Podcasts about kulturnega

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

V veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici je bila sinoči premiera izvirnega glasbeno-gledališkega dela »Besneče morje«, skupne produkcije centra Bratuž in SNG Nova Gorica. Avtor besedila je tržaški pisatelj Mario Rossi, glasbo je ustvaril Stefano Sacher. Režijo podpisuje Jasmin Kovic, video projekcije je zasnovala Sybill Calligaris, kostumografijo pa Snežica Černic. V predstavi nastopa mednarodna zasedba pevcev in igralcev, ki jih spremlja orkester Go Borderless pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. V glavni vlogi se predstavlja priznani slovenski tenorist Gregor Ravnik. Prav tako včeraj so v Peterlinovi dvorani v Trstu ob slavnostnem govoru pisatelja Sebastijana Preglja razglasili imena avtorjev nagrajenih in priporočenih proznih in pesniških besedil na uveljavljenem, že 54. literarnem natečaju Mladike. Za prozo so nagrade prejele Tadeja Krečič Sholten, Miljana Cunta in Valentina Fras. Nagrajenci za poezijo pa so: Milan Novak, Alenka Mihorič in Eli Škaler.

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Mariborčan v pravem pomenu besede, zgodovinar, pisatelj, pesnik, član ekipe Društva Hiša in Kulturnega društva za ohranjanje starih trafik: Vid Kmetič – dober poznavalec štajerske prestolnice, njenih skritih kotičkov in ljudi, ki tu puščajo sledi. Šimftura, Fuzbal tura, Mariborski posebneži je le nekaj naslovov njegovih sprehodov, ki vas popeljejo tudi med urbane legende.

Oddajo namenjamo knjigi Po–mišljaj doktorja kulturologije Mitje Velikonje. Gre za knjigo osemnajstih besedil: uvodnikov, esejev, spremnih besed, predgovorov in drugih zapisov, ki jih je ustvaril v zadnjih petindvajsetih letih. Nadaljujemo s finančnimi težavami, na katere opozarjajo osrednje kulturne organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te nastajajo zaradi visoke inflacije in neusklajevanja finančnih sredstev z inflacijo. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča, zmagovalca Festivala slovenskega šansona 2025, z naslovom Brezmejna. Oddajo končujemo z veselo novico s področja filma. V tekmovalni program kratkih filmov 76. Berlinala – mednarodnega filmskega festivala v Berlinu – se je uvrstil kratek animirani film Kozmonavti režiserja in scenarista Lea Černica. Vabljeni k poslušanju!

Začenjamo z za mnoge ekskluzivnim pogovorom s svetovno prepoznavno performerko Marino Abramović, ki se te dni mudi v Ljubljani, nadaljujemo pa s svetovno muzealsko in dediščinsko novostjo, ki se vpisuje v enega od simbolnih vrhuncev letošnje dvojne evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica - predstavljamo sporočilo in opis v sredo odprte nastajajoče stalne razstave »Mesto na meji« v novogoriškem središču EPIC. Postavila jo je in jo dopolnjuje kustosinja Kaja Širok. Kako si predstavlja direktorovanje Drami SNG v Ljubljani nova direktorica Ivana Djilas, boste izvedeli v pogovoru z njo. Tokrat predstavljamo dobitnice in dobitnike štirih nagrad in priznanj, ki jih podeljujejo na iztekajočem se Slovenskem knjižnem sejmu, kjer kot kaže, v veliki meri ponujajo literaturo v angleškem jeziku. Podelili so Schwentnerjevo za življensko delo v založništvu in knjigotrštvu, nagrado Maruše Krese, založba Goga jo v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov podeljuje najboljši zbirki kratkih zgodb, DSP je podelilo nagrado za najboljši prvenec, DSKP pa je podelilo nagrado Radojke Vrančič za prevod v slovenščino. Ženski odbor Slovenskega centra PEN je podelil nagrado »mira« dvema avtoricama. Povzeli smo tudi okroglo mizo o nezavidljivem položaju Kulturnega doma v Trstu, kjer se od sredine 60-ih let preteklega stoletja nahaja Slovensko stalno gledališče v Trstu – stavbnemu kompleksu arhitekta Eda Mihevca namreč grozi, da ga utegnejo lastniki zaradi nesolventnosti prodati na trgu. Foto: Neža Tuma

Gropada je ena najstarejših vasi na tržaškem krasu. Prvič je omenjena leta 1150, in sicer kot kraj, kjer je imela stara tržaška plemiška rodbina Bonomo vinograde. V Gropadi je bila nekoč večina prebivalcev Slovencev. Tudi danes slovenski jezik tam slišimo na vsakem koraku. V Gropadi je doma tudi Slovensko kulturno društva Skala. Že 140 let. Z nekaj prekinitvami. Častitljivo obletnico so v domači vasi nedavno proslavlili s štiridnevno prireditvijo.

Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!Foto (USZS): praznovanje 35 letnice Zveze Slovencev na Madžarskem

Saša Lončar je priznana pedagoginja in koreografinja z bogatimi izkušnjami na področju plesne umetnosti. »Danes k meni prihajajo že otroci otrok, ki so pri meni plesali, in še vedno se vsake predstave veselim, kot bi bila prva,« pravi ustanoviteljica in umetniška vodja Kulturnega društva Qulenium, ki že več kot tri desetletja razvija plesno ustvarjalnost otrok in mladih. Njeno delo temelji na spodbujanju ustvarjalnega giba, individualne gibalne izraznosti, ki vključuje odprtost, avtentičnost in poglobljeno raziskovanje telesa v prostoru. Sašo Lončar je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Mladinski pevski zbor Anima, ki deluje pod okriljem župnije Brezovica in Kulturnega društva Breza, se letos veseli pete obletnice delovanja. Ob tem so pripravili koncert, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 19.00 v cerkvi sv. Antona Puščavnika na Brezovici. Nanj nas je povabila dirigentka in umetniška vodja Viktorija Likovič.

V Cukrarni se začenja Festival Indigo, ki letos praznuje desetletnico. Tridnevni program ponuja pogovore, predavanja in glasbene nastope s področij sodobne umetnosti, oblikovanja, filozofije, literature in glasbe. Naslovili so ga Dark mode oz. temni način, ob tem pa pojasnjujejo, da "ta fraza ne označuje več zgolj vizualne nastavitve uporabniškega vmesnika, ampak postaja metafora za stanje našega duha in duha časa''. V Novi Gorici in Gorici pa se odvija drugi dan čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, ki je tokrat za osrednjo temo izbral umetno inteligenco v kulturi. V Svetu kulture še o knjižnih novostih založbe Miš in devetem koncertu festivala Kogojevi dnevi, ki je bil hkrati prvi koncert nove abonmajske sezone Kulturnega doma Nova Gorica. Nastopila sta Simfonični orkester Cantabile in klavirski solist Ivan Skrt.

Mladinski pevski zbor Anima, ki deluje pod okriljem župnije Brezovica in Kulturnega društva Breza, se letos veseli pete obletnice delovanja. Ob tem so pripravili koncert, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 19.00 v cerkvi sv. Antona Puščavnika na Brezovici. Nanj nas je povabila dirigentka in umetniška vodja Viktorija Likovič.

Ime tedna je postal Nick Vovk, diplomirani filozof, kulturni antropolog, etnolog, magister razvojnih študij na Univerzi v Cambridgeu in predvsem humanitarec. Kot sodelavec nevladne organizacije Danski svet za begunce je specializiran za področje eksplozivnih ubojnih sredstev. Že večkrat je v Gazi pomagal žrtvam eksplozivnih orožij in pri razdeljevanju najnujnejše pomoči. Pred tem je deloval tudi na drugih kriznih žariščih, predvsem na Kosovu in v Ukrajini. Foto: Arhiv Nicka Vovka Kandidatki sta bili še: Maja Žugič, odgovorna urednica Cicibana, najstarejše slovenske otroške revije, ki letos praznuje 80 let. Maja Žugič je tudi pobudnica akcije, v okviru katere so danes vsi prvošolci, tudi v zamejstvu, brezplačno prejeli svoj izvod tematske številke Ciciban gre v šolo. Od prve številke leta 1945 je doslej izšlo že več kot 900 številk revije, ki velja za enega ključnih stebrov mladinske in otroške književnosti. Vesna Guštin, kulturna delavka, pisateljica, predsednica Kulturnega društva Kraški dom in duša Kraške ohceti, ki aktivno sodeluje pri pripravi ter ohranjanju tega največjega etnografskega praznika na Tržaškem Krasu. Je tudi avtorica knjige Živio kraška ohcet!, v kateri je leta 2018 popisala in ovrednotila pol stoletja Kraške ohceti. To tradicijo je leta 1968 ponovno oživela zadruga Naš Kras, odtlej jo prirejajo vsaki dve leti; ta konec tedna so poročili 28. par.  

