Podcasts about zemlje

Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Britanska pisateljica Samantha Harvey je za roman V orbiti leta 2024 prejela prestižno Bookerjevo nagrado, kar pri tako drobnih delih (140 strani) ni prav pogosto. Ena od članic žirije je zapisala, da knjiga sicer ni obsežna, vendar je v njej zbrano vse življenje, neki drugi žirant pa, da je to ljubezensko pismo našemu planetu ter presunljiva potrditev tako posamezne kot kolektivne vrednosti vsakega človeškega življenja. V orbiti ni roman v klasičnem pomenu, v katerem bi se zgodilo kaj izrednega ali bi imel izrazitega glavnega junaka. Kljub premočrtni pripovedi, začinjeni s spomini, je vzdušje tisto, ki ohranja bralčevo pozornost, ga nenehno izziva in preseneča. Seveda pa je izjemno tudi okolje, v katerem se zgodba dogaja: mednarodna vesoljska postaja, kjer je šest astronavtov in kozmonavtov iz petih držav (Velike Britanije, ZDA, Italije, Japonske in Rusije) na devetmesečni misiji. Spremljamo en dan njihovega življenja, v katerem šestnajstkrat obkrožijo Zemljo in v 24 urah vidijo šestnajst sončnih vzhodov in zahodov, šestnajst dni in noči. Med urjenjem so jim zabičali, da si morajo zabeležiti vsak dan, ko se prebudijo, in si reči: To je jutro novega dne. Kajti v svetu tega omejenega, nečloveškega okolja brez gravitacije, z liofilizirano hrano, ponavljajočimi se opravki in raziskavami, spanjem v zraku, strogimi telesnimi treningi, pomanjkanjem prostora in širše človeške skupnosti je treba realni čas kar naprej miselno ozaveščati. In čeprav se počutijo kot povsem rutinski astronavti na dvorišču Zemlje, so tako odmaknjeni od vsega znanega, da tam zgoraj nehote ustvarijo svoj svet in svoja razmerja, drug drugemu nadomeščajo vse druge ljudi »prežema jih občutek zlitja, vse manj so si različni«. Iz svoje perspektive dojemajo in na novo odkrivajo dotlej znane stvari. Odkrivajo, kako bi moralo biti. Kot bi bila esenca človeštva zbrana v tej peščici ljudi in bi med njimi ne bilo več begajočih razlik in oddaljenosti, temveč bi vse postalo bližnje in otipljivo. Ko japonsko astronavtko doseže novica o smrti matere, pomisli, da bi bilo vse v redu, če bi lahko ostala v orbiti do konca življenja, saj bo njena mati mrtva šele, ko se bo vrnila. »Ko planet drvi skozi vesolje in ti drviš za njim skozi svetlobo in temo in so tvoji možgani okajeni od nedoumevanja časa, se nič ne more končati. Mogoče pa sploh ni konca, samo to večno kroženje.« Angleška astronavtka prebira besede, ki ji jih je njen mož zapisal na fotografijo zvezdnega neba: »Tukaj si. Tukaj si bila. Do takrat, ko boš to prejela, boš že osem- ali devetkrat okoli sveta. Moraš priznati, da je težko imeti ženo, ki ti leti nad glavo sedemindvajset tisoč kilometrov na uro. Nikoli ne veš, kje je ali kje jo najti.« Potem ko italijanski astronavt poje svoje kosmiče in pritrdi žlico na magnetni pladenj, razmišlja, k čemu se bo z veseljem vrnil, ko bo napočil čas. »K stvarem, ki jih ne potrebujem. K odvečnosti. K nekemu odvečnemu okrasku na polici. K preprogi.« Pa čeprav bi, ko bi ležal na njej, spet sanjal o vesolju. Ko se šesterica pogovarja o svojih vesoljskih sprehodih, vsi opisujejo nekakšen déjà vu – vedo, da so tam že bili. Ruski kozmonavt pravi, da je to morda povezano z nedosegljivimi spomini iz maternice. »Tak občutek dobim med lebdenjem v vesolju. Da še nisem rojen.« Poleg osebnih uvidov in popolne zavezanosti vesolju so (kljub nespečnosti, bolečim sinusom, propadanju mišic, zmanjševanju kostne gostote, pogrešanjem bližnjih ...) najmočnejši astronavtski pogledi na Zemljo, okoli katere krožijo, ki v devetdesetminutnih razmakih utripa pred njihovimi očmi in se jim razkriva povsem drugače, kot so je vajeni, in katere pojave (med njimi tudi krepitev tajfuna) lahko samo nemočno opazujejo, se jim čudijo, jih občudujejo. »Tukaj je prišla Evropa in že je izginila tam.« Poleg časa, ki se skrči v točko na polju puste beline, konkreten in nesmiseln, padejo tudi meje; vidijo odsotnost meja, z izjemo tistih med kopnim in morjem. Ne vidijo držav, zgolj vrtečo se, nedeljivo kroglo, ki ne pozna možnosti ločevanja, kaj šele vojne. »Tukaj ni nobenih sten ali ograd – nobenih plemen, nobene vojne ali korupcije ali posebnega povoda za strah.« Roman V orbiti Samanthe Harvey v tenkočutnem prevodu Igorja Harba je čudovito brati, vendar je o njem zelo težko pisati. Čeprav je poln tudi znanstvenih dejstev in tehničnih podrobnosti, je pisan v gostem, poetičnem jeziku, ki zahteva počasno použivanje, zbrano razmišljanje in skoraj meditativno stanje duha. Napisan je tako popolno, da smo že ob vstopanju v deseto orbito (poglavja so namreč razdeljena v šestnajst orbit, prav toliko, kot jih vsak dan izkusijo astronavti) dodobra izmučeni, odlično odmerjeno izmenjavanje klavstrofobije in čistega čudenja terja svoj davek. Poleg svežega pogleda na našo mater Zemljo iz zelo posebne perspektive njenih opazovalcev in njihovih razmišljanj o smislu življenja, ljubezni, smrti in preživetju knjiga postavlja tudi druga zelo aktualna vprašanja, vendar drugače od zguljenih okoljevarstvenih manter: o človeškem uničevanju in svinjanju našega planeta, o pohlepu in osvajanjih, s katerimi zaradi nenasitnih potreb spreminjamo naravni svet, o nepovezanosti ljudi, ki nas dela nesrečne ... Pa čeprav se Zemlja z vesoljske postaje zdi »ne majhna, temveč skoraj neskončno povezana, epska pesem v tekočih verzih. V orbiti je droben roman z mogočnim sporočilom: Ali ljudje res ne morejo skleniti miru drug z drugim, miru z Zemljo?

