Podcasts about igorjem

Ali je v Sloveniji še mogoč pogovor o uspehih medicinske stroke, ne da bi se dotaknili velikih težav, s katerimi se spopada naš javni zdravstveni sistem? Številke so neizprosne: po zadnjih podatkih v naši državi več kot 135.000 prebivalk in prebivalcev nima svojega izbranega osebnega zdravnika, več kot 150.000 bolnic in bolnikov pa na zdravljenje čaka nedopustno dolgo. Težave slovenskega zdravstva bodo ena od tem pogovora s prof. dr. Igorjem Švabom, dekanom medicinske fakultete v Ljubljani. Gost oddaje Glasovi svetov je specialist družinske medicine in ustanovitelj Katedre za družinsko medicino. Njegov učbenik, ki ga je uredil v sodelovanju z dr. Danico Rotar Pavlič, so že prevedli v hrvaščino in angleščino, v ukrajinščino in nemščino; vse bolj pa se kaže, da ga bodo med obvezno študijsko literaturo uvrstili še na Madžarskem in v Švici. Prof. Švab si ne zatiska oči pred izzivi in dokumenti, ki jih prejme na svojo delovno mizo. Več pa v pogovoru, ki ga je vodil Iztok Konc. Foto BoBo

Sogovornica tokratnih Glasov svetov dodaja, da so astronomski pojavi ljudi vznemirjali že od nekdaj. O tem pričajo številne upodobitve nebesnih teles in tudi tlorisi zgradb na vseh koncih sveta. »Prehodi so bili, so in bodo ostali pomembne simbolne točke,« pritrjuje filozof in religiolog Igor Škamperle. Pravi, da se na točke prehoda opirajo številni stari kulti in tudi krščanstvo. Prisluhnite oddaji Glasovi svetov na letošnje enakonočje. S prof. dr. Mijo Oter Gorenčič (ZRC SAZU) in prof. dr. Igorjem Škamperletom je o svetlobi in temi, rojstvu in smrti, o soncu in luni, božjem in človeškem govoril Iztok Konc. Foto: សុខគឹមហេង/ WikimediaCommons, cc  

Od 30. novembra do 12. decembra letos bodo Združeni narodi organizirali 28. konferenco o podnebnih spremembah v Dubaju. Na tej konferenci bodo pomembno vlogo imeli tudi verski voditelji iz različnih cerkva in verskih skupnosti. Udeležil se je bo tudi papež Frančišek, ki od začetka svojega pontifikata izraža skrb za ekologij, med drugim je izdal nekaj pomembnih spodbud s tega področja. Z dr. Igorjem Bahovcem iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani o Frančiškovem čutu za varovanje okolja in odgovornosti verskih ter političnih voditeljev za ohranjanje stvarstva.

Številni otroci v Sloveniji živijo v nevzdržnih razmerah. Javnost je nedavno pretresel primer šestletnika, ki je bil po vrnitvi od očeta k materi pozitiven na kokain. K odpravi kršitev pravic otrok v tovrstnih primerih bo pristojne po novem lahko pozival varuh otrokovih pravic. O položaju otrok pri nas ter o tem, zakaj potrebujemo posebnega varuha otrokovih pravic in kakšna bo njegova vloga bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: državnim sekretarjem na ministrstvu za pravosodje Igorjem Šoltesom, varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, sekretarko Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjano Milavec in častno članico Zveze prijateljev mladine Slovenije Liano Kalčina.

V prvi junijski turistični oddaji nas je po Mariboru in njegovih znamenitostih popeljal študent tukajšnje Višje šole za gostinstvo in turizem David Tovornik; potem smo se odpravili na drugi konec Slovenije, na Primorsko, in tam spoznavali turistične kmetije. V zadnjem delu oddaje smo se s Ptujčanoma Igorjem in Stanko Benčevič potepali po Mehiki in Braziliji.

V turistični oddaji smo spoznali natakarja iz Zgornjega Tuhinja, Hermana Pančurja, ki je več kot 50 let aktiven v gostinstvu in si prizadeva tudi za promocijo poklica natakar. / Ali majhnost kraja vpliva na njegovo turistično ponudbo, smo izvedeli na Zgornji Velki, v kraju, tik ob avstrijski meji, kjer živi le nekaj čez 700 prebivalcev. / V drugem delu potopisnega pogovora s Ptujčanoma Stanko in Igorjem pa smo odkrivali manjša mehiška mesta pod zaščito Unesca.