V oddajah tudi o nslednjih temah: - 100 let naselja Pince - Marof, ki je nastalo ob doseljevanju primorskih Slovencev. - Drastična podražitev prenove Kulturnega doma v Kropi odnesla tudi nekaj načrtovanih posodobitev. - Na dolenjskem knjižnem sejmu v Novem mestu predstavljajo tisoč 200 knjig, ki so izšle v minulem letu. - V Sevnici tradicionalni festival modre frankinje.

Po včerajšnji referendumski zavrnitvi zakona o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke so poslanci Nove Slovenije in Demokratov danes vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za kulturo Aste Vrečko. Med drugim ji očitajo negospodarno rabo javnih sredstev. Ministrica je v prvem odzivu zavrnila kulturni boj, ki da ga vsiljuje desnica.

V Mestnem muzeju Ljubljana so ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne odprli razstavo z naslovom 1495 dni: Ljubljana med drugo svetovno vojno. V Gradu Štanjel so v okviru Evropske prestolnice kulture na ogled dela Zorana Mušiča. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova umetniki premišljujejo o pohlepnem izkoriščanju narave na razstavi Tkanje svetov: zbirke v dialogu. V tedenskem pregledu kulture tudi o simpoziju Družbene neenakosti in okoljske nepravičnosti ter o 30-letnici delovanja Kulturnega centra v Šentjanžu v Rožu.

V teh dneh je Ljubljana deležna raznolike in pestre kulturne ustvarjalnosti rojakov s severne strani Karavank. Od 22. marca že potekajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ta teden je bilo ob odprtju razstava Karla Vouka Skozi čas tudi uradno odprtje. Potekali sta tudi predstavitev koroških kulturnih društev in okrogla miza o Koroški Cerkvi in slovenski kulturi. V oddaji ste med drugim slišali, kaj sta na odprtju razstave povedala veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani dr. Konrad Bühler in državna sekretarka v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Avtorja je predstavila Nataša-Vanja Stergar.

V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.

V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli. Poezijo je v bogati dediščini pesnice in učiteljice, soproge v času fašizma preganjanega Lojzeta Bratuža, za to priložnost izbral David Bandelj, uglasbil pa Patrick Quaggiato. Krstne izvedbe uglasbenih pesmi na teme narave, čustev in razmišljanj o svetu bodo izvajali protagonisti z obeh strani meje - več kot 200 pevcev otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jih bo spremljala 17-članska instrumentalna zasedba. Koncert, ki je del uradnega programa letošnje Evropske prestolnice kulture, bo potekal prav na 115. obletnico rojstva Ljubke Šorli, je povedala predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec. Koncert sodi v okvir projekta Ljubkina pot, ki je čezmejna literarna pot poezije in enakopravnosti.

Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na svoji trinajsti seji, ki je potekala pred slovenskim kulturnim praznikom, obravnavala vlogo sedmih krovnih zvez slovenskih kulturnih društev iz sosednjih držav pri sooblikovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Zbrali smo tudi nekaj odmevov na praznovanje Prešernovega dne.

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.

Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.

Člani godalnega seksteta Filharmonične camerate iz Berlina verjamejo, da se privlačnost njihovih šestih godal skriva v dejstvu, da pri izvajanju komorne glasbe odražajo značilni orkestrski zvok Filharmonikov, in to zlasti pri izvajanju velikih romantičnih sekstetov Čajkovskega in Brahmsa. V ljubljanski galeriji Equrna bodo odprli razstavo z naslovom Fine Tuning. »Poigravam se z idejo izraza »fine tuning«, ki opisuje naše vesolje kot namerno skonstruirano, ustvarjeno in se zato tudi sama podajam v neznane svetove, ki jih postoma uglašujem in kjer prilagajam svojo pozicijo med vesoljskimi telesi«, je med drugim zapisala Suzana Brborović, ki razstavo ustvarja skupaj z Mitjem Fickom. »EPK je vlak, ki pripelje mimo samo enkrat; kdor ga zamudi, ne bo imel več nove priložnosti, še meni predsednik Kulturnega doma v Gorici.« Tako kritičen pa je predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. Vabimo vas k poslušanju!

"Projekt Evropska prestolnica kulture je pomemben izpit za obe Gorici," pravi direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, ki poudarja, da nekateri gradijo zidove, a so oni med tistimi, ki gradijo mostove. Direktorica Kinoateljeja Mateja Zorn temu prikimava in dodaja, da je lahko tudi film most med obema kulturama, med obema mestoma. Z njima se je pogovarjala Mateja Železnikar.

V nedeljo 19. januarja ob 16:45 bo na Sveti Gori praznični koncert na katerem se bodo predstavile zasedbe Kulturnega društva Briški grič iz Bukovja (Števerjan) otroški pevski zbor Briški slavčki in vokalna skupina Briške trcinke ter vokalna skupina Lijak 1883 – Vogrsko, ki deluje pod Kulturno-turističnim društvom Vogrsko. Predstavili se bodo z božičnim programom. Več pa nam je povedala dirigentka Mojca Cej.