"Donesimo zrnce soli istine o vrijednostima i ljubljenosti drugima." Vedran Jakić

Več kot 25 tisoč zgodb našega planeta hrani zakladnica mineralov in fosilov v središču Ljubljane. Geološka zbirka Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ustanovljena okoli leta 1920, je danes največja in najbolj celostna tovrstna učna zbirka v Sloveniji. Nastala je z vizijo profesorjev Karla Hinterlechnerja in Marijana Salopeka, da bi študenti geologijo spoznavali skozi prave, otipljive primerke. In prav ti primerki – minerali, kamnine in fosili – razkrivajo neverjetne zgodbe: od najstarejših fosilov, starih več kot tri milijarde let, do ostankov slovenskih dinozavrov, najdenih pri Kozini. Skrbnik zbirke Tristan Rome poudarja, da je za geologa skoraj vsak kamen nekaj več – vsak priča o zgodovini Zemlje. V oddaji boste slišali, kako nastanejo kamnine, zakaj nekateri minerali žarijo pod ultravijolično svetlobo in kaj nam lahko zob mamuta pove o preteklosti.

Prvak stranke SDS Janez Janša je sporočil, da so s strankami nove morebitne koalicije uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo. Nov 14-dnevni rok za predlaganje mandatarskega kandidata sicer začenja teči jutri, stranke imajo po morebitni uskladitvi koalicijske pogodbe tako še teden dni časa, da jo potrdijo ter razdelijo resorje. Janša je ob tem dejal, da koalicije ne bodo sestavljali v tretjem krogu, ko bi za potrditev kandidata za premierja zadostovala navadna parlamentarna večina. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič: ukrepi nekaterih resorjev za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov za zdaj niso zadostni. - Iran ob napetostih v Hormuški ožini grozi z novimi napadi, Trump odgovarja, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje. - Občina Gorje: Upravljanje soteske VIntgar ostaja nezakonito in nepregledno.

Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje VIR: ARSO, arhiv

Ob današnjem mednarodnem dnevu Zemlje se vrstijo pozivi k resnejšemu in bolj premišljenemu spopadu s podenbnimi spremembami, ki imajo med drugim za posledico hujše in daljše vročinske valove, premile zime brez snega in ekstremne vremenske dogodke. Ti so povezani tudi z globalnim pojavom, znanim pod imenom El Niño, katerega učinki so zaradi segrevanja ozračja še bolj izraziti. Nedolgo nazaj so bile naslovnice medijev polne napovedi o takoimenovanem super el niñu, ki naj bi nas čakal jeseni oziroma pozimi. O tem se je Erna Strniša pogovarjala z Gregorjem Vertačnikom, klimatologom z Agencije za okolje.

SDS je v parlamentarni postopek vložila zakon, ki bi število ministrstev skrčil z 19 na 14. Svoboda je pred tem umaknila svoj predlog za spremembo števila ministrstev, češ da ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade. Kakšna bo, sicer ni jasno, saj desne stranke trdijo, da uradni pogovori o tem ne potekajo. Druge teme: - V Kijevu zadovoljni s sprostitvijo evropske pomoči in novimi sankcijami proti Rusiji - Iran ob podaljšani prekinitvi ognja ne kaže večje pripravljenosti na nove pogovore - Ob dnevu Zemlje v ospredju okoljske krize s podnebnimi spremembami na čelu

Ko si predstavljamo raziskave, povezane z vesoljskimi odpravami, pogosto pomislimo na rakete, astronavte in tišino orbite. A se nekatere najpomembnejše ugotovitve o življenju zunaj Zemlje odvijajo daleč od vesolja, v tihih sobah, kjer ljudje več tednov nepretrgoma ležijo. To so študije dolgotrajnega ležanja, edinstven raziskovalni model, ki simulira učinke mikrogravitacije na človeško telo tako, da udeležence prosi, naj dlje časa ostanejo v ležečem položaju. Čeprav so te študije zasnovane z namenom raziskovanje mišic, kosti in presnove, ustvarjajo tudi nenavaden družbeni svet. Kaj se zgodi z medčloveškimi odnosi, ko je gibanje omejeno, rutine in dojemanje časa pa se spremenijo.

Medtem ko smo priča znanstvenemu dosežku človeštva, saj se je vesoljska človeška odprava od Zemlje oddaljila najdlje, pa Zemljo, svet, človeštvo pretresa dogajanje, ki se mu ni mogoče izogniti. Dosedanje vrednote in pravila, ki so – vsaj večinoma – veljali do zdaj, se umikajo nekemu drugemu svetu, ki ga vodijo politiki, ki so pravzaprav psihopatske osebnosti, in peščica najbogatejših. Ljudi ne usmerjajo več zavedanje skupnosti, spoštljivost in razumevanje, ampak spletni algoritmi, laži, gotovo tudi strah pred prihodnostjo. V kakšnem svetu živimo in kako razumeti sedanji čas, predvsem pa, kako ohraniti trezen razum? O tem bo v oddaji Intervju na Prvem govorila dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja, predavateljica ter avtorica številnih knjig, člankov in kolumen.

Kršćanski vjernici obilježili su Uskrs, dok rat na Bliskom istoku baca sjenu na veliki dio svijeta. Papa je iskoristio ovaj praznik da pozove svjetske lidere da okončaju ratove i donesu mir svima. Katolici u gradu Gaza zajedno su obilježili Uskrs – prvi put nakon što je proglašen prekid vatre s Izraelom. I, izvan Zemlje, stigla je posebna poruka za Uskrs. Posada misije Artemis 2 uputili su čestitke dok su putovali oko Mjeseca.

Rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil iranskim oblastem za sklenitev mirovnega dogovora oziroma vnovično odprtje Hormuške ožine, se bo iztekel jutri ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Če Iran tega roka ne bo upošteval, mu Trump grozi z uničenjem mostov in elektrarn. Kot je poudaril, se lahko uničenje zgodi v štirih urah, če bodo to želeli, ampak si tega ne želijo. Ostali poudarki oddaje: - Astronavti misije Artemis 2 dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje ter izzvali to in prihodnje generacije, naj rekord ne obvelja za dolgo. - Državna volilna komisija danes o ugovoru SDS-a na izvedbo državnozborskih volitev; potrjevala bo tudi njihove izide. - Po treh tednih se s četrtfinali nadaljuje nogometna liga prvakov - nocoj bosta tekmi Real Madrid - Bayern München in Sporting - Arsenal; ljubljanske hokejiste čaka peta polfinalna tekma proti Pustertalu.