Marasovic arhitekti so arhitekturni biro, ki deluje na področju urbanizma, gradbenega projektiranja, prenov in notranje opreme. Našo pozornost so sprva vzbudili s prenovami stanovanj, s svojo subtilnostjo za materiale in občutkom za oblikovanje, zaokroženo z domišljeno funkcionalnostjo. Zase pravijo: »Vsak projekt je edinstvena in logična materializacija značilnosti gradbišča, potreb naročnika in arhitekturnega jezika našega studia.« V tokratni oddaji podkasta Odprto gostimo Igorja Marasovića, s katerim se pogovarjamo o različnih projektih biroja, prehajanju med merili v arhitekturi in prednostih dobrega poznavanja Kopra, kjer večinoma delujejo. Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

Identiteto ustvarja več dejavnikov: kultura, prostor, tradicija, jezikovna pripadnost. Pri oblikovanju identitete je pomembna tudi religija. O tem ponavljamo pogovor Boštjana Debevca s prof. dr. Igorjem Škamperletom.

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

Če nas v nekem trenutku zebe, si težko predstavljamo, da se planet v resnici vse bolj segreva. Če nam je vroče, si enako težko predstavljamo, da lahko trenutna vročina čez nekaj generacij prinese novo ledeno dobo. Zelo človeški so tudi drugi naši odzivi na novice o spreminjanju okolja: od depresije do hedonizma, apatije ali popolnega […]

Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma, ki so ga pred 100 leti uničili fašisti. Italija je obljubila, da bo Narodni dom vrnila, a kot smo lahko prebrali v tržaškem Il Piccolu, so pri tem še vedno neznanka poteze tržaške občine in da "obstaja tveganje, da bo vse padlo v vodo". Zakaj je tako težko vrniti Narodni dom, kaj pomeni vrnitev za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, ali je fašizem iz Trsta odšel ali se je le potuhnil, je Trst še prijazno mesto za sobivanje, kaj pomeni za Slovenijo prisotnost Slovencev v FJK, je le nekaj vprašanj, ki jih bo voditelj oddaje Alen Jelen načel z gosti: mestno svetnico Valentino Repini, zgodovinarjem z Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice Štefanom Čokom, odvetnikom, profesorjem Petrom Močnikom, deželnim predsednikom stranke Slovenska skupnost, podpredsednikom tržaškega občinskega sveta Igorjem Švabom in filozofom ter profesorjem Jernejem Ščekom. Oddajo smo izvedli v neposrednem prenosu iz Tržaškega knjižnega središča. Foto: RTV SLO.

»Malo ljudi ve, da so Grki, ki so iznašli številne umetnosti, iznašli umetnost spomina, ki jo je, tako kot večino drugih umetnosti, prevzel Rim, od koder je prišla v evropsko tradicijo.« To so uvodne besede, zapisane v knjigi Umetnost spomina Frances A. Yates in tema, ki jo bomo predstavili v oddaji Kulturni fokus. Dandanes, po revolucijah na številnih področjih človekovega življenja, večtisočletnem tehničnem napredku, razvoju pisave, tiska, digitalnih medijev in drugega, kar antika ni poznala ali pa zelo slabo, se umetnost spomina zdi precej zanemarjena človeška dejavnost, znanstveni svet pa jo velikokrat vidi kot manj pomembno vejo, obstranko temo, slepo ulico za raziskovanje… Starogrška iznajdba, kako organizirati, vtisniti, priklicati ali aktivirati spomin, je bila nekdaj vseeno življenjskega pomena. Knjiga Frances Yates, ki je izšla pri Studii Humanitatis, prevedla pa jo je Katja Jenčič, je tudi izhodišče za pogovor z dr. Igorjem Škamperletom, ki je napisal spremno študijo.

Šamanizem, prastara tradicija, ki je ki je bila od najstarejših dob razširjena povsod po svetu, pri nekaterih ljudstvih pa so se do danes ohranili nekateri njeni izvirni elementi, združuje stara znanja in spiritualne tehnike. Mogoče je reči, da gre za najstarejšo filozofijo, psihologijo, religijo in medicino. Šamanizem črpa iz praspomina arhaičnih ljudstev, ki so videla to, v kar so verjela, zato tudi ne potrebuje nobene ideologije. V svojih širokih duhovnih razsežnostih nezdružljivo povezuje človeka in naravo in skupaj z duhovi ustvarja harmonično celoto. V Slovenskem etnografskem muzeju je tako na ogled gostujoča razstava o oblikah šamanizma avtohtonih ljudstev Sibirije. Razstavljene predmete, fotografije in zvočni film, ki obiskovalce seznanjajo z mitološko podobo tega sveta, v katerem najpomembnejšo vlogo igra lik šamana, je prispeval Ruski etnografski muzej iz Sankt Peterburga. V oddaji Kulturni fokus, v kateri se bo Magda Tušar pogovarjala s filozofom, sociologom in religiologom dr. Igorjem Škamperletom, ki bo fenomen šamanizma predstavil širše, bomo nekaj minut posvetili tudi tej razstavi. Foto:Jure Rus

Pogovor z Markom Peljhanom in Igorjem Španjolom o projektu za bienale

Jezik je sredstvo, ki temeljno določa, kako si razlagamo svet okrog nas. S svojo strukturo nam postavlja pogoje spoznavanja in pomene, skozi katere zremo na dejstva okrog nas. Jezik ima notranje argumentacijske potenciale, ki vplivajo na moč argumentov. Njihovo razumevanje pa je odvisno tudi od tega, skozi kateri medij dobivamo jezikovne informacije, kar se še posebej kaže v obdobju digitalizacije. O jezikovnih resničnostih, ki vplivajo na dojemanje resnice, v pogovoru z rednim profesorjem retorike in argumentacije, direktorjem Pedagoškega inštituta Igorjem Ž. Žagarjem.

Z začetkom nove sezone v najmočnejši košarkarski ligi na svetu prihaja novo obdobje tudi za ljubitelje lige NBA v Sloveniji. Letos bosta v njej nastopala dva Slovenca, Goran Dragič bo z Miamijem začel svojo 11. sezono, še več pozornosti pa bo deležen Luka Dončič, ki je v dresu Dallasa glavni favorit za naziv najboljšega novinca. 19-letnik je eden najbolj obetavnih evropskih igralcev v zgodovini, kar počasi spoznavajo tudi na drugi strani Atlantika. Na predvečer njegove prve tekme v ligi NBA, Dallas bo gostoval v Phoenixu, se bo s Francijem Pavšerjem, košarkarskim novinarjem Igorjem Đurovičem in trenerjem Grego Nachbarjem pogovarjal Matej Hrastar.

S kakšnim namenom ljudje pišemo in beremo umetniška besedila? Zakaj nekatera dela smemo po pravici označiti za umetniška – spet drugih pa ne? Kako so teksti, ki so umetniškega značaja, sestavljeni oziroma zgrajeni? Kaj nam pravzaprav sporočajo? Kako naj jih navsezadnje vrednotimo? – Da bi mogla odgovoriti na tovrstna vprašanja, si literarna veda že dolgo pomaga z idejami, predpostavkami in koncepti, ki si jih sposoja drugod. Tako je – če se tule omejimo le na peščico najbolj razvpitih intelektualnih tradicij – v zadnjih stotih letih literaturo mislila skozi prizmo Marxovega historičnega materializma pa Freudove psihoanalize, strukturalizma Ferdinanda de Saussurja in dekonstrukcije Jacquesa Derridaja. Zdi se, skratka, kakor da je pristopov, ki literarno vedo vodijo k literaturi, toliko, kolikor je različnih filozofskih oziroma teoretskih šol. Vendar pri tem nekoliko bode v oči, da so vse te šole – ne glede na to, kako močno se med seboj razlikujejo – navsezadnje izrasle iz polja humanistične vednosti. Zato bi kaj lahko pomislili, da nas galilejevska, na eksperimentu utemeljena, naravoslovna znanost ne more ničesar naučiti o književnosti. A to slej ko prej ne drži; v zadnjem času se namreč po svetu vse bolj uveljavljata dve usmeritvi – nevroestetika in literarni darvinizem –, ki se preučevanja leposlovnih del lotevata z izhodišč, ki jih ponujata sodobna nevrološka znanost oziroma teorija evolucije. V slovenskem prostoru tak pristop k raziskovanju literature uvaja avtor še sveže monografije Evolucija in literatura asist. dr. Igor Žunkovič z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kakšne uvide v naravo besedne umetnosti nam torej ponuja literarni darvinizem, je v tokratnih Podobah znanja v pogovoru z dr. Igorjem Žunkovičem preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Bodeča žica je tehnična ovira. Vojska je izobraževalna ustanova. Vojna je mirovno posredovanje. Kriza je priložnost. Laž je alternativna resnica. Propaganda je komuniciranje z javnostjo. Rasist je pripadnik ogrožene večine. Najprej pa je treba naštete besede umestiti v prepričljiv jezikovni okvir.

V časih, ko slabosti postanejo vrline, ko so vrednote le slovarsko geslo in na mejah čakajo krvoločni barbari, začne ljudstvo sanjati o pravičnem vladarju. Mitski osebi iz preteklosti, ki bi znova zavihtela žezlo ter deželi povrnila pravičnost in mir.