, pustolovski duh, bujna domišljija jo navdihujejo pri oblikovanju številnih novih projektov, v katerem se večkrat prepletajo glasba, poezija in ples. »Mislim, da vse, kar počnemo v življenju, je v resnici večno iskanje. Sploh ni pomembno, kaj počnemo. Ali igramo klavir ali učimo učenca ali prevajamo poezijo. Vsaj pri meni je vedno na prvem mestu navdih. Seveda ta ni vedno prisoten. A največja umetnost je, da ga znaš poiskati kjerkoli, kadarkoli in v tistem trenutku, ko ga rabiš. In jaz poskušam tako živeti, da karkoli počnem, je ta navdih vseprisoten. Ne morem se omejiti na to, da rečem, da sem pianistka ali učiteljica ali kaj drugega. Jaz zase pravim, da sem arheolog. Nekoč v otroštvu sem to izjavila profesorju Gadžijevu, ko me je vprašal, kaj bom, ko bom velika. Menim, da sem ta arheolog tudi ostala v vsem, kar počnem. Nenehno kopljem. Tudi, ko napišem članek in le-ta izide ... preberem ga in spet izkopljem še eno novo resnico in spoznam sebe v še eni novi luči, v kateri se nisem poznala, ko sem ta članek oddala. Sem nenehno v tem iskanju nekega iskanja in zaljubljenosti. To je še eno srečanje v mojem življenju. Profesor Vladimir Viardo, moj profesor v Moskvi, nas je pravzaprav naučil, da karkoli počneš, se moraš v to zaljubiti. Ni nujno, da je to stanje zaljubljenosti v določenega človeka, lahko si zaljubljen v Roberta Schumanna, ki ga ni več med nami. Teh zaljubljenosti je zelo veliko, odvisno od vremena, od lune, od tega, kako se počutim. Prepričana sem, da je to stanje zelo ustvarjalno in mislim, da se ga da vedno dobiti in sploh ni pomembno, kaj počneš. In kaj sem se naučila pri učencih, ki pridejo v moj razred in jih nikoli ne izbiram. Sama namreč menim, da se vsak dan srečujemo točno s tistimi ljudmi, katerim mi lahko nekaj damo in ki nam oni nekaj dajo. In dokler ne ugotoviš ... včasih učiš vrsto let nekega učenca, ki mu nikakor ne gre in meni je povsem jasno, da sva midva skupaj z nekim razlogom. Če nisva še dojela, zakaj sva skupaj, morava tu še ostati. In običajno se prav na take učence najbolj navežem, ne vem sicer, zakaj, a se mi zdijo te stvari še veliko globje, kot si predstavljamo,« je povedala Aleksandra Pavlovič, ki včasih celo pomisli, kaj bi postala v življenju, če ne bi bila pianistka. »No, če bi bila bolj suha, bi zagotovo bila balerina. Vrsto let sem si zato želela sodelovati s plesalcem. Čeprav dejansko sama ne obvladam giba, pa ob baletu v sebi čutim nekaj, kar mi je izredno blizu. Sodelovanje s plesalcem pomeni, da to, kar jaz naredim z zvokom, z glasbo, s čutenjem, ki se prelije v zvok, plesalec materializira v svoj gib. Ko je pred kratkim Milan Tomášik slišal mojo izvedbo treh preludijev Vladimirja Lovca, me je vzpodbudil za oblikovanje nekega novega skupnega projekta. Že po prvih vajah sem bila očarana, saj je njegov gib bistveno vplival na mojo interpretacijo. In to je naravnost fascinantno.« Sicer pa ima Aleksandra, ob možu Andreju, hčerkah Polini in Arini in sinu Ivanu, številne ljubezni in vzornike. Skladatelji Modest Musorgski, Robert Schumann, Aleksander Skrjabin, pianistka Marija Judina, pisatelj, satirik in pesnik Danijel Ivanovič Harms jo navdihujejo tako pri igranju kot pisanju, stanje zaljubljenosti pa želi vzpostavljati tudi z vsemi, s katerimi deli koncertni oder. To so lahko mnogi doživeli v obdobju, ko je muzicirala z vrhunskim ruskim violončelistom Olegom Bugaevim (z njim je tudi izdala zgoščenko v založbi MKD Soglasje): »Nekoč me je po koncertu celo nekdo vprašal, če je Oleg moj mož. In če dobiš tako vprašanje, pomeni, da si dosegel maksimum odrske resničnosti. Če so poslušalci pomislili, da sva zaljubljena, pomeni, da si na odru tako zelo resnično izvajal glasbo.«

