Podcasts about hrana

Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?Sogovornice: specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc, dr. med. Sonja Lokar, sociologinja Maja Smole, ženska z izkušnjo menopavze Zapiski: Raziskovalni projekti Lise Mosconi Nature ta mesec o povezavi menopavze z Alzheimerjevo boleznijo Ne 'meno-PAVZA', ampak nov ZAGON Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:00:55 Zakaj bi morale o menopavzi razmišljati že ženske pri 35. letih in kateri so prvi znaki? 00:03:06 Razlika med perimenopavzo, menopavzo in pomenopavzo 00:06:30 Kaj vpliva na dolžino perimenopavze in njen začetek? 00:10:46 Odnos družbe do menopavze in žensk v tem obdobju 00:13:44 Zakaj menopavze ne smemo enačiti s starostjo? 00:15:55 Hrana in menopavza 00:18:24 O vsestranski obremenjenosti žensk v tem obdobju 00:19:54 Ne meša se vam, to mine! 00:24:14 Ženske v menopavzi in delo – se zaradi menopavze raje umikajo? 00:29:25 Menopavza v drugih kulturah … in tudi o prehrani 00:38:29 Tveganje za srčno-žilne bolezni in druge telesne spremembe 00:43:03 Pomen telesne vadbe in pridobivanje teže 00:47:47 O povezavi menopavze in Alzheimerjeve bolezni in druge novosti v raziskavah in zdravilih 00:52:11 Kako lahko menopavzalni prehod kot družba bolje ozavestimo? 00:52:24 Pa prihodnjič?

Zabaven, sproščen in nekompliciran je moj tokratni super gost, ki se je ravno vrnil s Španije. Kjer je zmagal na 310 kilometrskem trailu, v norih pogojih, a brez jamranja. Aleša sem izprašal vse o njegovih pripravah, taktiki, opremi in filozofiji - sedaj mi je že malo bolj jasno, kako se je v samo par sezonah izstrelil med najboljše ultraše pri nas in v Evropi. Gorenjec, ki bo to nedeljo prostovoljec na dobrodelnem Najnaj21 rad izziva svoje meje. Po ogledu tegale podcasta bodo pete zasrbele tudi vas. Kdaj gremo na stotko?

V zadnjem času veliko pozornost namenjamo vprašanjem varnosti. Eden od vidikov varnosti je tudi prehranska varnost, ki je ena od tem jutrišnjega vladnega posveta o krepitvi odpornosti. Ko govorimo o prehranski varnosti je pomembno tudi, da imamo ljudi, torej kmete, ki bodo v prihodnje pripravljeni pridelovati hrano. Pogosto namreč opozarjajo, da za to kar pridelajo niso pravično plačani v primerjavi s ceno, ki jo za hrano na koncu plača potrošnik. Jernejka Drolec se je o ceni hrane pogovarjala z Brankom Ravnikom, z varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na osnovi analiz, ki jih je pripravil njegov predhodnik, ugotavlja, da je slovenska hrana v trgovinah cenejša od tuje.

Preuzmi *besplatni popis 50 najutjecajnijih knjiga* koje mijenjaju život - https://humanlabhub.com/knjigeAko ti je koristan sadržaju na kanalu, podrži nas i postani član Human LAB YouTube kanala. Članovi dobivaju pristup epizodama znatno ranije kao i dodatan sadržaj samo za članove. Postani član Human LAB kanala mjesečnom pretplatom https://www.youtube.com/channel/UCSIFN6xiVjRUut98vZ3RrOA/joinMARKO SINOVČIĆU ovoj epizodi Human LAB Podcasta, gostovao je Marko Sinovčić, osnivač brenda Food Beyonders. PARTNERI PODCASTA:......................................*MyProtein* - Najbolji izbor dodataka prehrani i sportske odjeće KOD: HUMANLAB za 40% popusta - https://tidd.ly/4bzx7SX*Human LAB Hub* - Tvoj kompas u svijetu fitnessa, zdravlja i dugovječnosti. Posjeti nas: https://humanlabhub.com .....................................VREMENSKE OZNAKE:// POVEŽI SE S MATEOM //Instagram: https://www.instagram.com/mateozx95LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/mateo-%C4%87orlukaFacebook: https://www.facebook.com/HumanLABpodcast*Dobrodošli u Human LAB!*Podcast koji spaja znanost i praktične savjete za zdravlje, dugovječnost i kvalitetu života. Ja sam Mateo Ćorluka, medicinski tehničar i zaljubljenik u dugovječnost, posvećen pružanju znanstveno utemeljenih informacija koje ti pomažu preuzeti kontrolu nad vlastitim zdravljem. Kroz podcast epizode istražujem ključne teme zdravlja, fitnessa, prevencije bolesti i mentalnog blagostanja, s ciljem inspiriranja svakog pojedinca da živi svoj najbolji život. Pridruži mi se u ovoj misiji i otkrij kako znanost može raditi za tebe.#keto #carnivore #prehrana #podcast Pratite Human LAB podcast za najnovije epizode o zdravlju i dugovječnosti, i ne zaboravite se prijaviti na naš 5x5 Newsletter za tjedne savjete direktno u vašu inbox. - https://humanlabhub.com/5x5VIDEO PRODUKACIJA: 38FILMS, Luka Justinijanović, web: https://38films.euZa sve upite i suradnje molim javiti se na mail:mateo@humanlabhub.com