Ime tedna je Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne in ena od gonilnih sil slovenskega vesoljskega sektorja, kjer jim je s številnimi podjetji, raziskovalnimi inštituti ter tremi univerzami uspelo po 17 letih pridobiti status polnopravne članice Evropske vesoljske agencije. S pomembnim priznanjem se država uvršča v vesoljsko elito, ki Sloveniji prinaša tudi številne strateške in gospodarske prednosti. Foto: Matjaž OčkoKandidata sta bila še: Marko Por, ilustrator, ki je zmagal na natečaju za oblikovanje mestnega plakata Plaktivat na temo "Dober dan, kultura!". Z izvirno vizijo in duhovitim pristopom Kulturnega leta je med 413 prijavljenimi deli iz 32 držav prepričal žirijo, da nas bodo k raziskovanju slovenske kulture vse leto ne glede na dolžino dneva ali rokavov vabili kar štirje Prešerni. Ilona Bartakovič, upokojena vzgojiteljica in članica slovenske skupnosti na Madžarskem, ki je za izjemno predanost in nesebičnost pri dolgoletnem delu ohranjanja slovenske kulture in jezika na Madžarskem, prejela nagrado za življenjsko delo, priznanje madžarske vlade za izjemne dosežke na narodnostnem področju.

V pogovoru z dr. Nino Beguš preverjamo, kaj bo v polju literature oziroma, širše, umetnosti vznik orodij generativne umetne inteligence nepovratno spremenil, kaj pa bi vendarle utegnilo ostati, kakor je bilo doslejBolj ko uporabljamo programe, kot so Chat-GPT, Llama, Claude in druga orodja tako imenovane generativne umetne inteligence, bolj se krepi vtis, da so neverjetno zmogljivi stroji kratko malo že presegli človeka, da je homo sapiens torej pristal na pregovornem smetišču zgodovine. Toda naša samovšečnost se le ne pusti kar tako ugnati v kozji rog in posledično ne manjka glasov, ki nas prepričujejo, da je klepetati z velikimi jezikovnimi modeli sicer res nepogrešljivo, kadar rešujemo zapletene matematične probleme, kadar v gori suhoparnih podatkov iščemo skrite vzorce in red tam, kjer naše oko vidi le kaos, ali kadar razvijamo kodo za nove računalniške programe, da pa je umetniško ustvarjanje na drugi strani vendarle še vedno izključno v naši domeni, da torej samo ljudje lahko ustvarjamo pesmi in romane, slike in skladbe, ki se nas intelektualno ter emocionalno dotaknejo in nam pomagajo prepoznavati nove resnice o sebi, o svetu in našem položaju v njem. Pa to res drži? To je vprašanje, ki je bilo v samem jedru tokratnega Kulturnega fokusa, ko smo pred mikrofonom gostili slovenistko in komparativistko, dr. Nino Beguš, zdaj raziskovalko na Kalifornijski univerzi v Berkleyju. Naša tokratna gostja se v svojem znanstvenem delu namreč posveča primerjavi med človeško in umetno-inteligenčno zmožnostjo pripovedovanja zgodb. V tem kontekstu nas je posebej zanimalo, do kakšnih rezultatov je prišla, ko je 250 ljudem ter štirim modelom generativne umetne inteligence naročila, naj vsak med njimi pove zgodbo o pravem človeku, ki se zaljubi v umetnega, spraševali pa smo se tudi, kaj nam ta komparacija pravzaprav pove o ljudeh, o umetni inteligenci, o prihodnosti ustvarjanja in branja literature … foto: dr. Nina Beguš (Goran Dekleva)

V četrtek 9. januarja ob 19.h bo v Festivalni dvorani dobrodelni pogovorni večer z duhovnikom Martinom Golobom nekdanjim predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem. Prav tako v četrtek 9. januarja vabljeni na likovno razstavo članov Kulturnega društva Tržiških likovnikov z naslovom Naših 15 let. In za sklep še vabilo na drugi Foersterjev abonmajski koncert v Plečnikovo cerkev v Šiški v nedeljo 12. januarja.