Drugi poudarki iz oddaje: -Pri priključevanju na novo kanalizacijsko omrežje v občini Log - Dragomer so občani naleteli na več težav -Inovatorji Dolenjske in Bele Krajine v slovenskem vrhu -V Parku vojaške zgodovine v Pivki začenjajo praznovanja ob 16-letnici delovanja

Mariji posvečena cerkev na Planinski gori v občini Postojna je bila v preteklosti in je še danes cilj številnih romarjev iz Notranjske, Dolenjske, Istre, Tržaške, Goriške in Tolminske, vse bolj pa postaja priljubljena tudi na Gorenjskem. Ker gre za pomembno cerkev, je bilo o njej že veliko napisanega in povedanega, kar avtorica oddaje umetnostna zgodovinarka mag. Simona Kermavnar povzema ter hkrati dodaja nekaj manj znanih dejstev in spoznanj. Tudi o kapeli okroglega tlorisa v njeni neposredni bližini ter cerkvi sv. Duha ob vznožju Planinske gore, ki je od leta 1943 ruševina.

Poročali smo o protipoplavni zaščiti Poljan nad Škofjo Loko, prenovi Ravbarjevega stolpa in glavnega trga v Vipavi, pomenu projekta Oživimo podeželje za priobalna mesta in zavarovanju pasme šentjernejski petelin z gensko banko.

- Na Koroškem že prevozna prva navezovalna cesta na tretjo os - Stanovanjske skupnosti - ena od rešitev bivanjskih težav starejših na Goriškem - Za zapuščene živali v občini Postojna odslej skrbi Zavetišče Ljubljana

Ste vedeli, da okrog 700 milijonov Zemljanov, med njimi tudi Rimljani in Dunajčani, pije vodo iz kraških vodonosnikov? Mednarodna speleološka zveza je tudi zato letošnje leto razglasila za mednarodno leto jam in krasa in mu nadela slogan »Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo«. S tem je med drugim želela prispevati k boljši ozaveščenosti javnosti o pomenu tega občutljivega sveta, ki nima samočistilne sposobnosti, za preživetje človeštva. Ali smo kaj bližje cilju, kakšno je podzemno življenje, kako raziskujemo in odkrivamo in kakšne skrivnosti skriva ta čarobni svet, voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa, - Igor Vrhovec, jamski potapljač, - Slavko Polak, kustos biolog z Notranjskega muzeja Postojna, - Borut Peric, krasoslovec in vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.

Poročali smo o zavrženi hrani, gradnji kolesarskih povezav v občini Krško, živih jaslicah v Postojnski jami ter pravljičnosti Mozirskega gaja in Arboretuma Volčji potok, ki sta odeta v praznične lučke.

HIKOFI - kávézóajánló MariborGergőék mégse vonatoztak, de jártak az Őrségbenváratlan külföldi utazásBencéék megjárták Isonzó mentétTrojane fánkosVršič - hágóKamp Soca - kempingajánlóAlpok - Adria túraThe Soča Valley – Bovec, Kobarid, Tolmin, and KanalTriglavMangartLa Riserva Naturale Regionale della Foce dell'Isonzo - természetvédelmi területFogliano Redipuglia - háborús emlékműMuseo del San Michele - múzeumajánlóPostojna cseppkőbarlangkoronavírus szabályokAntennáék utazást terveznekAqua Barbara - fürdőajánlótea a természetbőlmérőtoronyFujifilm X-T3Peak Design mobilempb.com - használt fotós cuccokFujifilm X-T20 Twitterünk - Kotyogós podcast officialAntenna twitterenGergő twitterenBence twitterenÍrhatsz nekünk e-mailt: kotyogospodcast@gmail.comHa meghívnál minket egy kávéra és ezzel hozzá szeretnél férni a specialty tartalmunkhoz megjelenés pillanatában:Patreon támogatásHa beszélgetni akartok velünk és hallgatótársaitokkal akkor Telegramon is megtehetitek ha a "t pont me per kotyogos"-ra mentek.