Ali bo moka iz insektov res pripomogla k bolj trajnostni prehrani ali gre zgolj za vprašljiv načrt, ki vodi v postopno opuščanje tradicionalnega kmetijstva v korist žuželkam? Po kobilicah in čričkih so zdaj v evropskih trgovinah dovoljeni tudi izdelki, ki vsebujejo moko iz ličink velikega mokarja, obdelano z UV-žarki. Evropska komisija poudarja, da moramo omejiti uživanje mesa, da bi do leta 2040 zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov. Kaj nova uredba EU pomeni za potrošnike in kako bo vplivala na našo prehrano, nam je pojasnil Nenad Kojić, nutricionist v podjetju Feel Good.

Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije. V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora … Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu. Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja. Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed. Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje. V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce. V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti. Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.

V dalším díle podcastového speciálu Buchty čtou o knížkách, které všichni známe, ale málokdo je skutečně četl, se Ivana Veselková, Zuzana Fuksová a středoškolský pedagog Stanislav Zajíček zabývali románem Ernesta Hemingwaye Komu zvoní hrana, který se odehrává během občanské války ve Španělsku.Všechny díly podcastu Buchty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

V dalším díle podcastového speciálu Buchty čtou o knížkách, které všichni známe, ale málokdo je skutečně četl, se Ivana Veselková, Zuzana Fuksová a středoškolský pedagog Stanislav Zajíček zabývali románem Ernesta Hemingwaye Komu zvoní hrana, který se odehrává během občanské války ve Španělsku.

Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...

Hrana za odpornost, uporaba zmrznjenega boba (10), shranjevanje česna v kozarčkih (15), da bo potica dolgo sveža (18), lešnikov nadev za potico (20), zajčji golaž (26) ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Vladislav Šarišský - autor hudby k inscenaci RACEK, slovenský hudební skladatel a klavírista, absolvent kompozice na VŠMU v Bratislavě u Jevgenije Iršaje. Jedna z nejvýraznějších osobností současné slovenské hudby. Těžiště jeho tvorby je v oblasti vážné hudby, ale výrazně vstupuje i do teritoria jazzu, rocku a popu. Experimentuje s uměleckými koncepty, jako je performance a happening, kde zůstává věrný principům The Fluxus Art Movement. Komponuje pro film i divadlo. Založil fusion trio s názvem Talent Transport. V roce 2012 zvítězil s koncertem pro flétnu a velký orchestr EFieL v Mezinárodní skladatelské soutěži Sergeje Prokofjeva v Petrohradě, a získal si tak mezinárodní uznání. S uměleckým šéfem zlínského divadla Patrikem Lančaričem spolupracoval na filmových projektech o Marku Brezovském HRANA, dokumentárním filmu Válek (nominace na národní filmovou cenu Slnko v sieti v kategorii nejlepší filmová hudba) a také na divadelních inscenacích Einsteinova žena, Tenkrát v Bratislavě, P + L, Kompozice pro dvanáct objektů a jedno prázdné místo a Novecento – Legenda o pianistovi (za hudbu k této inscenaci získal prestižní Cenu Nadácie Tatra banky za umění). V roce 2022 získal Cenu DOSKY v kategorii nejlepší scénická hudba za inscenaci Extáze. Spolupracoval také s řadou osobností českého divadla, například s Annou Davidovou nebo Jiřím Havelkou.