Skozi prizmo romana nemškega nobelovca, umeščenega v sredino 17. stoletja, ob konec uničujoče tridesetletne vojne, se pokaže, da sta jezik in literatura lahko poslednje vezivo družbe, ki se je raztreščila na tisoč koscevNemškega pisatelja Günterja Grassa, leta 1999 tudi prejemnika Nobelove nagrade za književnost, se je pri nas njega dni obilo prevajalo in bralo, v zadnjem času pa je, se zdi, interes za njegovo literaturo nekoliko upadel. Tako je bilo po izidu slovenskega prevoda njegovega poznega romana Po rakovo treba čakati kar 22 let, da je na naše knjižne police prišel kak nov Grass – in sicer kratek roman s konca sedemdesetih, Srečanje v Telgteju, ki je pri nas zdaj izšel pod založniškim okriljem Kulturnega centra Maribor. Pa vendar to ne pomeni, da nam Grass danes nima ničesar tehtnega več sporočiti; prav nasprotno. Srečanje v Telgteju – gre za kratek zgodovinski roman, umeščen v sredino 17. stoletja, ob konec uničujoče tridesetletne vojne med nemškimi protestanti in katoličani – nas namreč vabi k premisleku, kaj je potrebno storiti, da bi našli pot iz začaranega kroga vojne, pobijanja, požiganja, posiljevanja in stradeža ter položili temelje civiliziranemu bivanju v miru. V tem kontekstu pa imajo, če sledimo pričujočemu Grassovemu pisanju, očitno nepričakovano pomembno vlogo pesniki in pisatelji. Zakaj natanko? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Urško P. Černe, ki je Srečanje v Telgteju prevedla in mu pripisala spremno besedo.   foto: Goran Dekleva

Utrinek iz radijskega kolesarjenja 2024, ki smo ga začeli na Koroškem, kjer smo z Jožkom Kertom in Jožefo Ovnič iz Prevalj, iz Kulturnega društva Mohorjan, govorili o dogodkih v Lebičevem letu 2024 ter tudi o ostalih kulturnih dejavnostih in dediščini kraja.

Naš gost je Rado Andolšek s Ferlugov, ki se vse življenje ukvarja z ohranjanjem slovenske tradicije. Živi v Italiji, igra v godčevski zasedbi Kulturnega društva Kraški šopek, ki vključuje dve folklorni skupini in poustvarjalke ljudskih pesmi. Z Radom Andolškom in njegovo ženo Natašo Čevnja, se je pogovarjala Smilja Baranja.

Slovenski rojak iz Argentine Damian Ahlin je že od zgodnje mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Karapachaju, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu - Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja. Zapisan je pesništvu, tudi prevajalec, čeprav po stroki izhaja s tehničnega področja. Damiana Ahlina iz Buenos Airesa boste spoznali v sredinem Intervjuju po deseti na Prvem. Z njim se je pogovarjala Lili Brunec.

Pri petnajstih je prvič stal na gledaliških deskah, le nekaj let pozneje režiral svojo prvo celovečerno gledališko predstavo. Leta 1962, pri osemnajstih letih, je postal predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki ga brez premora vodi še danes. Je tudi častni občan Občine Domžale, nagrajenec Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost, predvsem pa nezamenljivi režiser, organizator in menedžer odlično obiskanih domačih gledaliških iger v Poletnem gledališču Studenec. O delu tega priljubljenega ljubiteljskega gledališča, ljubiteljski kulturi nasploh in vseživljenjski predanosti gledališču se je z Lojzetom Stražarjem pogovarjala Andreja Čokl.

Kako je ravnateljica slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling usklajevala poklicno, politično in kulturno udejstvovanje in kaj bo počela po 1. septembru, ko se bo upokojila? Odraščala je ob sedmih sestrah in treh bratih. Bila je tajnica in nato predsednica Kulturnega društva Lipa iz Velikovca, ki ga je njen oče ustanovil leta 1974, v časih, ki za slovensko narodno skupnost niso bili lahki. Ponosna je bila, ko je po končanem študiju francoščine in nemščine leta 1990 dobila službo na slovenski gimnaziji, leta 2015 pa je sprejela tudi službo ravnateljice. Dejavna je bila pri Zelenih, Narodnem svetu koroških Slovencev in Skupnosti koroških Slovencev. Je pozitivno vzdušje, o katerem slišimo v zadnjem času z avstrijske Koroške, res iskreno, ali se še vedno kaj pometa pod preprogo in ne uredi, kot bi bilo treba?

