Podcasts about vipave

V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa. FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici

Qesharake se si ne parashikuam gjera per europian dhe qe asgje nuk shkoi sic parahikuam. Por edhe mbase nuk i parashikuam qellimisht, si dihet. E dini ju qe ka njerez qe shohin enderra seksuale me demon? keshtu thuhet ne nie video qe ekzaminuam ku ishte ftuar nje pastertore e kisses ungjillore. Na kishin rene ne dore video mysybep por me lajme bombatike. Ne fund folem se cfare shkruhet ne bio e disa nga vipave shqiptar dhe nuk jane aq te ndryshem nga ne. Madre ne jemi me mire. mendojme qe jemi me mire dmthti vetem degjo podcastin dhe na mbeshtet ne Patreon sepse parate shkojne per permiresimin e shkollave ne indi duke u mundesuar nje tualet

Na 19. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz Vipave. Darouje jo dr. Gabriel Kavčič. Pri maši sodeluje mešani zbor Župnije Vipava pod vodstvom Zvonke Jarc. Na orgle igra Zvonka Starc.

Nocoj se bomo v prvi uri srečali z Alešem Sedmakom, Primorcem, ki ga je že v zgodnjih mladostniških letih prevzelo morje in mediteranski način življenja, kar pogosto izraža v svojih delih, najpogosteje v podobi čolna. Kako se spominja prihoda, iz rodne Vipave, v Koper. Časi so bili drugačni, nagib k likovnosti je bil zanj odločujoč. Z njim se bo pogovarjala Neva Zajc.

Gospa Pavla Žvanut je doma sicer iz Vipave, a je velik del življenja preživela v Ljubljani, kjer sta z možem dobila službi. Življenje pa jo je v tretjem življenjskem obdobju pripeljalo nazaj v domače kraje, kjer zdaj živi v Centru starejših Pristan v Vipavi. Rada se spominja lepih preteklih let, službe, družinskega življenja.

… je ena strašansko navihana snežinka … Pripoveduje: Maja Nemec. Glasba: Tomaž Domicelj. Napisala: Kristina Menih. Premierna izvedba v živo iz Vipave, december 2010.