Godišnje jedna trećina ukupne proizvodnje hrane završi u otpadu.To je ne samo veliki etičko-socijalni problem nego i financijski i klimatski. Istovremeno još preko 820 milijuna ljudi na svijetu gladuje. Kako izbjeći ovaj začarani krug i bacanje hrane svesti na minimum? Nenad Kreizer razgovara s Brankom Ilakovac i Aidom Kožar o pozadini fenomena bacanja hrane i praktičnim savjetima iz svakodnevice koje bi mogli pomoći u smanjenju količine hrane koja završava na otpadu. Von Nenad Kreizer.

Un element de intervenție divină, lecția omerului: cantitatea stabilită pentru fiecare. Astăzi nu mai este așa de simplu, dar principiul rămâne. Caută să ai tot timpul o alimentație echilibrată și completă. Citește acest devoțional și multe alte meditații biblice pe https://devotionale.ro #devotionale #devotionaleaudio

Matej Nidorfer pravi, da je šele z otroki postal zares organiziran človek. V hribe in na tek ga vsak dan neizmerno vleče, a ko je treba, ženo in družino postavi na prvo mesto. Govorila sva o tem, kako je bil že kot otrok izpostavljen tekaški sceni, kako se je kalil na maratonih, se našel v trailu in prvo stotko odtekel na prav poseben dan. Kako natrenirati za ultro, s katero razdaljo na cesti se primerja trail stotka, kako njegove vrednote in življenjske nazore definirata bog in vera? Pa tudi o odstopih, potovanjih in radosti življenja. Najprej pa temeljito predstaviva 1.Stražunsko dvoriščkanje - pravi slovenski backyard ultra!

Dr Vuk Devrnja je lekar i osnivač Twistmed kompanije. _______________________________________________________________________________________________ _ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

✓ Kako osrednja usluga može da pokvari najbolje jelo? ✓ Zašto kvalitet hrane nije dovoljan za Mišelin zvezdicu? ✓ Gde su nestali svi dobri restorani?

Prebivalci Slovenije spadajo med tiste v Evropski uniji, ki pojedo najmanj rib, le Madžari so za nami zadnji. Lokalna akcijska skupina Istra iz Obale je že pred leti sprožila pobudo o trajnostnem ribištvu, ozaveščanju o nabavi v lokalnem morju ulovljenih rib, in še več, o boljšem spoznavanju za prehrano primernih jadranskih rib. V njem se le lovi okrog 70 vrst rib, večina ljudi pa povečini poleti na dopustu obeduje ali pripravlja le nekaj izbranih. Več o sami pobudi nam je po predstavitvi projekta v Fornačah pred dvema letoma povedala tamkajšna biologinja. Gre za dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje Piran, sestavnem delu Nacionalnega inštituta za biologijo. Uvodoma je v pogovoru opisala projekt »Dobro za morje – dobro zame«.

Izzivi, ki jih prinaša s seboj kmetovanje, ali obdelovanje zemlje, ali pa samo razmislek o vlogi narave v sedanjem svetu, so posamezniku, ki v ta krog ni neposredno vpleten, neizmerno oddaljeni. Hrana nas čaka v trgovinah, narava kot rekreacijski ali pač terapevtski element nam je na voljo, kadar koli si je poželimo. In je tako rekoč zastonj. Ob tem pa se z naravo da lepo nabirati ali zbijati politične točke, lahko pa, ko se postavi po robu, postane tudi reden član črnih kronik javnih občil. Kaj globlje o naravi, o odnosu do nje, o kmetovanju, o pridelavi hrane v sožitju z naravnim okoljem pa večinoma ne razmišljamo. Najprej zato, ker se nam zdi narava samoumevna, ali pa zato, ker vsak razmislek zunaj te cone obdobja zahteva poglobljena znanja, energijo in čas, ki ga sodoben človek raje namenja drobnim zadovoljstvom potrošništva. Zato sprehod po Borisovem gruntu oziroma reportažni zapis, ki je med njim nastal, ne bo odveč.

Bebe i mala djeca mogli bi propustiti potrebne nutrijente za zdrav rast jer većina dječje hrane u Australiji ne zadovoljava prehrambene standarde Svjetske zdravstvene organizacije. Mnogi proizvođači dječju hranu pogrešno označavaju, te dovode roditelje i skrbnike u zabludu da su ti proizvodi zdravi. Istraživači zahtijevaju promjene u propisima o hrani u Australiji.