Zadnje dni nas navdušuje dogajanje na vesoljskem plovilu, ki se je najdlje do sedaj oddaljilo od Zemlje, obkrožilo Luno in se bo, upajmo, srečno vrnilo na Zemljo. Kot je navadno v takšnih primerih, je bilo izrečenih mnogo epohalnih stavkov o majhnosti, neznatnosti planeta in o nujnem razumevanju med narodi. Ob tem pa smo se še mimogrede naučili, kaj je v življenju resnično pomembno. Ko se je prekinila komunikacija med plovilom in Zemljo, se astronavti niso preveč vznemirili. Tudi ko poveljnik ni mogel dostopati do elektronske pošte, se je človeštvu zdel to precej domač in pogost pojav. Ko pa se je pokvarilo stranišče, se je posadka resnično prestrašila. Hočemo povedati, da se tukaj doli premalokrat zavedamo, kako smo civilizacija stranišč, in da kontemplacija ekonomsko-političnih elit med njihovo uporabo žal prevečkrat vpliva na tok, ki ga človeške družbe uberejo v realnem času. Polet pa je pomemben tudi za slovensko politično elito. Sploh za tiste stranke, ki so nove. Kajti bolj etablirane stranke in njihovo članstvo pomnijo še tiste polete z Appolom in Space Shuttlom, da ne govorimo, kako nekatere stranke še vedno vodijo isti voditelji kot v času poletov vesoljskega čolnička. Kakorkoli; člani in vodstvo stranke Resnica so seveda z velikim zanimanjem spremljali polet, saj lažiran pristanek na luni misije Apollo 11 stoji v njihovem statutu takoj ob dejstvu, da v morskih globinah preži šestdeset metrov dolg ligenj. In ko so se vodstvo ter podporniki zbrali v tistem kranjskem lokalu – mimogrede; če dobijo ministrstvo za kulturo, bodo zahtevali, da se bife vpiše na seznam snovne kulturne dediščine – so z nejevero gledali posnetke okrogle Zemlje. Predsednik jim je namreč zagotovil, da je Zemlja ploščata in da bodo pri ploščati Zemlji vztrajali tudi v koalicijski pogodbi. Težavo, nelagodje in tudi morebitno delitev stranke na frakcije je preprečil eden članov, ki je stal v neposredni bližini, ko so delili pamet. Takole je govoril: »Kaj, ali ni objektiv kamere, s katero so posneli fotografijo, okrogel? Ergo, je na fotografiji okrogla tudi Zemlja, čeprav je v resnici ploščata!« In so vsi navdušeno zaploskali, ker je oni tako pametno govoril ter so naročili red bull in se pri tem pomembno držali, saj so jeziček na tehtnici. Nekatere druge stranke pa so se bale, da bo na do sedaj še neodkritih prostorih na temni strani Lune ladja treščila v nebesa ali vice ter zmotila mir tamkajšnjih prebivalcev. Na srečo se ni zgodilo nič podobnega. Kot vse kaže, leži onstranstvo globlje v vesolju. Ob znanstvenem pomenu pa je misija Artemis II pomembna tudi s simbolnega, občečloveškega stališča. Vesoljski potniki so kar nekajkrat načeli vprašanje perspektive. Se pravi, da je iz vesolja Zemlja videti kot enoten, prelep, skoraj idiličen kup kamenja, na katerem ni zaznati nobenih delitev, razlik in meja, ki sicer poganjajo človeštvo proti izumrtju. Zadnje dni še posebej intenzivno. Ampak ta, nekoliko naivna sporočila ne zdržijo kritične presoje. Mar morebiti vesoljski potniki menijo, da če bi človeštvo zgradilo večje vesoljsko plovilo, takega za nekaj milijard ljudi in ga poslalo v vesolje, da potniki s seboj ne bi vzeli razlik, antagonizmov, sovraštva in delitev? Človeška tragedija ni vprašanje perspektive, še manj vprašanje lokacije v vesolju ... Človeška tragedija je vprašanje razuma, oziroma njegovega pomanjkanja. Z drugimi besedami. Če astronavti želijo dobro človeštvu, naj nam pošljejo fotografije in znanstvene izsledke; če pa hočejo dobro sebi, naj ostanejo tam gori. S tem drobnim navodilom pa tudi končujemo skromno serijo Zapisov iz močvirja. Teh nekaj desetletij pisanja je nič v primeru z večnostjo vesolja, v katerega obstoju smo našli tudi razlog za ukinitev serije. Namreč – vse, kar se začne, se tudi konča. In seveda … Zdi se, da sedeti v močvirju in razmišljati, počasi ne bo več dovolj. Treba bo kaj tudi storiti.

oditelji programa UN-a za uklanjanje mina u Etiopiji i Sudanu su pozvali na veće financiranje i podizanje svijesti o streljivu, koje ubija i osakaćuje nesrazmjerno velik broj djece. Oni pokreću Međunarodnu kampanju za zabranu mina, koju organizira Institut Ujedinjenih naroda za istraživanje razoružanja.