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Piše: Iztok Ilich Bere: Jure Franko Etnolog in umetnostni zgodovinar, zaslužni profesor Janez Bogataj s knjigo Hrana, najstarejše diplomatsko orodje zaokroža eno od področij svoje dolgoletne raziskovalne in publicistične dejavnosti, ki sega od aktualiziranja Valvazorjevega, Vodnikovega in Trdinovega pisanja do odkrivanja tradicije in inovativnosti naših dni. Tukaj se posebej posveča uveljavljanju slovenske gastronomije in kulinarike v službi promocije državnih političnih, gospodarskih in kulturnih interesov. Tako so recepture in z njimi povezane slikovite zgodbe, strnjene med drugim v monografijah o potici, kranjski klobasi, kolinah in drugih značilnih jedeh in prehranskih šegah na Slovenskem, nadomestili jedilniki ter pravila in merila, veljavna ob srečanjih najvišjih predstavnikov držav in na drugih ravneh diplomacije. »Hrana je eden najbolj temeljnih povezovalcev ljudi,« je Bogatajeva izhodiščna misel na začetku nove knjige. Naslov ji je dal po izjavi Hilary Clinton, ki je seveda dobro vedela, kaj govori, ko je hrano označila za najstarejše diplomatsko orodje. Pri izbiri jedi, so pokazala opazovanja, je zelo pomemben tudi okus, saj vpliva na razmišljanje in vedenje zbranih za mizo. Avtor dejavnost, ki povezuje gastronomijo in kulinariko, gospodarstvo, kulturo, umetnost in turizem, imenuje gastronomska (ponekod je v rabi tudi oznaka pametna) diplomacija. V njej vidi obliko javne diplomacije, za katero je značilno promoviranje destinacijskih kuhinj v svetu s podporo države. Tovrstno širjenje kulinaričnih tradicij, ki spodbuja delitev vrednot in tradicij, je idealno orodje za uporabo živil, jedi in pijač za ustvarjanje medkulturnega razumevanja. S sistematičnim odpiranjem svojih restavracij po svetu velja za pionirko gastronomske diplomacije Tajska. Poleg velikih držav avtor posebej omenja še Uzbekistan in Peru, v Evropi pa ob Italijanih in Francozih izpostavlja Špance in Skandinavce. Bogataj v prvih poglavjih opozarja na antične in mlajše vire, ki poročajo o velikih slavjih ob sklepanju političnih sporazumov med vladarji za bogato obloženimi mizami. Niza pa tudi primere iz našega okolja, ohranjene v slikovitih opisih kulinaričnih užitkov grofa Ulrika II. Celjskega na poti v Kompostelo sredi 15. stoletja ter v nekoliko mlajšem poročilu o pojedinah ob vizitacijah oglejskega kanclerja Paola Santonina na gradovih in v samostanih na Slovenskem. Še zgovornejše je pričevanje barona Žige Herbersteina iz Vipave, odposlanca nemškega cesarja Maksimiljana I., o diplomatskih kulinaričnih prigodah na vzhodu, opisanih v leta 1549 na Dunaju objavljeni knjigi Moskovski zapiski. Zadnja tretjina knjige govori o položaju gastronomske diplomacije pri nas. Termina gastronomija in prehranska kultura sta izenačena, pri čemer je kultura – ali bi vsaj morala biti – ena poglavitnih značilnosti diplomatskih izmenjav sporočil. Še več, veljati mora tudi na nižjih ravneh odnosov med domačini in tujci, gostitelji in gosti. Slovenija je sicer dobila prvo gastronomsko strategijo leta 2006, ko je bila sprejeta tudi za nadaljnji razvoj pomembna razdelitev države na 24 gastronomskih regij. Ti koraki pa so bili v naslednjih letih namenjeni le turistični promociji, medtem ko drugi resorji večinoma niti niso vedeli za strategijo. Trikrat je bila zamenjana tudi celostna podoba gastronomske prepoznavnosti države s sloganom Okusiti Slovenijo, ki pa sprva, kot kritično ugotavlja Janez Bogataj, »ni bila uporabljena za oblikovanje menijev protokolarnih prireditev. Tudi navajanje jedi je bilo zelo nestrokovno in pogosto z napakami,« piše. Prelom je prineslo oblikovanje slovenskih gastronomskih regij – tudi z Bogatajevim sodelovanjem – z Osrednjo Slovenijo na čelu. Veliko pozornosti je po svetu pritegnilo tudi uspešno vključevanje osnovnošolcev v obujanje domače kulinarične tradicije. Ti in posamezni drugi primeri zgledne promocije slovenske kulinarike, ki jih v nadaljevanju navaja avtor, pa še več let niso pomenili začetka premišljene in povezane gastronomske diplomacije slovenske države. In še vedno se marsikje zatika. Profesor Bogataj ne piše načelno ali na pamet, temveč navaja svoja opažanja v tujini in doma. Skupaj s povsem konkretnimi nasveti in napotki – kako, kaj in česa ne – so zdaj zbrani v knjigi Hrana, najstarejše diplomatsko orodje, ki bi morala postati brevir vseh protokolov od predsedniškega in ministrskih navzdol. Tudi kulturnega ob snovanju slovenske predstavitve na naslednjem knjižnem sejmu v Frankfurtu! Zapisano spremljajo in dopolnjujejo številne pozornosti vredne opombe.

Pri njima se sliši vse tako enostavno, pa tudi če govorimo o 100-miljkah ali še daljših dirkah. Eva in Dejan sta odličen par; naporov se lotevata brez pretiranega kompliciranja, odločno a sproščeno, resno a vedno tudi s humorjem. Če vas zanima, zakaj je Bepanten obvezen del opreme vsakega ultra-ultraša, kako lulanje na dirki zbližuje ljudi, kako sprejemati odstope, katere zmage so najslajše, katero pivo je najbolj všeč Dejanu in kaj najbolje skuha Eva, potem bo tale epizoda tudi za vas poslastica. In kot v vsaki pravi družini je tudi tule žena bolj glasna - upam, da vas občasno slabši zvok pri Dejanu ne zmoti preveč. Gremo v klance!

Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto – smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave. Foto: V okviru projekta VISFRIM je nastal tudi protipoplavni zid ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica Vir: https://www.ita-slo.eu/sl/visfrim

Si upate ugibati, koliko tekaških skupin imamo v Sloveniji? Ogromno! V prvem delu tematske oddaje na to temo sem poklical sedem tistih, ki ste jih najbolj pogosto predlagali. Z mano lahko sedaj tečete od Vipave do Novega Mesta, iz Kranja čez Škofjo Loko v Ljubljano in iz Ptuja čez Maribor v Mursko Soboto! Vabilu so se prijazno odzvali Blaž Čadež (Prvi in drugi tekaški korak), Aleš Bezjak (Tao Ptuj), Renato Gnezda (ŠD Tekači Vipavske doline), Aleš Lindič (Marathon Novo Mesto), Martin Lekovar (LJ tekači), Danijel Mithans (Zveza prijateljev teka) in Boris Kaučič (Borisova bežeča deca). Če še niste, boste sedaj sigurno šli vsaj pogledat, kako vam najbližja tekaška skupina teče in se heca. Nadaljevanje sledi!

Na nočni obisk smo povabili družino Klančnik iz Vipave. Šestčlanska družina je v avgustu prehodila 170 kilometrov dolgo krožno pot okoli Mont Blanca. Anjo in Tomija morda poznate kot aktivna športnika, ki neizmerno uživata v naravi in na tekaških potovanjih. Svoje otroke vzgajata v športnem duhu in tudi zato sta letošnji dopust organizirala drugače; skupaj z njimi sta se odpravila na kar zahtevno pot. V tem aktivnem življenju, polnem adrenalina, se najde čas tudi za gostovanje v našem studiu. K pogovoru je Anjo, Tomija in najmlajšo članico družine Klančnik, 9-letno Tinkaro, povabil Boštjan Simčič.

V oddajo Odprto za srečanja smo povabili družino Klančnik iz Vipave. Šestčlanska družina je v avgustu prehodila 150 kilometrov dolgo krožno pot okoli Mont Blanca. Anjo in Tomija morda poznate kot aktivna športnika, ki neizmerno uživata v naravi in na tekaških potovanjih. Svoje otroke vzgajata v športnem duhu in tudi zato sta letošnji dopust organizirala drugače in se skupaj z njimi odpravila na to kar zahtevno pot okrog tega gorskega masiva. V tem aktivnem življenju, polnemu adrenalina, so našli čas tudi za gostovanje v našem studiu. K pogovoru je Anjo, Tomija in najmlajšo članico družine Klančnik, 9-letno Tinkaro, povabil Boštjan Simčič.

Drugi vsebinski poudarki oddaje: Ob možnosti odkupa zemljišč na Sviščakih veliko vprašanj in negotovosti za lastnike nepremičnin Koprsko Društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam se je preselilo na novo lokacijo Več kot polovica pritokov reke Vipave v poletni suši presahne. Kaj se zgodi z ribami? Na gradu Podsreda znova odmevajo zvoki priznanih glasbenih mojstrov in njihovih učencev V deželi Petra Klepca turistična sezona na vrhuncu

Drugi vsebinski poudarki: - Atlantic Droga Kolinska veča proizvodne zmogljivosti - Obsežna obnova območij ob izvirih Vipave bo pripomogla k boljši poplavni varnosti - Od vinogradnikov na griču Piramida vztraja le še eden - Bosonogi pohodi vse bolj priljubljeni

Nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu naj bi to popoldne potrdili v državnem zboru. Med skupno 240 milijonov evrov vrednimi ukrepi so tudi dodatni turistični boni. A predstavniki turizma so le delno zadovoljni, od pristojnih pogrešajo zanje ključni ukrep, to je enkratno nadomestilo za izpad prometa. Število na novo okuženih s koronavirusom na tedenski ravni se znova povečuje Evropska komisija občutno izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo Bodo s črpanjem vode iz reke Vipave rešili pridelek v Vipavski dolini?