Kako je ravnateljica slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling usklajevala poklicno, politično in kulturno udejstvovanje in kaj bo počela po 1. septembru, ko se bo upokojila? Odraščala je ob sedmih sestrah in treh bratih. Bila je tajnica in nato predsednica Kulturnega društva Lipa iz Velikovca, ki ga je njen oče ustanovil leta 1974, v časih, ki za slovensko narodno skupnost niso bili lahki. Ponosna je bila, ko je po končanem študiju francoščine in nemščine leta 1990 dobila službo na slovenski gimnaziji, leta 2015 pa je sprejela tudi službo ravnateljice. Dejavna je bila pri Zelenih, Narodnem svetu koroških Slovencev in Skupnosti koroških Slovencev. Je pozitivno vzdušje, o katerem slišimo v zadnjem času z avstrijske Koroške, res iskreno, ali se še vedno kaj pometa pod preprogo in ne uredi, kot bi bilo treba?

V sklopu 24. kulturnega poletnega festivala Studenec bo v petek premiera domače gledališke predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pri Domžalah “Čevljar baron”. Delo Rudolfa Hahna je z glasbo opremil Slavko Avsenik mlajši, priredil in režiral pa ga je Lojze Stražar, ki ga v pogovoru tudi predstavlja.

Ime tedna je postal Jožef Roškar, predsednik Kulturnega društva Partizanski pevski zbor, kjer so ob 80-letnici delovanja predlagali in dosegli vpis petja partizanskih pesmi v register nesnovne kulturne dediščine, praznovanje obletnice pa sklenili s koncertom v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kandidati so bili še:  Kristjan Čeh, metalec diska, ki je v Rimu osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu v atletiki. Naslovu svetovnega prvaka je kot prvi Slovenec dodal še evropskega. V drugi seriji je z metom 68,08 metra prevzel vodstvo in nihče ga ni več prehitel. Velja za enega osrednjih favoritov za olimpijsko kolajno v Parizu.  Rok in Andrej Predin, prvi kot režiser, ki je poskrbel tudi za animacijo in montažo, drugi pa scenarist animiranega filma Muca Copatarica. Klasično delo in ena od najbolj priljubljenih pravljic mnogih generacij je v animirani obliki tudi poklon ilustratorki Ančki Gošnik Godec in pisateljici Eli Peroci.

Razgledali se bomo po gledališki pokrajini enotnega slovenskega kulturnega prostora današnjega trenutka. Z gostjo Alenko Hain, režiserko, koreografinjo in angažirano gledališko ustvarjalko na avstrijskem Koroškem, ter gostoma, Danijelom Malalanom, direktorjem Slovenskega stalnega gledališča Trst ter Juretom Novakom, direktorjem in umetniškim vodjo Prešernovega gledališča Kranj, bomo osvetlili tematike in njihove raznolike načine uprizarjanja, ki jih dandanes lahko gledamo na slovenskih odrih, sodelovanja ter idejne in umetniške izmenjave gledaliških umetnikov, ki sicer delujejo v sredinah različnih kulturnih in produkcijskih mikro-okolij. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: dvorana Prešernovega gledališča Kranj, pgk.si, izsek

Kulturno društvo Kras združuje 37 izredno dejavnih slikarjev, kiparjev in fotografov iz vseh štirih kraških občin. Društvo na leto organizira od 10 do 15 dogodkov, ki članom omogočajo, da se predstavijo širši javnosti in pridobijo nova znanja. Člani društva razstavljajo pri nas in v tujini in so bili za svoja dela že večkrat nagrajeni.

V turistični oddaji smo se ozrli na tretji mariborski turistični forum. Tokrat je bil v znamenju kulturnega turizma. Kot smo slišali, bodo v ospredju turističnega razvoja za prihodnji dve leti trije stebri: umetniška produkcija, urbana središča in kulturna dediščina. Tudi tokrat nismo izpustili potopisnega klepeta, naš gost študent Tilen Nipič je med drugim povedal, kako je doživel Katar in Turčijo.

Osrednjo pozornost tokrat namenjamo gostovanju nemškega organista Martina Sturma v Srebrnem abonmaju Cankarjevega doma. Tam so prav tako prejšnji teden na 3. koncertu, poimenovanem Za mlade, cikla Filharmonični klasični koncerti nastopili mlada nadarjena violinistka Patricija Avšič, ki se je kot solistka predstavila v 1. violinskem koncertu Henryka Wieniawskega, Orkester Slovenske filharmonije in gostujoči škotski dirigent Douglas Boyd. V nadaljevanju se odpravljamo še na Primorsko, natančneje v Novo Gorico, kjer sta v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica na 6. koncertu tamkajšnje letošnje abonmajske sezone nastopila violinist Žiga Brank in pianistka Beata Ilona Barcza. Tokratno oddajo zaključujemo s panoramo iz reške operne hiše, kjer so uprizorili Puccinijevo Dekle z zahoda.