Pogovor Nikolaja Kopernika ne predstavlja kot radikalnega revolucionarja, temveč kot konservativnega učenjaka, ki je s heliocentrizmom poskušal antični astronomiji povrniti izgubljeno estetsko harmonijo. Njegovo delo je gnala želja po odpravi matematične »grdote« takratnega sistema, k čemur so ga spodbudile humanistične kritike astrologije in nova dognanja o geometrijski nujnosti gibanja planetov. Čeprav je Kopernik s premikom Zemlje iz središča vesolja nehote porušil dotedanjo metafizično podobo sveta, se prava veličina njegove zapuščine skriva v pogumu uma, ki je z matematiko presegel omejenost čutnega zaznavanja. Njegova vizija se je dokončno izpolnila šele s Keplerjevim odkritjem eliptičnih tirnic, ki so dokončno nadomestile tisočletni ideal popolnih krogov. Izvorni članek: Nikolaj Kopernik - napačen razlog za pravo revolucijo Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja. Osišča pesniške zbirke Marcella Potocca Dnevnik zelene premičnice, ki nase nezadržno vlečejo pojme spomina in zgodovine, so jezik, čas in prostor. Zunanja zgradba zbirke omogoča branje po treh linijah. Prva in tudi najobsežnejša je linija govora umrlih znanstvenikov (denimo Ericha Auerbacha), pesnikov (Danteja, na primer), revolucionarjev (Rose Luxemburg), državnikov (Indire Gandi) in drugih, ki so zbrani iz različnih časov in pripadajo vsak drugemu jeziku, drugemu prostoru in vendar vsi skozi poezijo govorijo iz onostranstva. Imenujmo to linijo oglašanje preteklosti. Drugi liniji oz. intermezzom, kakor Potocco imenuje tri razdelke, pripadajo Zvezdni dnevniki, v katerih govori Data, Podatkovnik iz zvezdne ladje. Imenujmo to linijo oglašanje prihodnosti. Tretja linija pa sta epiloga, ki na koncu zaokrožata oziroma osmislita celotno zbirko. Imenujmo to linijo oglašanje brezčasja. Ali kot piše pesnik v pesmi iz Epiloga 2: »Zbrali smo podatke, preteklost se bliža koncu. // Zdaj zdaj bo vse potegnilo v sonce in sonce bo potemnelo. // Šli bomo naprej – ali nazaj.« Večji del zbirke zajemajo monologi ali oglašanje iz onostranstva, od koder – večinoma pesniki, a ne izključno – lahko spregovorijo skozi medij, ki je poezija, in tudi skozi medij, ki je pesnik sam. Potocco, sicer strokovnjak za nacionalne identitete v literaturah, se pokaže za najboljšega prenašalca njihovih sporočil. A ne gre le za prenašanje, temveč tudi za soustvarjanje. Najzanimiveje se to pokaže v pesmi, v kateri govori Ovidij: »Ovidius in Ponto frigora trahit, citira moj / premišljevalec drugega pesnika.« Pesmi so prepredene z jeziki teh oseb, bodisi kot citati iz njihovih del bodisi kot misli pesnika-avtorja, ki spregovori v njihovem jeziku. Tu je treba poudariti, da samo iz naslovov ne vemo, kdo nam govori, saj so pesmi naslovljene samo z letnicama od–do ter krajema, kjer se je govorec rodil oziroma umrl. Šele opombe nam dajo dokončno potrditev. Da pa ima jezik posebno težo, priča tudi naslov opomb, ki vse osebe označuje za govorce in ne kako drugače. V spremni besedi je Alenka Jovanovski literarnovrstno označila Dnevnik zelene premičnice za dramsko poemo. Oznaka je vsekakor potrebna. Morda se v tem primeru bolj kot sicer kaže za dobro oporo kritiku. A ne iz zaprašene opazke, da že ime samo nosi vso in edino in pravo resnico pomena (te predstave nam je razblinil že Shakespeare), temveč iz težnje po okviru, ki pomen šele lahko vzpostavi. V izogib špekuliranju, ki bi ga razjasnila šele podrobna razčlemba, se vsaj v tem branju oddaljimo od predlagane oznake. Vrstni pridevnik dramska bi raje izpustil, saj se prej kot dialog oglaša veriga monologov, ki korespondirajo, to že, z našo stvarnostjo. Samostalnik poema pa bi raje zamenjal z avtorjevim ponujenim dnevnikom zelene premičnice, torej Zemlje, ali bolje, kakor pravi v zadnji pesmi zbirke v razdelku Epilog 2: »Naša enciklopedija vsebuje vse to, da se ne bi pozabilo.« Z izbiro pojma dnevnik se je avtor zavezal iskanju trenutka, z enciklopedijo pa namiguje na gore podatkov, kopičenje vsega v naši zgodovini. V tem pogledu gre za zanimiv preplet dveh nasprotujočih si konceptov, ki ju poveže poezija. Konceptualno je zbirka odlično zastavljena. Kaj je poezija, se vprašajmo ontološko? Najvišji način zamišljanja. Zamišljanje pa poteka v objemu iskanja trenutka, ko se jeziki stapljajo, prostori dobivajo novo dimenzijo, čas pa postane strnjen. Tako je ideja zbirke postati več kot samo zgodovina, več kot zgolj popis. Postane »velika enciklopedija zvezd, ki ji kdaj pa kdaj še rečejo le / Bog«. Poezija v svoji izvornosti postane boj zoper pozabo, zato se je treba spomniti in si zamisliti, kako je bilo, saj »[p]ozaba je edina smrt planeta«. Kar pri zbirki najbolj ne deluje in avtor na to ni mogel vplivati, so platnice knjige, ki je izšla v knjižni zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe. Na to je bilo nedavno opozorjeno tudi v eni izmed kritik Tinkare V. Kastelic. Zbirka je rezultat vsakoletnega javnega natečaja, na katerega avtorji pošljejo svoje pesniške zbirke, izmed katerih nato vsak član komisije izbere eno. Sam natečaj naj kar se da pohvalimo in poudarimo, da je izrednega pomena pri predstavljanju tudi novih pesniških glasov, naslovnice pa so uniformirane, nevpadljive in bi morale kljub osnovnemu ogrodju vsebovati vsaj detajl, ki bi vsakokratno zbirko, povečini odlično, uglasil z vsebino. Potocco navdih išče pri velikih ljudeh človeštva, ki so že onkraj. Pri tem pa ne gre za upesnjene življenjepise, ampak, kot smo že omenili, za iskanje trenutka. Problem, ki ga vidim, je, da kljub avtorjevi soudeleženosti v njihovi pripovedi zdrsne v izjavljanje, na primer kot pravi Ovidij: »Začel sem živeti le v prostoru / in trajanju nekogaršnje pripovedi.« Vsaka pesem je lahko že trenutek, pravi nekje Wislawa Szymborska. A trenutek ni izjavljanje, temveč izrekanje. Pesem mora živeti svoje življenje, ki je v zdajšnjosti, v tem pa lahko samo izreka ali pa se kdaj izjalovi v preveč plakatne izjave. Naj navedem samo pomislek: če bi končne opombe odmaknili in bi bili soočeni samo s podatki o časih in krajih, jezik pa bi nas objel v svoji izvirnosti, bi bila bralna izkušnja že drugačna in bi avtorjev namen, drznem si reči, še podkrepila. To navsezadnje zaokroža tudi zadnji verz zbirke, ki je namenjen bralcem in kritikom, morda: »Verjeli so, / da mora vse imeti smisel, a ta enciklopedija je tu samo zato, / ker je.«

Kako nastaja helij, kako ga pridobivamo in uporabljamo? Ter kako daleč potuje balonček, napolnjen s helijem, če nam pobegne? Na ta vprašanja odgovarja tokratni Torkov kviz, ki je nastal s pomočjo dr. Janeza Dolinška, rednega profesorja za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalnega svetnika na Institutu Jožef Stefan ter vodje Nacionalnega centra za fiziko nizkih temperatur in kvantnih tehnologij (v okviru katerega je tudi utekočinjenje helija).

Grenlandija se je v minulih tednih iz kraja, ki je za večino sveta pomenil predel Zemlje onkraj vednosti, nenadoma preselila v samo središče svetovne politike. Ne zato, ker bi se na največjem otoku na svetu čez noč spremenilo karkoli bistvenega, temveč zato, ker je padel v oko voditelju vojaško najmočnejše države na svetu. Ko ameriški predsednik govori o tem, da Združene države Grenlandijo potrebujejo - in pri tem žuga tudi z uporabo sile - s tem nakazuje premik v političnem jeziku mednarodnih odnosov v smer, ki jo Evropa iz zgodovine že zelo dobro pozna.

Ko se geopolitični odnosi krhajo, razmerja moči preoblikujejo in se ne moremo več zanesti na pravila mednarodnega delovanja, bi si razumljivo vsakdo želel, da je kar najbolj neodvisen od drugih. A takšna samozadostnost, če je sploh dosegljiva, ima svoje ceno. Medtem ko ZDA prepovedujejo izvoz čipov na Kitajsko, ji ta vrača s prepovedjo izvoza kritičnih surovin - redkih zemelj. Kaj nam torej zgodbi dveh nujnih sestavnih delov vse sodobne tehnologije lahko povesta o dejanski ceni tehnološke neodvisnosti?Tokratna Intelekta je nastala na podlagi dveh starejših, a s posodobljenimi podatki. V njej lahko slišite prof. dr. Spomenko Kobe z Inštituta Jožef Stefan, prof. dr. Patricia Bulića s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, dr. Heleno Motoh z znanstvenoraziskovalnega središča Koper, dr. Sašo Bajt z Instituta Desy v Hamburgu, doc. dr. Sašo Istenič Kotar s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Andreja Žemvo s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike Redke zemlje med zelenimi tehnologijami in kitajskim monopolom

Na pitanje ko je bio Milutin Milanković, najjednostavniji i najistinitiji odgovor je - čovek koji je zapisao vreme u zvezdama. U epizodi u kojoj istoričar Ivan Drljača i fizičar Jovan Aleksić spajaju istoriju i nauku, otvaramo poglavlje o jednom od najgenijalnijih umova koje je Srbija dala svetu. O čoveku koji je, računajući orbitu Zemlje, nagnutost njene ose i ritam ledenih doba, pomerio granice ljudskog razumevanja vremena i svemira. Milanković nije bio samo fizičar, astrofizičar, klimatolog, matematičar, inženjer, već i profesor nebeske mehanike i pesnik kosmosa. U austrougarskom zarobljeništvu, bez instrumenata i laboratorije, proračunavao je kretanje planeta samo uz olovku, papir i briljantan um. Milankovićeve formule bile su toliko precizne da su NASA i Evropska svemirska agencija decenijama kasnije koristile njegov model za proučavanje Marsove klime.