Tokrat v oddaji boste slišali v Ivančni Gorici prvič imeli teden mobilnosti, o obiskovalcih postonjske jame, o povezovanju Kartitasa na kočevskem in Srbiji ter srečanje s županom Šenčurja na kolesarski poti od Marije do Marije, vabljeni k poslušanju.

We discuss all things Slovenia with our Slovenian expert Gregor Födransperg. Gregor is the owner of Slovenia Explorer, a tour operator that specializes in small group tours and experiences throughout Slovenia.Today on On Arrival:Must see attractionsHidden gemsThings to doWhat to seeBest time to visitGetting aroundBest things to eat & drinkHere's our list of favorite restaurants in Ljubljana:RobbaPop's BurgersCacaoFind out more about Gregor Födransperg and Slovenia ExplorerFollow Slovenia Explorer on Instagram and FacebookFind more about Slovenia's best kept secrets at Slovenia IncognitaIf you enjoyed this episode, subscribe to the show wherever you listen to podcasts. If you know someone who you think would enjoy this episode, please share it with them!Follow @onarrivaltravel on Instagram, Facebook, & TwitterVisit us at www.onarrival.com for more episodes and to learn more about upcoming travel opportunities.Do you have really interesting travel stories? We would love to hear them and so would our listeners. Email us kt@onarrival.com to be considered as a guest on the show!

Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.

Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.

Maleńka Słowenia, nieco zapomniana przez turystów, pod względem liczby atrakcji śmiało może konkurować z dużo większymi krajami. To kraj, który miłośnicy zwiedzania jaskiń mogą uznać za raj. Trzeba koniecznie wybrać się do jaskini Postojna, jednej z najpiękniejszych typowo krasowych jaskiń na świecie i do największego w Europie podziemnego kanionu, czyli Jaskiń Szkocjańskich. Zaproponowaliśmy też wyprawę na najwyższy szczyt Słowenii – Triglav. Gościem Jerzego Jopa była Aneta Lech.

Védettségi igazolvány birtokában megúszható a karantén, de hogy hova lehet menni szabadon, egyelőre nem egyértelmű. Négy országgal külön megállapodást kötött Magyarország, ezek közül kettőről beszélünk. Hírek: Az biztos, hogy a védettségi igazolvánnyal rendelkező felnőttek szabadon hazajöhetnek, nem kell karanténba menniük. Kérdés, mi lesz a gyerekekkel. Elvileg rájuk nem vonatkozik a mentesség, az viszont mégis furán néz ki, hogy a szülők bejöhetnek simán, a gyerek meg megkapja a piros cetlit az ajtóra. Tipp: Olaszországba egyelőre nem tudni, mikor mehetünk szabadon, oltási igazolvánnyal, még erről nincs hír. Júniustól nyit Spanyolország, Portugália, Málta, nem tudni, milyen feltételekkel. Ausztria május közepén nyit valahogy, még nem tudni a részleteket. Már kinyitott Görögország - minden oltással be lehet menni -, pár nap múlva nyit Ciprus - kínait nem fogadnak el. Azt ugyanakkor nem tudni, hogy a magyar védettségi igazolványt elfogadják-e vagy vinni kell a kis papír könyvecskét is, amin rajta van az oltás típusa is. Négy országgal kétoldalú megállapodást kötött Magyarország, így az igazolvány felmutatásával simán besétálhatunk Szlovéniába, Montenegróba, Bahreinbe és Szerbiába. Horvátországba már mehetünk egy ideje. Élmény: Szlovéniában északról délre indulva sorban fel lehet fűzni több látnivalót is. Inkább a hátizsákos, bakancsos kirándulásra érdemes készülni. Kihagyhatatlan a Velika Planina fennsík, dombokkal, sziklás hegyekkel, tehenekkel és egy kis skanzennel, Postojna barlangja, ahová kisvonattal lehet lemenni, a csodálatos Bled és egy másik tó, Bohinj is. Az ország kicsi tengerpartja Kopernél és Pirannál található, előbbi sima kikötőváros, utóbbi viszont igazi olaszos, sikátoros városka. Hazafelé már lehet szaggatni az autópályán és tervezni a következő szlovén kört. Montenegróba autóval és repülővel is lehet menni, bár nem tudni, mennyi marad a meghirdetett járatokból. A legtöbb turista a tengerpartra megy, leghíresebb turistaváros Budva. Érdemes azonban elmenni Kotorba is. A festői kis öböl olyan, mint egy fjord, csak az Adrián, a tenger felett a sziklákra épült robosztus várból az egész óvárost és öblöt is be lehet látni.