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane. Zapiski: Nevarni odmerki nenevarnih snovi; Prehranski Frankenstein: Skrajno predelana hrana; Nevidni svet predorov; Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja.

V oddaji Aktualno smo postavili v ospredje nadškofijsko Karitas Maribor, ki s programom Donirana hrana že vrsto let pomaga nahraniti veliko družin in posameznikov, ki bi sicer bili lačni. Kdo so ljudje, ki jim pomagajo, in kdo so junaki, ki jim s prostovoljnim delom lajšajo vsakodnevne stiske?

▼Ako želiš sigurne i provjerene informacije postani član Human LAB Zajednice! ▼ https://www.skool.com/human-lab/about Prijavi se na naš 5x5 Newsletter: https://humanlabhub.com/5x5 Svakog ponedjeljka dobivaš 5 korisnih i praktičnih savjeta za brži ali sigurniji napredak do tvoga fitness ili zdravstvenog cilja! PARTNERI PODCASTA: ...................................... Human LAB Hub - Tvoj kompas u svijetu fitnessa & zdravlja - https://humanlabhub.com CCM - Centar za crijevni mikrobiom: https://ccm.hr/ ...................................... [ Akademkinja VIDA DEMARIN ] Ugledna neuropsihijatrica s bogatim akademskim i kliničkim iskustvom. Specijalizirala je neurologiju i neuropsihijatriju te je članica Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Tijekom karijere, dr. Demarin se istaknula u istraživanjima moždanog udara, prevenciji neurodegenerativnih bolesti i promociji zdravog načina života. Autorica je brojnih znanstvenih radova i knjiga, te redovito sudjeluje na međunarodnim konferencijama. Njeno posvećenje medicinskoj struci i obrazovanju čini je inspiracijom mnogim mladim liječnicima i znanstvenicima. U ovoj epizodi podcasta, akademkinja Demarin dijeli svoje bogato znanje i iskustvo. #brain #neuroplasticity #brainfitness —Poglavlja— 00:00 - Intro 01:40 - Što ne neuropsihijatrija? 04:05 - Problemi moderne medicine 06:20 - Granica između psihologije, psihijatrije i neurologije 12:30 - Prevencija neurodegenerativnih bolesti 15:38 - Uloga prehrane u zdravlju mozga 23:55 - Human LAB Zajednica 25:36 - Hrana i osjećaj ugode 28:15 - Hormoni bitni za mozak 30:03 - Čokolada i čaj za zdrav mozak 32:30 - Voda i hidratacija 35:30 - Kava i kofein 36:50 - Tjelesna aktivnost i BDNF 38:00 - Zrcalni neuroni 43:20 - Vizualizacija 48:35 - Utjecaj medija 50:05 - Meditacija 51:50 - Vjera i duhovnost 55:10 - Utjecaj društvenih mreža 58:05 - Dopaminska ovisnost 01:00:15 - Što je svijest? 01:02:45 - Odlazak mladih iz Hrvatske 01:10:55 - Kako se nositi sa stresom? 01:12:55 - Brain fitness - neuroplastičnost 01:19:25 - Važnost socijalizacije 01:20:45 - San i cirkadijski ritam 01:23:40 - Muško Ženske uloge 01:32:10 - Grantova studija s Harvarda 01:34:05 - Tehnologija, Elon Musk, Neuralink 01:36:27 - Ljubav

Profesor Momčilo Matić je lekar, pisac i istraživač koji u svom radu povezuje prirodu, savremeni život i modernu medicinu. _______________________________________________________________________________________________

Papež nagovoril stare starše in vnuke: Ni res, da ne potrebujemo drug drugega!Dan upora proti okupatorju – zakaj smo vsa leta pozabljali na upornike, ki se niso borili pod rdečo zvezdo?Politolog Haček o referendumih in vladnem preusmerjanju njenih neuspehov.Papežev jutrišnji obisk v znamenju kulture in pozornosti do zapornic.Se bo Izrael odločil za vojaško operacijo na območje Rafe?Predstavniki slovenskih katoliških šol na evropskem srečanju predstavili tudi pritiske pri nas.Hrana je velika dobrina, zato ne sodi v smetnjak, a vse prevečkrat se še znajde tam.Vreme: Danes še spremenljivo, jutri bolj sončno in topleje.

Na tržiščih zunaj Evropske unije se že pojavljajo semena in plodovi rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Na Evropskem tržišču jih še ni, toda Evropska komisija je s predlaganimi omilitvami predpisov in podporo evropskega parlamenta že začela tlakovati pot tudi rastlinam za krmo in hrano s spremenjenim genomom. Česa o dodajanju in odvzemanju genov v rastlinah še ne vemo? Zakaj je pomembno, da so gensko spremenjene rastline, hrana in krma označene? Katere prednosti in katere slabosti prinašajo nove genomske tehnike za prihodnji razvoj kmetijstva in semenarstva in za prehransko suverenost na splošno? O tem z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Renata Puc, sektor za hrano in krmo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jana Murovec, katedra za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Martina Bavec, fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor, ambasadorka ekološkega kmetijstva Roman Žveglič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Irena Rotar, Združenje za trajnostno prihodnost ‒ Civilna iniciativa Ekoci

Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se tretjina svetovno proizvedene hrane na svetu izgubi ali pristane med odpadki, obenem pa več kot 820 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane. Samo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada na leto zavržemo okoli 143.000 ton hrane oziroma 68 kg na prebivalca (od tega 40% še vedno užitne hrane). Največ odpadne hrane se pridela v gospodinjstvih, kar 52%. Ob 4. slovenskem dnevu brez zavržene hrane je potekal posvet »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Na dogodek, ki je potekal v Hiši Evropske unije, so bili povabljeni sogovorniki iz Slovenije in tujine, ki so predstavili posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse ter opozorili na nasprotja med odnosom do hrane nekoč in danes. Med njimi je bila tudi Ilona Rac z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila projekt Hrana ni odpadek: preprečevanje, zmanjševanje in uporaba odpadne hrane oz. Razumevanje motivacije slovenskih potrošnikov in organizacij za zmanjševanje količin odpadne hrane.

Tijana Mladenović je nutricionista sa specijalizacijom u sportskoj ishrani. _______________________________________________________________________________________________

Hrana in pijača sta se po statističnih podatkih lani podražili. Popis cen osnovnih živil vladne košarice pri šestih trgovcih pa v povprečju kaže na več kot polovično znižanje popisanih cen. Pri tem gre za zavajanje, ugotavljajo kupci, saj tako poceni izdelkov v trgovinah takoj zmanjka. Tako imenovana košarica se je sprevrgla v manipulacijo, napačen in škodljiv ukrep. Prinesel je neželene dampinške cene uvoženih živil in pritisk na cene pridelkov domačih kmetov in dobaviteljev. Do kdaj ga bo kmetijsko ministrstvo še zagovarjalo? Odgovore je iskala Jernejka Drolec z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: – predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič; – predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah; – generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar. Predstavljamo tudi stališča agrarnega ekonomista dr. Emila Erjavca in predsednika uprave Celjskih mesnin Izidorja Krivca ter razmere v Avstriji in na Hrvaškem.

Suzana Kranjec ne fermentira le sadja in zelenjave, pač pa tudi fižol, črni riž, smetano, maslo in seveda testo za kruh. Kako in zakaj fermentiramo živila in s pomočjo katerih mikroorganizmov? Odgovore na ta vprašanja bomo slišali v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem, ko bo Suzana Kranjec odgovarjala tudi na vaša vprašanja, povezana s fermentacijo hrane.

Profesor Momčilo Matić je lekar, pisac i istraživač koji u svom radu povezuje prirodu, savremeni život i modernu medicinu. _______________________________________________________________________________________________

Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?Sogovorniki: izr. prof. dr. Mojca Korošec, Oddelek za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete; prof. dr. Maja Bresjanac, Inštitut za patološko fiziologijo; prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko. Zapiski: Chris van Tulleken: Ultra-Processed People; aplikacija Veš kaj ješ; Za srce: znak varovalnega živila. 

Miloš Stojanović, diplomirani inženjer poljoprivrede, vodi stranicu/blog Poljoprivredne novosti, pokrenuo je prvi podkast na temu poljoprivrede Agrocast, takođe se bavi tehnološkim inovacijama, živi na selu i bavi se poljoprivredom na svom gazdinstvu. _______________________________________________________________________________________________

Paradižnik, tortice, testenine, fižol, sir, pica … Hrana, ob kateri se nam pocedijo sline, in živila, ki jih lahko najdete tudi na zidovih v italijanski Veroni. Cibo oziroma po slovensko Hrana je italijanski umetnik in grafitar, ki jih ustvarja. Konec poletja je porisal tudi veliko steno pri Kinu Šiška. Tam najdete jajčevec, gobo, korenje, špargelj in papriko. Cibo je začel hrano upodabljati na stenah mesta, da bi prekril sovražna sporočila in sovražne simbole. Njegovo delo je v večini prostovoljno, srečuje se z grožnjami, nasprotniki mu uničujejo grafite, a to sprejema z ironijo. Prisluhnite mu in si tudi oglejte njegov pisan grafit.

Osnivač kompanije Premil Predrag Gvozdenović je gost Vladimira Stankovića u 119. epizodi podcasta Biznis priče.

Aktuality.sk a Diva.sk predstavujú novú podcastovú sériu TELO. Bude o normách krásy a zdravia, o všetkých problémoch spojených s ľudským telom. Nadváha, nadmerné cvičenie, bulímia a anorexia, vnímanie a komentáre mierené na estetické "problémy" ako pehy či výška, zákroky všetkého druhu, body pozitivita a nesprávne jedlo. Počúvať môžete po prihlásení do služby Aktuality Navyše. Každý máme niečo, čo sa nám na vlastnom tele nepáči. Ako by ste sa cítili, keby vám to každý deň niekto pripomínal a komentoval vaše nedostatky? Všetci sa vyjadrujeme k telám iných ľudí: Deti v škole, rodičia, kolegovia, partneri navzájom, internetoví diskutujúci, bulvárni novinári. Všetci hodnotíme, kto je chudý alebo tučný, privysoký alebo prinízky, kto má vrásky, strie, kto pribral alebo schudol, kto je krásny a kto zrazu vyzerá horšie. Tieto komentáre sú deštruktívne a ubližujú ľuďom okolo nás. Dokážu to aj sprostredkovane, keď si napríklad tínedžerka prečíta článok o tom, ktorá žena je krásna, ktorá je naopak “tučná” a uvedomí si, že ona do štandardov krásy nezapadá.  Ľudia si takéto komentáre často berú veľmi osobne a pamätajú si ich aj celý život. Môžu vyvolať neistotu, znížené sebavedomie, spochybňovanie svojej vlastnej hodnoty ako človeka, a následne aj psychické problémy ako poruchy príjmu potravy. V dnešnej epizóde si môžete vypočuť príbehy viacerých obetí bodyshamingu. Sú to ľudia s pehami, nadpriemernou výškou, ale aj úplne normálne vyzerajúci jednotlivci, ktorých tlak okolia dohnal do extrému. Podcast Telo je inšpirovaný podobnými českými podcastami Sádlo a Hrana. My však nezostaneme pri príbehoch obetí, ale s odborníkmi pátrame po riešeniach. Počúvať môžete po prihlásení do služby Aktuality Navyše na webe Aktuality.sk, každú druhú nedeľu.

Nauči 30 reči na engleskom (hrana i piće) i kako da upotrebiš ove reči na engleskom uz druge izraze, članove, i ostale reči. Preslušaj ovu epizodu i nauči 30 reči na engleskom za hranu i piće. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/3-formule-za-recenice-na-engleskom/30-reci-na-engleskom-hrana-i-pice/

Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša. Zapiski Hrana prihodnosti, 1. del: Globalna proizvodnja hrane povzroči četrtino svetovnih izpustov toplogrednih plinov  Hrana prihodnosti, 2. del: Meso kot prestiž 

V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?

V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.

The war on gender has many fronts. In a time of unprecedented division among genders, comedian Omid Djalili shares a cautionary tale of the history of Iran's two revolutions, how women-led revolutions are our best chance of liberating us all, and how men can make a difference from the West. Around the world women's rights to freedom, justice and civil rights are being infringed upon and, in the case of Iran, violently attacked. The protests and revolution are a struggle for freedom and equality. This is not a fight against the hijab or against men. It is a fight against ignorance and as such it is supported fiercely by the men of Iran who are suffering a majority of casualties in their activism. New episodes every Monday

V epizodi #87 je bila moja gostja Bilka Baloh svobodna raziskovalka, mentorica in svetovalka na področju zdrave prehrane, v katero vpleta znanja iz Ajurvede. Že petindvajset let se aktivno ukvarja s problematiko živilske industrije in procesirane hrane, ki v telesu povzroča nered in bolezni. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Strah in predaja Post širi zavest, postenje Panchakarma in Ajurveda Informacije iz vesolja, modreci, doše in energije Raziskovanje, zahodna medicina, zdravljenje Puls, postenje, intermittent fasting, prehranjevanje, meso Sladkor, antropološka zgodovina človeka Um in zavest, meditacija, dimenzije, bimantre ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Protests in Iran continue in response to the death of Mahsa Amini, the 22-year-old woman who died while in police custody after having been detained for allegedly wearing her hijab incorrectly. Since the protests began in September, HRANA, an Iranian human rights organization, estimates that at least 344 protesters have been killed, and almost 16,000 have been detained.  Last week, in an open letter signed by the vast majority of Iran's members of Parliament, lawmakers called for "no leniency” against protestors.  The letter reads: “We, the representatives of this nation, ask all state officials, including the Judiciary, to treat those, who waged war (against the Islamic establishment) and attacked people's life and property like the Daesh (terrorists), in a way that would serve as a good lesson in the shortest possible time.” And on Monday, an Iranian court court issued the first known death sentence to a protester since the demonstrations began in September. The protester was accused of setting a government building on fire and charged with “war against God” and “corruption on Earth.” We speak with Jason Rezaian, Global Opinions Writer for The Washington Post and former Tehran correspondent for The Washington Post. For full transcript, see above. 

Protests in Iran continue in response to the death of Mahsa Amini, the 22-year-old woman who died while in police custody after having been detained for allegedly wearing her hijab incorrectly. Since the protests began in September, HRANA, an Iranian human rights organization, estimates that at least 344 protesters have been killed, and almost 16,000 have been detained.  Last week, in an open letter signed by the vast majority of Iran's members of Parliament, lawmakers called for "no leniency” against protestors.  The letter reads: “We, the representatives of this nation, ask all state officials, including the Judiciary, to treat those, who waged war (against the Islamic establishment) and attacked people's life and property like the Daesh (terrorists), in a way that would serve as a good lesson in the shortest possible time.” And on Monday, an Iranian court court issued the first known death sentence to a protester since the demonstrations began in September. The protester was accused of setting a government building on fire and charged with “war against God” and “corruption on Earth.” We speak with Jason Rezaian, Global Opinions Writer for The Washington Post and former Tehran correspondent for The Washington Post. For full transcript, see above. 

Dr. Belovičeva danes spregori o antioksidantih, in kateri so najbolj pomembni.

U novoj epizodi podkasta govorimo o tome na koji način je hrana vezana za našu tradiciju i pokazivanje emocija, te zašto joj mi onda dajemo veliki značaj.Pitanja na koja odgovaram:Šta hrana predstavlja u našoj kulturi?Zašto imamo utisak da je zdravlje odricanje?Kako možemo da pristupimo promjeni sa dobrim osjećajem?Pridruži nam se na webinaru u četvrtak, 20.10.2022. sa početkom u 20h, na kojem ćemo ti predstaviti program “Iscjeljenje odnosa sa tijelom i hranom” i upoznati te sa svim benefitima koje ovaj program donosi: https://forms.gle/twLYTTACtCA1C2ow6Ukoliko želite da pratite informacije o edukacijama, radionicama, kao i korisnim sadržajima, pridružite se zajednici na mojoj newsletter listi: https://martinadjokic.com/newsletterA možete me pronaći i na Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

ROAGĂ-TE PENTRU DISCERNĂMÂNT! (3) „Hrana tare este pentru oamenii mari, pentru aceia a căror judecată s-a deprins, prin întrebuinţare, să deosebească binele şi răul.” (Evrei 5:14)

It looks like the wedding plans will have to wait, but Dave is not wasting time. He learned that IMPORTANT is POMEMBNO, LATER is KASNEJE, PLAN is NAČRT, WEDDING GUEST is SVAT and DUTIES are OBVEZNOSTI or NALOGE. He also learned that MUSIC is GLASBA, FOOD is HRANA, CAKE is TORTA and that they will need a LOAN - POSOJILO for the wedding that Fani wants...