Nedavno je Afriška unija, ki združuje 55 držav, podprla kampanjo Correct the map za prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida sveta iz 16. stoletja, ki je še vedno najbolj pogosto uporabljen prikaz Zemlje na ravni površini zemljepisne karte. Projekcija, ki jo je za navigacijo ustvaril flamski kartograf Gérard de Crémère (1512 – 1594), bolj znan kot Gerardus Mercator, namreč popači velikosti celin, poveča območja blizu polov, kot sta Severna Amerika in Grenlandija, hkrati pa skrči Afriko in Južno Ameriko. Na Mercatorjevi projekciji sta, na primer, Grenlandija in Afrika videti približno enake velikosti, v resnici pa je afriška celina 14x večja od Grenlandije. V kampanji zato predlagajo prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida in začetek uporabe zemljevida Equal Earth iz leta 2018 (na priloženi sliki) V pogovoru doc. dr. Dušan Petrovič s Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pojasnjuje ozadje in smiselnost pobude. Očitek o kolonialni dediščini Mercatorjeve projekcije sveta drži le na kopnem, v primeru okvar satelitske navigacije, pomorcem na oceanih preostaja Mercatorjeva karta še vedno plovbi primernejše orodje za smer potovanja. Poleg tega pa ljudje iz slovenskih dežel nikakor niso bili tisti, ki so izvajali suprematistično kolonialno politiko do svetovnega juga, zato se ne bi smeli obremenjevati s t.im. »krivdo belega človeka«. Ta velja za bivše in sedanje kolonialne sile zahodne Evrope. Kot zanimivost še to, pri razvoju omenjene ekvivalentne projekcije sveta na karti je aktivno sodeloval tudi Bojan Šavrič – alumni Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki trenutno živi in dela v Kaliforniji. Zemljevid iz leta 2018, pri izdelavi katerega sta sodelovala z njim še Bernhard Jenny, in Tom Patterson, prikazuje države in celine v njihovih dejanskih velikostih. FOTO: Projekcija ekvivalentne Zemlje iz l.2018 VIR: https://en.wikipedia.org/wiki/Equal_Earth_projection

CarVertical. Veruj podacima, a ne rečima. Proveri istoriju automobila za nekoliko sekundi:  https://www.carvertical.com/rs/landing/v3?utm_source=infl&a=lap76&b=0d7540bc&voucher=lap76-----------------HEINEKEN 0,0 IGRA

Na Dolenjskem v tem tednu poteka šesta edicija festivala Zemlje, na katerem se posvečajo gradnji z zemljo, trajnostnim prenovam in skupnostnim pristopom v arhitekturi. V sklopu poletne delavnice Outsider udeleženci iz Slovenije in tujine tako spoznavajo možnost gradnje iz naravnih materialov. Pri založbi Pivec pa je izšel roman Mihe Lamprehta z naslovom Vrij. Novinar in večletni dopisnik RTV Slovenija s svojim romanesknim prvencem izstopa s področja stvarne literature v leposlovje.

Raste broj ranjenih u iranskim napadima na Izrael. Počela evakuacija građana i povlačenje osoblja iz ambasada zemalja Balkana iz Izraela i Irana. U Bakuu novinar RSE osuđen na devet godina u slučaju koji se smatra politički motivisanim. Podnesena prva apelacija Ustavnom sudu BiH zbog femicida.