Goriška statistična regija od Bovca do Ajdovščine in Vipave, z vključenima Idrijo in Cerknim, v smislu kulinarike zajema tako alpski kot mediteranski svet.

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Pekel. Malokdo ve, da med Dornberkom in Branikom leži graščinski kompleks umeščen v sotesko Vipave, imenovan Pekel. Po ljudskem izročilu naj bi bilo v dolini Vipave - med Peklom in Batujami - nekoč jezero iz katerega se je voda v slapovih pretakala v spodnji del struge. Za ta del se je še do danes ohranilo ime Paradiž. Če boste obiskali to sotesko med Peklom in Paradižem boste na koncu vasice Steske kmalu zagledali stavbo, ki vas bo zaradi slikovitosti tako pritegnila, da se ji boste zagotovo približali. Ko ugotovite, da stojite pred enim najlepše ohranjenih slovenskih in evropskih mlinov katerega prvi lastniki so bili grofje Lanthierji z rihemberškega gradu - vas Pekel očara. Nad mlinom živita potomki zadnjih lastnikov iz rodbine Pečenko. Mamo Ave in njeno hčerko Katjo je obiskala Nataša Uršič.

Odpravljamo se v iskanje in okušanje »belega zlata«. In podobno kot je vse z zlatim pridihom nekoliko zagonetno, dvoumno ali skritega pomena, tako je tudi kraj, v katerega se podajamo, s svojim imenom nekoliko zavajajoč. Leži ob spodnjem toku reke Vipave, med Mirnom in Biljami, kjer se desni rečni breg razpre v prostrano in obdelano polje. Med vrtninami pa zavzema prav posebno mesto »belo zlato« ali beluši oziroma šparglji. Njim v čast in slast so si omislili tudi praznik. Toda ime kraja nas napeljuje na oreh. Z Valterjem Pregljem se podajamo v Orehovlje.

Ime tedna je Tadej Kobal, 18 letni dijak in prostovoljec, ki je v Slapu blizu Vipave pomagal ustanoviti knjižnico. V vasi s 400 prebivalci je bila knjižnica prvotno namenjena otrokom, a ker nimajo prostora za druženje se je izkazalo, da so prostor za srečevanje zelo pogrešali tudi odrasli. Knjižnica ni vpeta pod nobeno matično knjižnico, temelji na prostovoljstvu. "Najprej smo razmišljali o vpeljavi članskih izkaznic, ampak se na Slapu vsi poznamo. Vodimo evidenco izposojenih knjig, sicer pa tu vse deluje na zaupanju." Tadej Kobal deluje tudi v evropskem mladinskem parlamentu: "Potujemo v druge države, drugi prihajajo k nam, pogovarjamo se večinoma o evropskih tematikah. Nazadnje o vpeljavi avtonomnih vozil." Tadej Kobal se je vpisal na politologijo na Fakulteto za družbene vede, zdaj se pripravlja na maturo, še vedno pa ima čas za prostovoljstvo, ki njemu pomeni veliko. "Prostovoljstvo nastane spontano. Skozi leta prostovoljstva sem ogromno pridobil, spoznal veliko ljudi. Bistvo tega je, da pomagaš drugim in tako tudi drugi tebi. Gre za medsebojno solidarnost."

Vipavska dolina ni le ena od desetih najboljših destinacij v Evropi, kamor jo je lani uvrstil Lonely Planet, pač pa je tudi območje, na katerem najdemo kar nekaj prav posebnih živalskih vrst. Med njimi so tudi take, ki so že na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Njihovi ohranitvi in izboljšanju stanja njihovega habitata je namenjen projekt VIPava, ki ga skupaj s še nekaterimi partnerji vodi Zavod za ribištvo Slovenije. Tako na območju porečja Vipave poteka izlov tujerodnih vrst želv, ki izpodrivajo našo domorodno močvirsko sklednico, izvajajo se tudi ukrepi za laško žabo, hribskega urha, za ohranitev hrošča močvirskega krešiča, dveh ptičjih vrst in metulja. Poteka pa tudi popis vidrekov, saj se ta nočna žival spet vrača v Vipavsko dolino.