Spregovorili smo o turizmu v Postojni, spodbujanju lesno predelovalne industrije in melodičnih zvonovih na zvoniku kranjske župnijske cerkve, ki vsako uro presenetijo z drugo melodijo.

Poročali smo o pospešeni gradnji domov za starejše, rezultatih presejalnega programa za odkrivanje raka dojk v mobilni enoti v Postojni in o odklopu elektrike Eco Resortu pri Kamniku, po mnenju lastnika, da se ga finančno zlomi.

Tudi neskončni hodniki velikih hotelov skrivajo svoje zgodbe. Prav je, da se jim posvetimo tudi v času, ko turizem diha na škrge in so hoteli zaprti. V oddaji Sledi časa se bomo spomnili Grand hotela Adelsberg, ki je nekoč stal na mestu, kjer danes stoji dijaški dom Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Zgradili so ga pred pred 145 leti in je bil eden najimenitnejših hotelov svojega časa na Kranjskem, primerljiv s Parkhotelom Mallnar na Bledu, hotelom St. Johann v Bohinju ter Grandhotelom Union v Ljubljani. Hotel z imenitnim parkom z alejo kostanjev so propagirali kot zračne toplice, v turističnih vodnikih Thomasa Cooka ga je bilo moč najti že na tretji strani, celo pred švicarskimi hoteli. Hotel so obiskovale kronane glave, denimo švedski kralj, slovel pa je tudi po izvrstni francoski kuhinji. Prva svetovna vojna prinese začetek konca slavnih hotelskih let, petične turiste zamenjajo visoki častniki, saj se v hotelu naseli poveljstvo soške fronte. Spomine na grand hotel, ki ga več ni, bomo obudili v reprizi oddaje Sledi časa, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.

Rund 13.000 Höhlen gibt es in Slowenien und immer wieder werden neue entdeckt. Die bedeutendste unter ihnen ist die Postojna. Sie liegt im slowenischen Karstgebiet und gehört zu den schönsten und größten Tropfsteinhöhlen der Welt. Andrea Beer war dort.

Valerija Bužan, Doktorica psihologije, specialistka klinične psihologije Valerija je pričela svojo akademsko pot na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani, kjer je opravila diplomo iz smeri psihologije in kasneje še magistrirala na področju razvojne psihologije. Leta 2010 je na Univerzi v Ljubljani pridobila znanstveni naziv doktorice znanosti. Svojo kariero na področju socialnega varstva pa je pričela že leta 1984 kot psihologinja v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, od leta 1996 je v isti organizaciji delovala kot psihologinja in pomočnica direktorja ter od leta 2002 do maja 2019 kot direktorica Centra. Od novembra 2019 pa deluje kot klinična psihologinja v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov in v Razvojni ambulanti v Zdravstvenem domu dr. Franca Ambrožiča Postojna. Od leta 2002 do 2019 je bila predsednica Skupnosti organizacij za usposabljanje Slovenije. Že od leta 2016 deluje kot podpredsednica v Evropskem združenju EASPD. Pred tem je bila v istem združenju leta 2015 izvoljena v izvršilni odbor. Od leta 2002 je članica Strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije, v obdobju med leti 2014 in 2018 je bila tudi njena predsednica. V letu 2012 je bila izbrana kot ime tedna na Val 2012 in nominirana za nagrado Slovenka leta zaradi svoje pobude o odprtju gostilne Druga violina kjer so zaposlene osebe s posebnimi potrebami in motnjami v duševnem razvoju. Naj quote: Vsak dan je potrebno ceniti Naj knjiga: George Orwell 1984 Naj serija: Mestece Peyton iz leta 1964, ko smo doma ravno kupili televizijo :) Hobiji: potapljanje, smučanje, jahanje, skartka šport, fotografiranje Najljubša hrana: mamini štruklji Najljubši podjetnik: Španski ONCE, ki v delo v svojih hotelih Ilunion Aqua vključujejo tudi osebe z motnjo v duševem razvoju. So četrto največje nejavno zaposlovalsko podjetje v Španiji in prvo na svetu na področju zaposlovanja invalidov. Naj app: Revolut, izmenjava, splitwise Trije nauki: · Vedno moraš slediti svojim željam. · Do cilja lahko prides na različne načine, po različnih poteh. · Moraš slediti ciljem, ki so lahko včasih tudi videti visoki in neizvedljivi in če ti ne uspe ne to jemati kot neuspeh, ampak kot priložnost *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet Prirodoslovnega muzeja Slovenije, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke danes v sodobnem svetu pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in mag. Slavko Polak, kustos v Notranjskem muzeju Postojna.

Itt tudtok segíteni:Magyar Vöröskereszt Szent László és Szent István Kórház Betegeiért, Orvosaiért és Dolgozóiért AlapítványSztereoTrip élő beszélgetések kéthetente csütörtökön onlineSztereoTrip Facebook csoport, extra tartalmak, beszélgetés az adások után. Gyertek, csatlakozzatok!Patreon oldalunkon már tudtok minket támogatni. Minden egyes támogatói szinthez jár is valami!------------------------------------------------Show notesEmlített barlangok: Pál-völgyi barlangrendszer, Mátyás-hegyi, József-hegyi, Postojna, Baradla, Budavári labirintus, Budai vár-barlang, Sziklakórház, Krubera, Veryovkina, Molnár János-barlang , Csodabogyós, Szuadó-völgyi-víznyelőbarlang, Mamut-barlang, Dobsinai-jégbarlang, Škocjan-barlangrendszer, Cserszegtomaji-kútbarlang, Tapolcai-tavasbarlang, Gouffre Berger Esemény, könyv, film, weblap: Felfedezők Napja, Egri Csaba 3D-s barlangi vetítés, Természetjáró Fesztivál, Föld Napja a Pál-völgyi kőfejtőben, Jakucs László könyvei, Kessler Hubert könyvei, Inverse Everest, Magyar Karszt- és Barlangkutató Társulat------------------------------------------------Ha tetszett ez az adás, akkor iratkozz fel a csatornánkra és értékelj minket! Két hét múlva kedden jön a következő rész.Ha kérdésed, javaslatod van, akkor írj nekünk a Facebook/Instagram oldalunkon.

Nekaj let že traja agonija naravoslovnih zbirk v Sloveniji, ki se v tem smislu pridružuje večini bivših socialističnih držav (razen Češke), ki so v obdobju po vojni nekoč temeljne muzejske zbirke (od zbirk mineralov, konservirane flore in favne do nagačenih vretenčarjev) intenzivno pošiljale na smetišča. Seveda takšne odločitve in dejanja pred pol stoletja niso bila značilna le za vzhodni del Evrope. Zahodni, točneje, bolj severni del Evrope, se je pomembnosti naravoslovnih zbirk pravočasno zavedel prav zaradi njihove vloge pri razumevanju okoljskih sprememb. Toda pred pol stoletja se je očitno zdelo, da so zastarele in da tudi očitno niso vedeli, kaj bi z njimi počeli. Kaj bi z njimi lahko počeli danes, kaj je bilo pri nas doslej narejeno, da bi se ohranilo vsaj tisto, kar je še v njih, in kako izdelati načrt ali vsaj smeri razvoja poti do preobrata v njihovo sodobno razumevanje, o tem V ŽIVO gosta, kustosa, ravnatelj Notranjskega muzeja Postojna - s stalno razstavo Muzej krasa, mag. Slavko Polak in prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, sicer pa aktivni pobudnik prizadevanj za reaktualizacijo pomembnosti naravoslovnih zbirk kot temeljne strokovne raziskovalne infrastrukture. Foto: Pogled na del paleontološke zbirke v Smithsonian National Museum of natural Historyfoto: https://insider.si.edu/wp-content/uploads/2015/12/2006-29183-Paleo-Colln-Staff-Dec06.jpg Vir: ( javna last v izobraževalne namene .edu)

Med imeni, ki so zaznamovala naše glavno mesto Ljubljano, je prav gotovo kipar Francesco Robba, ki ga večina pozna prav zaradi istoimenskega vodnjaka, ki stoji pred mestno hišo. Malo manj znano pa je, da najdemo njegova kiparska dela tudi v drugih krajih od Zagreba, Karlovca do Reke in v vasi na Pivškem, v Slavini. To je zelo zanimivo in presenetljivo, saj gre za vas, ki je, lahko bi rekli, v senci večjih središč, kot sta Pivka in Postojna. Toda Slavina je bila očitno nekoč zelo pomemba, da so lahko naročali take kiparske mojstrovine, kot so jih izdelovali v tedaj izjemno priznani delavnici Francesca Robbe. Ta baročni kipar se je rodil v Benetkah 1. maja 1689 v družini, v kateri so se, to pa še ni dokazano, nekateri predniki ukvarjali tudi s kamnoseštvom in kiparstvom. Robba se je skupaj s kiparjem iz Padove Jacobom Contierijem okrog leta 1720 pojavil v Ljubljani in tu tudi ostal. Poročil se je s Terezijo, hčerko kamnoseka Luke Misleja. Po njegovi smrti pa je Robba leta 1727 prevzel kamnoseško delavnico, v kateri je lahko sprejemal velika kamnoseška in kiparska naročila. Njegova dela nato najdemo v različnih krajih, med njimi tudi v vasi Slavina. Povezavo Robbe in omenjene pivške vasi bomo odkrivali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

This week on Out of Office: A Travel Podcast, Kiernan talks about why he loves visiting caves and why you should too. Plus, we tackle The Great Slovenian Cave Debate. Things we talked about in today’s podcast: WOW airlines update https://www.nytimes.com/2019/08/25/business/iceland-economy-wow-air.html  Wind Cave National Park https://www.nps.gov/wica/index.htm  Jewel Cave National Monument  https://www.nps.gov/jeca/index.htm  Olms https://www.nationalgeographic.com/science/phenomena/2010/07/20/the-olm-the-blind-cave-salamander-that-lives-to-100/  Postojna https://en.m.wikipedia.org/wiki/Postojna_Cave  Skocjan https://en.m.wikipedia.org/wiki/Škocjan_Caves  Waiting for Mona https://www.nytimes.com/2019/08/12/arts/design/mona-lisa-louvre.html 

Postojnski kegljač Darko Bizjak je v skoraj polstoletni karieri nastopal za številne klube, med drugim je dolgo nastopal v Nemčiji. osvajal je posamične in ekipne državne naslove ter postavljal svetovne rekorde. V domači vitrini ima več kot 160 medalj in 170 pokalov, kar pomeni, da je bil na stopničkah več kot 330-krat. Letos, podobno kot Radio Koper, praznuje 70. obletnico. Prejel je naziv častnega občana Postojna, in sicer za življenjsko delo na področju športa, dela z mladimi, humanitarnosti in promocije občine. Na Globočnikovi ulici v Postojni je še vedno aktivnega tekmovalca obiskal Primož Čepar.

Hear about travel to Slovenia as Chris Christensen (the Amateur Traveler) talks about his recent solo road trip through western Slovenia as a guest of the Slovenia Tourism board. 

Hear about travel to Slovenia as Chris Christensen (the Amateur Traveler) talks about his recent solo road trip through western Slovenia as a guest of the Slovenia Tourism board. 

Hear about travel to Slovenia as Chris Christensen (the Amateur Traveler) talks about his recent solo road trip through western Slovenia as a guest of the Slovenia Tourism board. 

Zborovodja, dirigent, ki na poseben način čuti vokalno, zborovsko glasbo, ki ji je posvetil svoje življenje. Tako bi lahko z nekaj besedami opisali Matjaža Ščeka, Primorca, Koprčana in predvsem dirigenta. Toda ko se začnemo z njim pogovarjati, začutimo njegov čuteč odnos do vsega, kar nas obdaja, posebno do glasbe. »Matjaž Šček je študiral dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izobraževal pri priznanem skladatelju in dirigentu Lojzetu Lebiču. Uspešno je vodil več ljubiteljskih pevskih sestavov, med drugim Moški zbor Srečka Kosovela iz Ajdovščine, Komorni zbor Ipavska, Komorni zbor RTV Slovenija in vrsto zborov v deželi Furlaniji – Julijski krajini. V vrh njegovega zborovskega ustvarjanja spada desetletje dela z Ljubljanskimi madrigalisti (1991–2001). Njegovo delo je prepoznavno in cenjeno, izvajanje rahločutno in zavzeto, njegovi programi pa sveži in nekonvencionalni. Na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih je vedno dosegel najvišje uvrstitve in priznanja. Je nosilec zlate Gallusove plakete.« Tako so med drugim zapisali na spletnih straneh Mešanega pevskega zbora Postojna, ki ga Matjaž Šček vodi zdaj. In Matjaž Šček bo gost v oddaji Razkošje v glavi.

La gran cantidad de tonalidades verdes junto con su gran extensión de bosques, parques, lagos, etc., a lo largo de su pequeño territorio, hacen que este país esa una fuente de belleza y relajación allá donde mires. Disfrutaremos en las cuevas de Skocjan y Postojna pasearemos en bici por Liubliana, la capital verde de Europa, nos dejaremos cautivar por la bonita ciudad de cuento de hadas Skofja Loka, tomaremos un cafe en esas preciosas cafeterías en Maribor que fue Ciudad cultural, nos relajaremos recorriendo los lagos de Bled y de Bohinj para finalizar unos días de descanso al sol en la bonita Pireo. Además señalaremos esas lecturas interesantes que siempre complementan un gran viaje. Si quieres ver algunas de las fotos del recorrido accede a http://viajandoconmicamara.com/category/europa/eslovenia/ y si tienes dudas contacta conmigo en www.viajandoconmicamara.com.

La gran cantidad de tonalidades verdes junto con su gran extensión de bosques, parques, lagos, etc., a lo largo de su pequeño territorio, hacen que este país esa una fuente de belleza y relajación allá donde mires. Disfrutaremos en las cuevas de Skocjan y Postojna pasearemos en bici por Liubliana, la capital verde de Europa, nos dejaremos cautivar por la bonita ciudad de cuento de hadas Skofja Loka, tomaremos un cafe en esas preciosas cafeterías en Maribor que fue Ciudad cultural, nos relajaremos recorriendo los lagos de Bled y de Bohinj para finalizar unos días de descanso al sol en la bonita Pireo. Además señalaremos esas lecturas interesantes que siempre complementan un gran viaje. Si quieres ver algunas de las fotos del recorrido accede a http://viajandoconmicamara.com/category/europa/eslovenia/ y si tienes dudas contacta conmigo en www.viajandoconmicamara.com.

En este programa nos vamos de ruta por Eslovenia, un pequeño país que recorreremos en furgoneta. Visitaremos su pequeña zona de costa, nos perderemos por sus frondosos valles y conoceremos algunos de los pueblos que guardan más encanto. Pero no olvidaremos pasar por algunos de los lagos más emblemáticos, recorrer la “Carretera Rusa” y disfrutar de la gastronomía a cada momento. Ademas, dedicaremos especial atención a su capital, Ljubiljana. Hoy cocinaremos dentro de la furgo, así que prepárate para escuchar tres recetas furgoneteras. Dormiremos en el área de autocaravanas de Ayegui...Escúchanos si quieres saber qué es lo que tiene de especial. Nos escaparemos en familia hasta Sara, Francia, para subir en tren cremallera a la primera montaña de los Pirineos. Emocionante, ¿verdad? Os traeremos un libro para los amantes de los Alpes y al final del programa podreis escuchar nuestros consejos... Venga! Ponte los cascos, que arrancamos! ESLOVENIA(Koper, Izola, Piran, cuevas de Škocjan, cueva de Postojna, castillo de Predjama, Škofja Loka, lago Bled, Radovljica, lago Bohinj, gargantas de Vintgar, carretera de Vrši?, castillo de Celje, Rogaška Slatina, Ptuj y Maribor) -El zoom: Ljubiljana, -Aiegi/ Ayegui (Navarra) -Sara (Francia)

El sacerdot Jakob Aljaz, de Dovje, Eslov

El sacerdot Jakob Aljaz, de Dovje, Eslov

The Amateur Traveler talks to Shel Holtz (from the For Immediate Release podcast) about his trip to Slovenia. Here about the food, the wine, the lake and the cake as Shel describes his visit to the capital of Ljubjana, the caves at Postojna, Portoroz castle and Lake Bled. Slovenia is one of Europe’s best kept secrets.

The Amateur Traveler talks to Shel Holtz (from the For Immediate Release podcast) about his trip to Slovenia. Here about the food, the wine, the lake and the cake as Shel describes his visit to the capital of Ljubjana, the caves at Postojna, Portoroz castle and Lake Bled. Slovenia is one of Europe’s best kept secrets.

The Amateur Traveler talks to Shel Holtz (from the For Immediate Release podcast) about his trip to Slovenia. Here about the food, the wine, the lake and the cake as Shel describes his visit to the capital of Ljubjana, the caves at Postojna, Portoroz castle and Lake Bled. Slovenia is one of Europe’s best kept secrets.