Prihodnjo nedeljo bo v Celovcu potekal tradicionalni koncert Koroška poje. Več nam je povedala referentka za glasbo pri Krščanski kulturni zvezi Kristino Kragelj [0:57]. Bogate koroške kulturne ustvarjalnosti pa bomo v prihodnjih tednih deležni tudi v Ljubljani. Pogovarjali smo se s predsednikom Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janezom Stergarjem [od 9:57 do 31:37]. V Sydneyju v Avstraliji je znova na sporedu slovenska radijska oddaja [32:02].

Po jesenski premieri in razprodanih ponovitvah se na odre vrača muzikal Stevena Sondheima “Mala nočna glasba” v produkciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Kulturnega društva Mlin Radomlje in Cankarjevega doma. Predstavljajo ga glasbeni vodja predstave in dirigent Simon Dvoršak, režiser in prevajalec Nejc Lisjak ter igralka in vodja Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katja Konvalinka. V predstavi igrajo še: Polona Vetrih, Damjana Golavšek, Marjan Bunič, Gregor Ravnik, Sara Lešnik, Gaja Sorč, Lucas Somoza Osterc, Željka Predojević Korošec, Gaja Sorč, Eva Lisjak, Eva Černe Avbelj, Irena Yebuah Tiran, Klemen Torkar, Marko Erzar, Gašper Pavc, Tatjana Bonin, Erika Rode in Žiga Štrukelj. Predstava bo na ogled v Kulturnem domu Radomlje 3. in 4. februarja ob 19.00.

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman optimistično zre v letošnje leto, saj so lani veliko naredili tako na področju šolstva kot pri gospodarskem povezovanju. Drugače je pri političnem sodelovanju, kar v volilnem letu ni najbolj spodbudno. Zanima nas, kaj se dogaja s skupnim slovensko madžarskim skladom za razvoj obmejnega, narodnostno mešanega območja. Gostimo Evo Lazar, dobitnico madžarske Nagrade za narodnosti, dologoletne predsednice odbora za šolstvo pri Državni slovenski samoupravi, in se odpravimo v Dolino pri Trstu, kjer že 145 let deluje društvo Valentin Vodnik. Eden ključnih izzivov društva je digitalizacija bogatega arhivskega gradiva. Del ga je razstavljenega do konca meseca.    Foto(Radio Koper): Razstava ob 145-letnici kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini pri Trstu

Prešernov dan bodo zaznamovali zamejci tako v Italiji kot na Madžarskem. V Trstu bo osrednja slovesnost prihodnjo nedeljo. Nastopil bo italijanski državni simfonični orkester s slovenskim dirigentom Tomažem Kukovičem, ki bo izvajal skladbe vidnejših slovenskih avtorjev. Dan slovenske kulture pod naslovom Pa je vendar sreča biti mlad, biti mlad in poln nad je v soboto pripravilo Slovensko kulturno društvo Barkovlje. Prešernova proslava založbe Mladika, Kulturnega društva Višava ter Ošterije Ferluga s predstavitvijo pesniške zbirke Marija Čuka Vse gube ljubezni pa je bila v četrtek v Trstu. No, tam bo Slovenska prosveta prihodnji ponedeljek pripravila prireditev z naslovom … in gnale bodo nov cvet bolj veselo …, ki letos v ospredje postavlja medgeneracijski pogled ustvarjalk in njihov odnos do ustvarjanja. Slovenski generalni konzulat v Monoštru bo jutri organiziral popoldansko branje Prešernove poezije. V Monoštru bo na ogled razstava Panonskih hiš. V porabskih dvojezičnih šolah se bodo Franceta Prešerna spomnili pri pouku slovenščine.

V Kulturosferinem podcastu, v katerih lahko prisluhnete prispevkom, aktualnim za neodvisno kulturo v lokalnih, nacionalnih ter mednarodnih okoljih, tokrat o procesu sprejemanja Strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor, o kateri je Jernej Meden spregovoril z Markom Brumnom, članom skupine za pripravo strategije razvoja kulture v MOM za leta 2015 - 2020, Urško Breznik, direktorico Pekarne Magdalenske mreže ter Urošom Kaurinom, programskim vodjem KUD Moment. Projekt Kulturosfera: Za povzdig kulture 2023 je podprt s strani Ministrstva za kulturo.