Na Slovenskem so trije kraji, ki jih primerjamo z Benetkami. Kostanjevico na Krki zato, ker je zgrajena na umetnem otoku, Vipavo, ker je zrasla na najmanj sedmih izvirih reke Vipave in ima 25 mostov, ter Kamni Gorici. Jurij Popov je obiskal slednjo in ugotavljal, kaj jo povezuje z Benetkami. »Najprej je to voda,« je povedal eden izmed sogovornikov dr. Mihael Toman. Glede na to, da je Kamna Gorica fužinarska ali kovaška vas v dolini Lipnice ob vznožju gozdnate Jelovice, je potrebovala veliko vode. Ker je potok Lipnica prej len kot ne, so s sistemom umetnih kanalov oziroma rak umetno povečali njeno moč, ki je poganjala vodna kolesa, da so razpihovala številne kovaške mehove. Teh je bilo nekoč v vasi 16, danes je eno samo.

Franz Schubert: Nacht und Träume (Noč in sanje), D. 827 Edvard Grieg: Ein Traum (Sanje), op. 48, št. 6 Gabriel Fauré: Apres un reve (Po sanjah), op. 7, št. 1 Francesco Paolo Tosti: Sogno (Sanje) Lojze Lebič: Štiri Kosovelove pesmi ? 2. Tih večer Zorko Prelovec: Dekliška pesem Giacomo Puccini: Chi il bel sogno di Doretta arija Magde iz opere Lastovka Charles-François Gounod: Ah! Je veux vivre arija Juliette iz opere Romeo in Julija Gaja Sorč je svojo pevsko pot začela pri prof. Marjanu Trčku na Glasbeni šoli Rakovnik, junija 2018 pa uspešno magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom doc. Barbare Jernejčič Fürst. V času študija se je izobraževala pri različnih pedagogih, kot so: Charlotte Lehmann, Martina Zadro in Ellen Rissinger. V okviru akademije je sodelovala pri projektu Mini opera v ljubljanski Operi in na Madžarskem. Kot solistka je sodelovala pri izvedbi Musique religieuse Gabriela Faureja v Celju in Slovenski filharmoniji. Pod okriljem AG je v izvedbi opere Čarobna piščal nastopila v vlogi Papagene ter kasneje v vlogi Flore v operi Obrat vijaka Benjamina Brittna pod taktirko Simona Dvoršaka in v režiji Igorja Pisona. Kot ena izmed solistk je sodelovala v koncertnem programu pod vodstvom prof. Egona Mihajloviča, kjer so izvajali dela Rameauja in Monteverdija. Sodelovala je s Filharmonijo NOVA, nastopila s pianistko Tanjo Šterman na ciklu koncertov Glasba z vrtov sv. Frančiška ter kot ena od solistk tudi sodelovala s Tamburjaši iz Vipave. Ob spremljavi pianista Tadeja Horvata je januarja 2016 skupaj z duom tolkal Panduo sodelovala na ciklu Mladi mladim v Klubu Cankarjevega doma. Kot solistka sodeluje z moškim zborom ProVox in Goriškim oktetom Vrtnica. Septembra 2018 je odpela vlogo Darinke v opereti Hmeljska princesa v produkciji ZKŠT Žalec in režiji Jaše Kocelija.

Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.

Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.

Elemente beneške, gotske in baročne arhitekturne dediščine boste lahko občudovali med obiskom veličastnega Lanthierijevega dvorca s pripadajočimi gospodarskimi stavbami, ki danes, obnovljen z vsemi funkcionalnimi modernimi pridobitvami, tako kot nekoč, predstavlja bistvo strogega središča Vipave. Če vsemu naštetemu dodamo še pripadajoči park z vhodnim portalom, si lahko zamislimo prvotno os, oziroma glavno trško vpadnico, v povsem drugačnih prometnih časih. Ne samo obsežna večletna obnova polovice hektarja notranjih površin, srečen konec je dočakala tudi njegova potencialna denacionalizacija. Vnuk zadnjega grofa Lanthierija namreč ni imel nobene želje po še eni strehi. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.