Pa smo dobili, kar smo iskali. Tako dolgo smo na pol paranoični vsakemu malo bolj nenavadnemu dogodku kot vzrok obesili teorijo zarote, da so sedaj, ko se nenavadni dogodki vrstijo eden za drugim, teorije zarote povsem izgubile kredibilnost. Z drugimi besedami, iz nekdanjega medijskega slogana, ki je bil neuradna himna teorij zarote "Kaj pa, če je vse res", smo prišli pod nov moto: "Vse je res!" Kje so teorije zarote, kot jih človek potrebuje? Ni jih in ni jih bilo, ko je bivši Dončićev klub kompenziral izgubo tako, da je zmagal v loteriji nabora, čeprav je imel komaj odstotek možnosti, in ni jih, ko je večina Evrope glasovala za izraelsko pesem na Evroviziji. O Evroviziji torej.Strinjamo se okoli prvega aksioma Evrovizije, ki govori o tem, da med evrovizijskim cirkusom glasba ni pomembna. Ali če smo bolj specifični; geostrateški položaj sveta, sosedski odnosi, spolne preference, koreografije, denar, moda, turizem in seveda evropska televizijska politika so pomembnejši kot glasba. Če kdo celo poje, je fino, če ne, pa je tudi OK. S tega stališča letošnja Evrovizija ni bila nobena izjema; vse drugo pred glasbo, na prvem mestu pa seveda glasovanje, ki je Izraelu prineslo največ glasov evropskega občinstva.                     Izraelci imajo ljubezensko razmerje z evropskim glasbenim občinstvom. Že leta 2018 so dosegli rekordno število glasov s takrat še posebej abotno poskočnico, lani so bili po številu glasov občinstva drugi za Hrvaško, letos pa prvi. Komentarjev na letošnji rezultat je ogromno, ampak ker se jih večina odvija v razvedrilnih rubrikah spletnih in elektronskih medijev, so komentarji kot komentatorji – simpatični in igrivi. Če pa kdo komentira bolj zares, takoj zapade v rove teorij zarote. Tako bomo poskusili z zarotniško, a vendar simpatično teorijo.                      Že lani so se Izraelci odločili zbrisati Palestince z obličja Zemlje. Z brisanjem z obličja Zemlje imajo namreč tisočletne izkušnje in kar so drugi trenirali na njih, zdaj oni izvajajo na drugih. Ko enkrat osvojiš princip, je implementacija enostavna. Kakorkoli: javno mnenje je v vojni pomembnejše od pušk in bomb; to je znana resnica, dokazana v teh tisočletjih nasilja in krvi. In ni ga večjega uspeha, kot če se agresor, ali pač genocidneš v tem primeru, pokaže kot civiliziran in družbeno sprejemljiv. Boljše priložnosti, kot je množično evropsko glasovanje, skoraj referendum, ni! Rezultat glasovanja pokaže, da tako prebivalstvo kot naša evropska krovna televizijska organizacija z veseljem zamahnemo z roko, pomežiknemo in samo tisti najbolj zategnjeni naredijo »Ti, ti, ti«, vsi ostali pa smo navdušeni, ker imajo Izraelci spevno pesmico. Ter glasujemo za njih, ker je naš glas pomembnejši od trupel v Gazi. Za Izrael je največje število glasov evropskega občinstva strateška zmaga, ki jim je ne morejo izglasovati ne njihova vojska, ne Mosad in ne vsemogoče ameriške marketinške agencije. Ampak zdaj protizarotniški agenti svetovnih medijev vzkliknejo: "I, kako bi pa naj Izraelci to storili? Telefonsko glasovanje je namreč najbolj verodostojen in varen način neposredne demokracije, kar jih pozna vesolje!" Ter nas, ki razmišljamo heretično, vržejo v temne kleti teoretičnih zarotnikov. Ampak tudi naivni pisun, ki so mu vohunske metode znane le od agenta 007, dobi idejo ali dve, kako lahko zmanipuliraš telefonsko glasovanje ... Najprej že na osnovi genialne ideje evropskih televizijcev, ki so jih evropski telekomunikacijski baroni prepričali, da bi bilo modro dovoliti z ene telefonske številke glasovati dvajsetkrat. Tako evropski telekomi posameznega evrovizijskega navdušenca potencialno pomolzejo dvajsetkrat. Ob tem pa so se televizijci zavarovali s klavzulo, po kateri ni treba razkriti absolutnega števila glasov. Le število točk, ki jih izračuna bog ve kateri umetnointeligenčni algoritem … In izraelskim agentom ni treba drugega, kot zbrati recimo 10 000 evropskih enajstošolnikov, jim stisniti vsakemu po dvajset evrov, in "voilà": 200 000 glasov. Ampak ker, resnici na ljubo, nismo ravno opazili pravovernih judov, kako se smukajo okoli Kraljev ulice, so morali uporabiti nekaj drugega. In tudi na to ima v espionaži izveden pisec odgovor. Izraelci so razvili Pegasusa, ki ga na Slovenskem prevajamo kot Pegaz. Gre za nabor programskih orodij, ki jih množično kupujejo in istočasno nakup zanikajo vse svetovne vlade. Orodje, ki mu je prisluškovati vašemu mobilnemu telefonu preprosto, kot otroku vreči kamen, je menda tako izpopolnjeno, da so se državne skrivnosti v sramu poskrile v arhive, saj jih Pegasus razgali, še preden uspejo postati skrivnosti. Hočemo povedati, da je izraelskemu vohunskemu programu – ki je globalni hit in ima v opisu osnovnih nalog prisluškovanje telefonom in manipuliranje z rezultati – liričnemu sopranu izpod sionskega griča priskrbeti nekaj milijonov glasov mačji kašelj. Ne namigujemo torej, da so Izraelci ponaredili glasovanje ob letošnji Pesmi Evrovizije, temveč trdimo, da so Izraelci ponaredili letošnje glasovanje ob Pesmi Evrovizije. Obstaja tudi dokaz, ko se je Pegasus v torek še malo lovil. Če si na Norveškem v predizboru glasoval za Hrvaško pod št. 14, si dobil povratni sms, ki se ti je zahvalil, da si glasoval za Izrael. Seveda pa sta transparentni in vsega zaupanja vredni ter niti slučajno od izraelske firme sponzorirani organizaciji, kot sta EBU in njihov telekomunikacijski partner, povedali, da je šlo samo za manjšo napakico, ki na rezultat glasovanja ni vplivala. Če parafraziramo uspešen slovenski evrovizijski ekvivalent: "Ja, pa ja de." Moramo pa, k temu nas zavezuje novinarski kodeks, preučiti še druge možnosti. Predvsem tisto, po kateri pa bi se v Evropi resnično našlo toliko navdušencev nad izraelsko pesmico, ki bi zavrgli moralne dileme ob Gazi ter glasovali z logiko, da je zabavna glasba pač pomembnejša od genocida. Če je tako, se Evropa nenadoma ne zdi več prijazno področje za bivanje in se bo treba počasi ozirati za čim drugim.                      Obstaja pa še tretja možnost. Da je bila Evropejcem izraelska skladba, oziroma katerakoli evrovizijska, če smo že pri tem, kot glasbena kompozicija resnično všeč … Da je evropski glasbeni okus pač takšen … V tem primeru pa moramo resignirano in prizadeto ugotoviti, da smo se kolektivno ponečedili na temeljni kamen evropskega popa, ki so ga pred dobrimi šestdesetimi leti postavili John, George, Paul in Ringo.  

Velečasni Bosiljko Rajić je svećenik u Hrvatskom katoličkom centru Clifton Hill u Melbourneu. U razgovoru povodom smrti poglavara rimokatoličke crkve, velečasni Rajić govori o reakcijama na vijest o smrti pape Franje, o papinoj ostavštini, te kako je papa utjecao na njegovu svećeničku službu. U razgovoru se dotičemo i izbora novog pape.

V Vatikanu se bo po smrti papeža Frančiška danes sešla kongregacija kardinalov, ki bo sprejela odločitev o datumu pogreba. Ta je praviloma od štiri do šest dni po smrti. V sinoči razkriti papeževi oporoki je zapisana želja, da bi bil pokopan v rimski baziliki Marije Snežne. Sinoči je Vatikan razkril tudi, da je papež umrl zaradi možganske kapi ter posledične odpovedi srca in ožilja. Na zvezi zdaj pozdravljam našo dopisnico iz Rima in Vatikana Mojco Širok. Dobro jutro, papež si je v oporoki zaželel preprost pogreb, toda sveti sedež ima svoje protokole ob smrti papežev. Od Frančiška so se začeli poslavljati že včeraj in predvsem sinoči. V oddaji tudi: - Svetovno gospodarstvo naj bi se kljub ameriški carinski politiki izognilo recesiji. IMF danes z najnovejšo gospodarsko napovedjo. - Ruski predsednik Putin prvič izrazil pripravljenost na neposredne pogovore s Kijevom. Ta meni, da Moskva ni naklonjena premirju. - Ob svetovnem dnevu Zemlje v ospredju kolektivna moč posameznikov in skupnosti pri doseganju sprememb.

⏰ Ofsaaaajd! Žiga tako not padel, da sva še Ofsajd kresnila po Zicu. In to na dan Zemlje. In na dan, no, tri dni po dnevu Damjana Boharja. Nazaj je, kaj pa razpon! Pa o Celju, jasno, ki ima svojo pesem, ker ja. V kakšni formi pa je Žiga Kos!

Odluka Vrhovnog suda je otvorila mogućnost za isplatu obeštećenja pripadnicima naroda Gumatj iz Sjevernog teritorija. Sud je potvrdio raniju presudu Saveznog suda da lokacija za rudarenje boksita u Goveu na sjeveroistoku regije Arnhem Land nije tijekom 60-tih godina prošlog stoljeća stečena pod pravednim uvjetima.

Emisija o svima i svemu, iznad i ispod. Korado Korlević odgovora na brojna pitanja i zagonetke svijeta oko nas. Zanimljive i kontroverzne teme, znanstvene novosti, povijesne zagonetke i trendovi razvoja tehnologije. Urednik i voditelj Elvis Mileta. U ovoj epizodi; - svakodnevne ključanice kaosa - radna skupina DOGE i ostalo - Trump će ujediniti Europu - deorbitacija ISS-a - lansiranje u Norveškoj - hidrogel - antigravitacija - unutarnja jezgra Zemlje - egzoplanet sa željeznom kišom - Vera Rubin teleskop - satelit Crni vitez - najbolja sauna - testovi psihološke samopomoći

Did you know that Indigenous Australians have been using fire to care for the land for tens of thousands of years? Evidence show that cultural burning practices not only help reduces the intensity and frequency of wildfires but also plays a vital role in maintaining healthy ecosystems. Experts share insights on the latest evidence behind this ancient practice. - Da li ste znali da autohtoni Australci koriste vatru za brigu o zemlji desetinama hiljada godina? Dokazi pokazuju da prakse tradicionalnog spaljivanja ne samo da pomažu u smanjenju intenziteta i učestalosti šumskih požara, već također igraju ključnu ulogu u održavanju zdravih ekosistema. Stručnjaci dijele uvid u najnovije dokaze o ovoj drevnoj praksi.

Budući da Australija ima prirodno okružje sklono požarima, mnogi vide vatru kao prijetnju. Međutim, vatra je oblikovala australski kontinent milijunima godina i igra ključnu ulogu u uspostavi ravnoteže biljnih i životinjskih populacija u većini ekoloških zajednica na kontinentu. Tisućama godina pripadnici Prvih naroda su štitili i upravljali ovom zemljom, koristeći vatru kao ključni alat. Tradicionalna spaljivanja velikih razmjera bila su potisnuta pod kolonijalnom vladavinom, no u suvremeno doba takozvano kulturno spaljivanje ponovno poprima važnost kao dokazana metoda za smanjenje obima šumskih požara i održavanje zemlje.

V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu. Gosta: – Nejc Dougan, geodet, soustanovitelj podjetja Flai, in– dr. Aleš Marsetič, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC Sazu. Povezava do testnega 3D vpogledovalnika v lidarski posnetek Slovenije Foto: Flai

Hrvoje Tkalčić, redoviti profesor i voditelj Geofizičkoga odsjeka na Australskom nacionalnom sveučilištu u Canberri pojašnjava što je to roj potresa, je li "roj" koji potresa Santorini i obližnje otočiće tektonskog ili vulkanskog podrijetla, i po čemu je ova pojava neobična u zabilježenoj seizmičkoj povijesti Zemlje.

Australci će uskoro glasovati o tome tko će ih predstavljati u saveznom parlamentu, no trenutni sastav australskog saveznog i državnih parlamenata ne odražava multikulturalnost društva. U novoj epizodi serije SBS Examines istražujemo uzroke ovog problema i razmatramo postoji li mogućnost da politički sustav bolje odražava našu stvarnost.

Zdravo. Živahni klepet o življenju, vesolju in sploh vsem tokrat začnemo z glasnostjo, nadaljujemo z misijo na Mars, ki nas čaka v svetleči prihodnosti, ki se jo tako želimo. Opozarjamo, da kondomi NISO za večkratno uporabo, zato je tokratni naslov epizode še bolj zavajajoč (še posebej, ker se spet pogovarjamo o mokrih maijcah). V epizodi boste lahko slišali tudi o koči na plaži, Milgramovem testu, veganske usnju, kljub zabavi in divjim štosom je vredno ponoviti: varna spolnost je zelo pomembna in je vredno biti pozoren če jo raziskujete na tem planetu ali na sosednjih. Aja, še to: če so vas ugrabili vesoljci, se nam javite. Discord, dopisnice ali družabna omrežja čakajo, da se nam oglasite. Hvala!

Iz australskog Povjerenstva za zaštitu ljudskih prava upozoravaju na "sustavni i rašireni" rasizam na sveučilišnim kampusima diljem zemlje. Povjerenik za rasnu diskriminaciju kaže da su potrebne odlučne mjere za rješavanje tog problema.

Tema ove epizode bilo je istraživanje prašine u atmosferi iz perspektive fizičara, meteorologa, klimatologa... Gost je bio dr Luka Ilić iz Barcelona Supercomputing Centra. Govorili smo o atmosferskoj prašini, pre svega o onoj koja potiče od prirodnih izvora poput pustinja, o tome kako se fizičari bave modelovanjem transporta prašine kroz atmosferu, osnovnim karakteristikama, mineralogiji pustinjske prašine, raznim daljinskim i eksperimentalnim istraživanjima na osnovu kojih danas znamo sve to što o prašini u atmosferi znamo, o istoriji istraživanja atmosferske prašine, o mestu koje prašina ima u klimatskom sistemu Zemlje, i mnogim drugim temama vezanim za istraživanja atmosferske prašine. Support the showViše o Radio Galaksiji, kao i mnoge druge sadržaje, možete naći na našem sajtu: https://radiogalaksija.rs. A ako volite ovo što radimo i želite da pomognete, potražite više informacija o tome kako to možete da uradite nalazi se ovde.

Zdravo! Ta teden smo gostje v prvem slovenskem astronomskem podkastu, kjer v 42. epizodi govorimo bolj o Štoparcu kot o astronomiji, čeprav presenetljivo dolgo vztrajamo v vesolju. Dunja in Maruša sta si naše gostovanje zamislili kot kviz, kjer, za razliko od klasičnih kvizov, iščemo vprašanja namesto odgovorov. Med vprašanji (in odgovori) zaidemo na teme, kot so iskanje smisla, različne teorije o vesoljih, delovanje potovanja po vesolju in še marsikaj. Prva štiri vprašanja so v naši epizodi, druge štiri pa najdete v današnji epizodi podkasta Temna stran Lune.

Spoznamo znanstvenike, ki delajo v laboratorijih pod zemljo. Potujemo še na južni tečaj, pa v globokomorske nižine Sredozemskega morja. Pot nadaljujemo v nekdanjem železniškem predoru Somport v Pirenejih, kjer je danes podzemni laboratorij, za konec pa obiščemo še trenutno največjega na svetu, podzemni laboratorij Gran Sasso v Italiji. Ampak zakaj sploh raziskovati iz globin Zemlje? Kaj so prednosti izoliranega okolja, ki ga obdaja neskončna odeja ledu, vode ali kamnin? Sogovorniki: dr. Carlos Pobes, fizik in winter over na južnem tečaju; dr. Carla Distefano, višja raziskovalka v Nacionalnem inštitutu za nuklearno fiziko INFN; dr. Carlos Peña Garay, biolog, raziskovalec in direktor laboratorija Canfranc; dr. Ezio Previtali, raziskovalec nevtrinov in temne snovi, direktor Nacionalnega laboratorija Gran Sasso; dr. Marcello Messina, raziskovalec temne snovi v Nacionalnem laboratoriju Gran Sasso.  Strokovni sodelavec: prof. dr. Peter Križan, Fakulteta za matematiko in fiziko ter Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani.  V oddaji berejo še Igor Velše, Jan Grilc, Maja Ratej, Tadej Košmrlj, Nejc Jemec in Miha Švalj.

Janko Rožič je arhitekt, urbanist, predavatelj in esejist. Je pobudnik in arhitekt večkrat nagrajenega in svetovno znanega Hostla Celica. Skupaj s sodelavci je za različne projekte dobil več slovenskih in mednarodnih nagrad. Skozi teoretično in praktično delo, ki temelji na prostorskih principih, semiotičnih vzorcih in jezikovnih uvidih, lastno ustvarjalnost povezuje z najsodobnejšimi umetniškimi, znanstvenimi in filozofskimi spoznanji ter z najstarejšo modrostjo umeščanja v prostor in rabe jezika. Zaveda se, da bistvo prostora zares odpira šele prostost, podobno kot izvirno misel v svetu podpira le smisel. Objavil je več esejev o Kocbeku, Pahorju, Starčeviću, Svetini, Hamvasu, Premku, Ravnikarju idr. Razmišljanje Pesem Krasa in »poiesis« Zemlje je pripravil za simpozij ob 120. Obletnici Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka. Organizirala ga je Neža Zajc v okviru ZRC SAZU 15. oktobra 2024.

Korado Korlević u Explori odgovora na brojna pitanja i zagonetke svijeta oko nas. Zanimljive i kontroverzne teme, znanstvene novosti, povijesne zagonetke i trendovi razvoja tehnologije. Urednik i voditelj Elvis Mileta. U ovoj emisiji - America's cup - prvi print u svemiru - ukrajinski baloni i dronovi - ograničenje interneta - električno polje Zemlje - proteinski suplementi - ufologija i kritičko mišljenje

Godinama je danski kuhar Rasmus Munk oduševljavao goste eksperimentalnim obrocima u svom restoranu Alchemist, koji ima dvije Michelinove zvjezdice. Sada širi svoj jedinstveni pristup izvan granica Zemlje, nudeći šestoro gostiju vrhunsko gastronomsko iskustvo na rubu svemira.

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.Sogovorniki: prof. dr. Tomaž Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; dr. Bojan Ambrožič, geolog, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije; dr. Miha Jeršek, geolog in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Krajem 2025. godine, šest prebogatih gostiju će se vinuti do ruba svemira kako bi odozgo gledali planetu Zemlju dok jedu. To je jedna od najnovijih ponuda privatnih firmi za svemirska istraživanja koje se nadaju da će prodavati mjesta javnosti, uključujući Blue Origin, Virgin Galactic i SpaceX. Danski kuhar Rasmus Munk koji oduševljava goste eksperimentalnim kulinarstvom u svom restoranu Alchemist (dvije Michelin zvjezdice) će kuhati na tom neobičnom putovanju. A na meniju - aerogel, ili proteinski gel iz meduze koji može svijetliti u mraku...

Zunanji ministri članic Evropske unije bodo v Luxembourgu razpravljali o razširitvi sankcij proti Iranu po napadu na Izrael in po dobavi brezpilotnih letalnikov Rusiji. V sankcije bi lahko vključili še rakete in dobavo orožja iranskim zaveznikom v regiji. Skupaj z obrambnimi ministri bodo govorili še o nadaljnji podpori Ukrajini. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell naj bi ministre pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe. Druge teme: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo gostila kolege vseh štirih sosed; med drugim bodo govorili o nadzoru na notranjih mejah Evropske unije. - Svetovni dan Zemlje letos s pozivi k zmanjšanju uporabe plastike; pri nas tudi v znamenju pobude za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač. - Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar odlično formo pred dirko po Italiji potrdil s 70-to poklicno zmago in šesto na najprestižnejših enodnevnih klasikah.

Letošnji dan Zemlje pod geslom Planet proti plastiki opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike ter skuša vzpodbuditi globalno gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. Ta se namreč razgrajuje do 1.000 let, vendar pa razpada na mikroplastiko, ki jo zaužijemo s hrano in pijačo, pa tudi vdihujemo. Vsebuje številne kemikalije in hormonske motilce. O plastiki, mikroplastiki, škodi, ki jih povzroča živim bitjem in o tem, kako ravnati z odpadno plastiko, se bo Sabrina Mulec pogovarjala z gosti, to so: - državni sekretar z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, - dr. Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - predsednica upravnega odbora okoljske organizacije Ekologi brez meja Katja Sreš - dr. Andrej Kržan z odseka za polimerno kemijo in tehnologijo s Kemijskega inštituta v Ljubljani.

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

Kako povrniti plodnost in ustaviti izumirajoče življenje prsti, ki je nujno potrebna za pridelavo 95 odstotkov kulturnih rastlin? Kaj je mikoriza in na kakšne načine jo lahko spodbudimo? Kako okrepiti sposobnost zadrževanja vode in kako v zemljo brez prekopavanja dovedemo zrak, vodo in hranila? V torkovem svetovalnem servisu bomo ta vprašanja zastavili ddr. Ani Vovk, profesorici geografije in varstva okolja.

Na meniju finalne ŠBB KBB podkast epizode u nedelju sledi "Masterklas o maštanju i radionica za kako sačuvati zdrav razUM". Vodič nam je Miroslav Miša Mogorović, filmski producent čija biografija predstavlja presek savremene istorije domaće kinematografije - alfa i omega produkcije autorskih filmova. I korak po korak došli smo do finala serijala ŠBB KBB podkasta. Za kraj, sačuvala sam pravu delikatesnu epizodu - gost nam je čuveni filmski producent Miroslav Miša Mogorović. "Self Made Man" koji je dvehiljaditih ušao u istoriju domaćeg filma na mala vrata, a danas je vlasnik fascinantne IMDB stranice sa preko trideset filmskih naslova, neke ste verovatno gledali i više puta. Kuriozitet je da je od tri filma za domaćeg predstavnika za Oskara - on bio producent čak dva. Bioskopskog hita "Čuvari formule" i filma koji putuje u Holivud - "Što se bore misli moje". O profesiji producenta - specijaliste za rešavanje tuđih problema, o tome kako se rešava sudoku plasiranja i finansiranja autorskog filma, ali i o budućnosi bioskopa na planeti Zemlje - pričamo u 40. epizodi "Šta bi bilo kada bi bilo. Dobrodošli sanjari! Slušamo se i gledamo na sajtu Nova.rs i YouTube kanalu Nova S. Dobra priča sledi.

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ ⚡⚡⚡ Dr Saša Marković je inženjer aerokosmotehnike, novinar, kolumnista i stručni saradnik za oblast nauke i tehnike časopisa „Vreme” punih 25 godina i biviši profesor na Mašinskom fakultetu u Beogradu. Njegovi „long read”, tekstovi ne objavljuju se u redovnim rubrikama, već kada postoji jasna potreba u zavisnosti od svetskih inovacija i pomaka kada su u pitanju svemirski programi, ali i aerokosmotehnika uopšte. Od aviona do raketnih pogona kada su u pitanju misije van planete Zemlje. S obzirom na to da smo u poslednje vreme imali značajan porast aktivnosti, od „SpaceX” programa, preko „Dart”, pa sve do (najzad), poslate prve od tri „Artemis” misije na Mesec, vreme je da nastavimo sa našim „svemirskim” serijalom i da se upoznamo sa stručnjacima različitih oblasti, od astrofizike, do astrobiologije. Ovoga puta akcenat stavljamo na pogone, pogonske i raktene motore, ali goriva. U samom razgovoru, bavili smo se, ne samo misijama na Mesec, već i potencijalnoj mogućnosti, to jest, nemogućnosti misije na Mars, kao i do ostalih planeta i satelita u našem sunčevom sistemu. Poseban deo razgovora posvetili smo teorijskim pogonima i o čemu vodeći umovi sveta razmišljaju kada se govori o hipotetičkim interstelarnim putovanjima u budućnosti. Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/