Evangeličanski duhovnik, ki se je rodil pred natanko 300 leti, je z mojstrskim prevodom Nove zaveze iz grščine vzpostavil prekmurski knjižni jezik, to pa je v 19. stoletju pomembno zaznamovalo celostni razvoj slovenščineLe malokdo ve, da Slovenci nimamo le ene različice knjižnega jezika – ampak kar dve. Prvo, starejšo, tisto, ki se je začela razvijati s Primožem Trubarjem sredi 16. stoletja, seveda poznamo in – bolj ali manj uspešno – uporabljamo vsi. Kaj pa druga? – Ta se je po zaslugi evangeličanskih duhovnikov – v tem kontekstu velja omeniti vsaj Franca Temlina, Mihaela Severja Vanečaja ter Štefana Küzmiča – začela razvijati od prve polovice 18. stoletja dalje na skrajnem severovzhodu slovenskega narodnega ozemlja in jo danes poznamo kot prekmurski knjižni jezik. Sodobni jezikoslovci in literarnimi zgodovinarji ugotavljajo, da je slovstvena produkcija v tem jeziku – pa čeprav ga pozna le malokdo z desnega brega Mure – slej ko prej odigrala ključno vlogo pri ohranjanju slovenskega značaja Prekmurja in Porabja. Prav zato smo v središče tokratnega Kulturnega fokusa umestili figuro Štefana Küzmiča, bržčas najpomembnejšega, najzmožnejšega izmed utemeljiteljev prekmurske knjižne norme, od čigar rojstva letos mineva natanko tristo let. Kako je Küzmič živel, kaj je pravzaprav ustvaril in kakšno mesto gre njegovi zapuščini v širšem kontekstu slovenske kulturne zgodovine, smo preverjali v pogovoru s slovenistom in jezikoslovcem, izvrstnim poznavalcem Küzmičevega časa in dela, predavateljem na Oddelku za slovanske jezike in književnosti mariborske Filozofske fakultete, akad. dr. Markom Jesenškom. foto: naslovnica druge izdaje Küzmičeve Nove zaveze iz leta 1817, detajl (Wikipedija, javna last)

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v slavnostnem nagovoru na odprtju 75-tega Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je naša država častna gostja, poudarila, da je knjiga v središču kulturnega zavedanja Slovencev. V pogovoru pred odprtjem pa je izrazila prepričanje, da bo predstavitev Slovenije na največjem založniškem dogodku zelo uspešna. V oddaji tudi: - Tretjina ubitih v izraelskem obstreljevanju Gaze je otrok. - 600 dni od začetka vojne v Ukrajini potrditev novega evropskega predloga pomoči. - Novi selektor hokejske reprezentance je Edo Terglav.

: Za slikarje je svetloba izrednega pomena pri izražanju. Prav zato si je amaterska likovna skupina izbrala to ime. Čas slikanja je bežanje od vsakodnevnega dela, skrbi, naporov in hkrati vstopanje v prijetnejši domišljijski svet. Prav zaradi tega se je pred dvajsetimi leti zbrala skupina amaterjev slikarjev in začela organizirano slikati pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Deskle. Člani Likovne skupine se vsako leto februarja, ob prazniku, posvečenem Francetu Prešernu, s svojimi novimi deli predstavijo v stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle. Razstavljajo tudi v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Redno organizirajo mednarodni ex-tempore z naslovom Vedute Kanala. Poleg rednih izobraževalnih delavnic, se udeležujejo različnih razstav po Sloveniji in Italiji. Letos so prejeli tudi priznanje občine Kanal ob Soči. Likovno skupino Svetloba Deskle boste spoznali v današnjih oddaji Primorski kraji in ljudje. Radijski čopič je v roke vzel Boštjan Simčič.

V prvem delu serije o pozabljenih slovenskih pionirkah o prvi slovenski pisateljici, pesnici in skladateljici. Kot mlado dekle je vstopila v izrazito moški literarni prostor.   Pisala je povesti, ki so bile med ljudmi dobro sprejete, doživela pa je tudi kritiko, kot so bile na primer besede Janeza Trdine, da naj bo ženska pred pečjo ali pri zibeli, ne pa pri peresu, za katere mu je bilo pozneje žal. V svojem kratkem življenju, umrla je stara še ne 21 let, je napisala 38 povesti. Rodbina Urbančič sega vse od Preddvora do Hollywooda. Ob letošnji 190. obletnici rojstva Josipine Urbančič Turnograjske so prenovili njeno spominsko sobo na gradu Turn pri Preddvoru, v grajskem parku pa v njen spomin stoji obelisk na katerem so zapisane njene besede: "Zmeraj krasna si narava".  Sogovornica dddr. Mira Delavec Touhami, doktorica literarne zgodovine, učiteljica slovenščine za slovenske izseljence v Zvezni republiki Nemčiji in predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske. Zapiski knjiga Moč vesti; Kulturno društvo Josipine Turnograjske; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol; Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik.