Podcasts about zemlje

Živimo na ostankih preoblikovanih celin in oceanov, ki so nastajali milijone let in se spreminjajo še danes. Tla, po katerih hodimo, so preplet razpadanj, premikanj, podrivanj in trkov prazgodovinskih celin - denimo Pangee, kasneje tudi Lavrazije in Gondvane, ter nalaganj odmrlih ostankov organizmov v oceane. Daljna zgodovina Zemlje in življenja na njej je dobesedno vpisana v kamen. Kakšno je bilo okolje, v katerem so živeli organizmi, katerih okamenele ostanke, fosile, najdemo praktično vsepovsod, in kako so geološke spremembe to okolje vedno znova preoblikovale. Če se danes območje Slovenije izrazito razlikuje od tistega, ki ga najdemo recimo na Arabskem polotoku ali pa na Himalaji, pa fosilni ostanki pričajo o tem, da smo bili nekoč del iste geološke zgodbe, ki nam odstira številna presenetljiva spoznanja. V geološko dobo jure se bomo v tokratnim Podobah znanja podali z geologom, prof. dr. Boštjanom Rožičem z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Pa smo dobili, kar smo iskali. Tako dolgo smo na pol paranoični vsakemu malo bolj nenavadnemu dogodku kot vzrok obesili teorijo zarote, da so sedaj, ko se nenavadni dogodki vrstijo eden za drugim, teorije zarote povsem izgubile kredibilnost. Z drugimi besedami, iz nekdanjega medijskega slogana, ki je bil neuradna himna teorij zarote "Kaj pa, če je vse res", smo prišli pod nov moto: "Vse je res!" Kje so teorije zarote, kot jih človek potrebuje? Ni jih in ni jih bilo, ko je bivši Dončićev klub kompenziral izgubo tako, da je zmagal v loteriji nabora, čeprav je imel komaj odstotek možnosti, in ni jih, ko je večina Evrope glasovala za izraelsko pesem na Evroviziji. O Evroviziji torej.Strinjamo se okoli prvega aksioma Evrovizije, ki govori o tem, da med evrovizijskim cirkusom glasba ni pomembna. Ali če smo bolj specifični; geostrateški položaj sveta, sosedski odnosi, spolne preference, koreografije, denar, moda, turizem in seveda evropska televizijska politika so pomembnejši kot glasba. Če kdo celo poje, je fino, če ne, pa je tudi OK. S tega stališča letošnja Evrovizija ni bila nobena izjema; vse drugo pred glasbo, na prvem mestu pa seveda glasovanje, ki je Izraelu prineslo največ glasov evropskega občinstva.                     Izraelci imajo ljubezensko razmerje z evropskim glasbenim občinstvom. Že leta 2018 so dosegli rekordno število glasov s takrat še posebej abotno poskočnico, lani so bili po številu glasov občinstva drugi za Hrvaško, letos pa prvi. Komentarjev na letošnji rezultat je ogromno, ampak ker se jih večina odvija v razvedrilnih rubrikah spletnih in elektronskih medijev, so komentarji kot komentatorji – simpatični in igrivi. Če pa kdo komentira bolj zares, takoj zapade v rove teorij zarote. Tako bomo poskusili z zarotniško, a vendar simpatično teorijo.                      Že lani so se Izraelci odločili zbrisati Palestince z obličja Zemlje. Z brisanjem z obličja Zemlje imajo namreč tisočletne izkušnje in kar so drugi trenirali na njih, zdaj oni izvajajo na drugih. Ko enkrat osvojiš princip, je implementacija enostavna. Kakorkoli: javno mnenje je v vojni pomembnejše od pušk in bomb; to je znana resnica, dokazana v teh tisočletjih nasilja in krvi. In ni ga večjega uspeha, kot če se agresor, ali pač genocidneš v tem primeru, pokaže kot civiliziran in družbeno sprejemljiv. Boljše priložnosti, kot je množično evropsko glasovanje, skoraj referendum, ni! Rezultat glasovanja pokaže, da tako prebivalstvo kot naša evropska krovna televizijska organizacija z veseljem zamahnemo z roko, pomežiknemo in samo tisti najbolj zategnjeni naredijo »Ti, ti, ti«, vsi ostali pa smo navdušeni, ker imajo Izraelci spevno pesmico. Ter glasujemo za njih, ker je naš glas pomembnejši od trupel v Gazi. Za Izrael je največje število glasov evropskega občinstva strateška zmaga, ki jim je ne morejo izglasovati ne njihova vojska, ne Mosad in ne vsemogoče ameriške marketinške agencije. Ampak zdaj protizarotniški agenti svetovnih medijev vzkliknejo: "I, kako bi pa naj Izraelci to storili? Telefonsko glasovanje je namreč najbolj verodostojen in varen način neposredne demokracije, kar jih pozna vesolje!" Ter nas, ki razmišljamo heretično, vržejo v temne kleti teoretičnih zarotnikov. Ampak tudi naivni pisun, ki so mu vohunske metode znane le od agenta 007, dobi idejo ali dve, kako lahko zmanipuliraš telefonsko glasovanje ... Najprej že na osnovi genialne ideje evropskih televizijcev, ki so jih evropski telekomunikacijski baroni prepričali, da bi bilo modro dovoliti z ene telefonske številke glasovati dvajsetkrat. Tako evropski telekomi posameznega evrovizijskega navdušenca potencialno pomolzejo dvajsetkrat. Ob tem pa so se televizijci zavarovali s klavzulo, po kateri ni treba razkriti absolutnega števila glasov. Le število točk, ki jih izračuna bog ve kateri umetnointeligenčni algoritem … In izraelskim agentom ni treba drugega, kot zbrati recimo 10 000 evropskih enajstošolnikov, jim stisniti vsakemu po dvajset evrov, in "voilà": 200 000 glasov. Ampak ker, resnici na ljubo, nismo ravno opazili pravovernih judov, kako se smukajo okoli Kraljev ulice, so morali uporabiti nekaj drugega. In tudi na to ima v espionaži izveden pisec odgovor. Izraelci so razvili Pegasusa, ki ga na Slovenskem prevajamo kot Pegaz. Gre za nabor programskih orodij, ki jih množično kupujejo in istočasno nakup zanikajo vse svetovne vlade. Orodje, ki mu je prisluškovati vašemu mobilnemu telefonu preprosto, kot otroku vreči kamen, je menda tako izpopolnjeno, da so se državne skrivnosti v sramu poskrile v arhive, saj jih Pegasus razgali, še preden uspejo postati skrivnosti. Hočemo povedati, da je izraelskemu vohunskemu programu – ki je globalni hit in ima v opisu osnovnih nalog prisluškovanje telefonom in manipuliranje z rezultati – liričnemu sopranu izpod sionskega griča priskrbeti nekaj milijonov glasov mačji kašelj. Ne namigujemo torej, da so Izraelci ponaredili glasovanje ob letošnji Pesmi Evrovizije, temveč trdimo, da so Izraelci ponaredili letošnje glasovanje ob Pesmi Evrovizije. Obstaja tudi dokaz, ko se je Pegasus v torek še malo lovil. Če si na Norveškem v predizboru glasoval za Hrvaško pod št. 14, si dobil povratni sms, ki se ti je zahvalil, da si glasoval za Izrael. Seveda pa sta transparentni in vsega zaupanja vredni ter niti slučajno od izraelske firme sponzorirani organizaciji, kot sta EBU in njihov telekomunikacijski partner, povedali, da je šlo samo za manjšo napakico, ki na rezultat glasovanja ni vplivala. Če parafraziramo uspešen slovenski evrovizijski ekvivalent: "Ja, pa ja de." Moramo pa, k temu nas zavezuje novinarski kodeks, preučiti še druge možnosti. Predvsem tisto, po kateri pa bi se v Evropi resnično našlo toliko navdušencev nad izraelsko pesmico, ki bi zavrgli moralne dileme ob Gazi ter glasovali z logiko, da je zabavna glasba pač pomembnejša od genocida. Če je tako, se Evropa nenadoma ne zdi več prijazno področje za bivanje in se bo treba počasi ozirati za čim drugim.                      Obstaja pa še tretja možnost. Da je bila Evropejcem izraelska skladba, oziroma katerakoli evrovizijska, če smo že pri tem, kot glasbena kompozicija resnično všeč … Da je evropski glasbeni okus pač takšen … V tem primeru pa moramo resignirano in prizadeto ugotoviti, da smo se kolektivno ponečedili na temeljni kamen evropskega popa, ki so ga pred dobrimi šestdesetimi leti postavili John, George, Paul in Ringo.  

Na območju parka Zdravilišča RKS Debeli rtič, raste več kot 200 različnih rastlinskih vrst s preko 4000 primerki iglavcev, listavcev, grmovnic in trajnic. Posaditev dreves je bila v preteklosti že ena izmed dejavnosti, ki so jih v zdravilišču izpeljali ob dnevu Zemlje. Letošnje otroške delavnice, namenjene ozaveščanju pomena vremena in morja, so nastale v sodelovanju z Morsko biološko postajo Piran, Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem in Agencijo za okolje, ki je postavila didaktično vremensko postajo, s katero bodo otroci lahko spoznavali vremenske pojave. O zanimivem dogajanju na kopališču, kjer so z učenci izpeljali tudi čistilno akcijo, v tokratni oddaji Morje in mi.

Velečasni Bosiljko Rajić je svećenik u Hrvatskom katoličkom centru Clifton Hill u Melbourneu. U razgovoru povodom smrti poglavara rimokatoličke crkve, velečasni Rajić govori o reakcijama na vijest o smrti pape Franje, o papinoj ostavštini, te kako je papa utjecao na njegovu svećeničku službu. U razgovoru se dotičemo i izbora novog pape.

Nekateri preostali vsebinski poudarki: - Osnovna šola Šmihel iz Novega mesta s prizidkom do nujnih dodatnih učilnic in kabinetov - V Kočevju v prenovo stare knjižnice. - Kranjska Komunala začenja gradnjo sodobnega upravno-izobraževalnega središča - Ob dnevu Zemlje na vóden pohod po Mašunski učni poti v osrčju Snežniško-Javorniškega masiva.

V Vatikanu se bo po smrti papeža Frančiška danes sešla kongregacija kardinalov, ki bo sprejela odločitev o datumu pogreba. Ta je praviloma od štiri do šest dni po smrti. V sinoči razkriti papeževi oporoki je zapisana želja, da bi bil pokopan v rimski baziliki Marije Snežne. Sinoči je Vatikan razkril tudi, da je papež umrl zaradi možganske kapi ter posledične odpovedi srca in ožilja. Na zvezi zdaj pozdravljam našo dopisnico iz Rima in Vatikana Mojco Širok. Dobro jutro, papež si je v oporoki zaželel preprost pogreb, toda sveti sedež ima svoje protokole ob smrti papežev. Od Frančiška so se začeli poslavljati že včeraj in predvsem sinoči. V oddaji tudi: - Svetovno gospodarstvo naj bi se kljub ameriški carinski politiki izognilo recesiji. IMF danes z najnovejšo gospodarsko napovedjo. - Ruski predsednik Putin prvič izrazil pripravljenost na neposredne pogovore s Kijevom. Ta meni, da Moskva ni naklonjena premirju. - Ob svetovnem dnevu Zemlje v ospredju kolektivna moč posameznikov in skupnosti pri doseganju sprememb.

⏰ Ofsaaaajd! Žiga tako not padel, da sva še Ofsajd kresnila po Zicu. In to na dan Zemlje. In na dan, no, tri dni po dnevu Damjana Boharja. Nazaj je, kaj pa razpon! Pa o Celju, jasno, ki ima svojo pesem, ker ja. V kakšni formi pa je Žiga Kos!

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

Odluka Vrhovnog suda je otvorila mogućnost za isplatu obeštećenja pripadnicima naroda Gumatj iz Sjevernog teritorija. Sud je potvrdio raniju presudu Saveznog suda da lokacija za rudarenje boksita u Goveu na sjeveroistoku regije Arnhem Land nije tijekom 60-tih godina prošlog stoljeća stečena pod pravednim uvjetima.

Stara ruska pripoved govori o kmečkem paru, ki je po vsakem obroku dejal: Ko ...z knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Emisija o svima i svemu, iznad i ispod. Korado Korlević odgovora na brojna pitanja i zagonetke svijeta oko nas. Zanimljive i kontroverzne teme, znanstvene novosti, povijesne zagonetke i trendovi razvoja tehnologije. Urednik i voditelj Elvis Mileta. U ovoj epizodi; - svakodnevne ključanice kaosa - radna skupina DOGE i ostalo - Trump će ujediniti Europu - deorbitacija ISS-a - lansiranje u Norveškoj - hidrogel - antigravitacija - unutarnja jezgra Zemlje - egzoplanet sa željeznom kišom - Vera Rubin teleskop - satelit Crni vitez - najbolja sauna - testovi psihološke samopomoći

Did you know that Indigenous Australians have been using fire to care for the land for tens of thousands of years? Evidence show that cultural burning practices not only help reduces the intensity and frequency of wildfires but also plays a vital role in maintaining healthy ecosystems. Experts share insights on the latest evidence behind this ancient practice. - Da li ste znali da autohtoni Australci koriste vatru za brigu o zemlji desetinama hiljada godina? Dokazi pokazuju da prakse tradicionalnog spaljivanja ne samo da pomažu u smanjenju intenziteta i učestalosti šumskih požara, već također igraju ključnu ulogu u održavanju zdravih ekosistema. Stručnjaci dijele uvid u najnovije dokaze o ovoj drevnoj praksi.

Budući da Australija ima prirodno okružje sklono požarima, mnogi vide vatru kao prijetnju. Međutim, vatra je oblikovala australski kontinent milijunima godina i igra ključnu ulogu u uspostavi ravnoteže biljnih i životinjskih populacija u većini ekoloških zajednica na kontinentu. Tisućama godina pripadnici Prvih naroda su štitili i upravljali ovom zemljom, koristeći vatru kao ključni alat. Tradicionalna spaljivanja velikih razmjera bila su potisnuta pod kolonijalnom vladavinom, no u suvremeno doba takozvano kulturno spaljivanje ponovno poprima važnost kao dokazana metoda za smanjenje obima šumskih požara i održavanje zemlje.

V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu. Gosta: – Nejc Dougan, geodet, soustanovitelj podjetja Flai, in– dr. Aleš Marsetič, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC Sazu. Povezava do testnega 3D vpogledovalnika v lidarski posnetek Slovenije Foto: Flai

Hrvoje Tkalčić, redoviti profesor i voditelj Geofizičkoga odsjeka na Australskom nacionalnom sveučilištu u Canberri pojašnjava što je to roj potresa, je li "roj" koji potresa Santorini i obližnje otočiće tektonskog ili vulkanskog podrijetla, i po čemu je ova pojava neobična u zabilježenoj seizmičkoj povijesti Zemlje.

Australci će uskoro glasovati o tome tko će ih predstavljati u saveznom parlamentu, no trenutni sastav australskog saveznog i državnih parlamenata ne odražava multikulturalnost društva. U novoj epizodi serije SBS Examines istražujemo uzroke ovog problema i razmatramo postoji li mogućnost da politički sustav bolje odražava našu stvarnost.

Zdravo. Živahni klepet o življenju, vesolju in sploh vsem tokrat začnemo z glasnostjo, nadaljujemo z misijo na Mars, ki nas čaka v svetleči prihodnosti, ki se jo tako želimo. Opozarjamo, da kondomi NISO za večkratno uporabo, zato je tokratni naslov epizode še bolj zavajajoč (še posebej, ker se spet pogovarjamo o mokrih maijcah). V epizodi boste lahko slišali tudi o koči na plaži, Milgramovem testu, veganske usnju, kljub zabavi in divjim štosom je vredno ponoviti: varna spolnost je zelo pomembna in je vredno biti pozoren če jo raziskujete na tem planetu ali na sosednjih. Aja, še to: če so vas ugrabili vesoljci, se nam javite. Discord, dopisnice ali družabna omrežja čakajo, da se nam oglasite. Hvala!

Iz australskog Povjerenstva za zaštitu ljudskih prava upozoravaju na "sustavni i rašireni" rasizam na sveučilišnim kampusima diljem zemlje. Povjerenik za rasnu diskriminaciju kaže da su potrebne odlučne mjere za rješavanje tog problema.

Tema ove epizode bilo je istraživanje prašine u atmosferi iz perspektive fizičara, meteorologa, klimatologa... Gost je bio dr Luka Ilić iz Barcelona Supercomputing Centra. Govorili smo o atmosferskoj prašini, pre svega o onoj koja potiče od prirodnih izvora poput pustinja, o tome kako se fizičari bave modelovanjem transporta prašine kroz atmosferu, osnovnim karakteristikama, mineralogiji pustinjske prašine, raznim daljinskim i eksperimentalnim istraživanjima na osnovu kojih danas znamo sve to što o prašini u atmosferi znamo, o istoriji istraživanja atmosferske prašine, o mestu koje prašina ima u klimatskom sistemu Zemlje, i mnogim drugim temama vezanim za istraživanja atmosferske prašine. Support the showViše o Radio Galaksiji, kao i mnoge druge sadržaje, možete naći na našem sajtu: https://radiogalaksija.rs. A ako volite ovo što radimo i želite da pomognete, potražite više informacija o tome kako to možete da uradite nalazi se ovde.

Zdravo! Ta teden smo gostje v prvem slovenskem astronomskem podkastu, kjer v 42. epizodi govorimo bolj o Štoparcu kot o astronomiji, čeprav presenetljivo dolgo vztrajamo v vesolju. Dunja in Maruša sta si naše gostovanje zamislili kot kviz, kjer, za razliko od klasičnih kvizov, iščemo vprašanja namesto odgovorov. Med vprašanji (in odgovori) zaidemo na teme, kot so iskanje smisla, različne teorije o vesoljih, delovanje potovanja po vesolju in še marsikaj. Prva štiri vprašanja so v naši epizodi, druge štiri pa najdete v današnji epizodi podkasta Temna stran Lune.

Spoznamo znanstvenike, ki delajo v laboratorijih pod zemljo. Potujemo še na južni tečaj, pa v globokomorske nižine Sredozemskega morja. Pot nadaljujemo v nekdanjem železniškem predoru Somport v Pirenejih, kjer je danes podzemni laboratorij, za konec pa obiščemo še trenutno največjega na svetu, podzemni laboratorij Gran Sasso v Italiji. Ampak zakaj sploh raziskovati iz globin Zemlje? Kaj so prednosti izoliranega okolja, ki ga obdaja neskončna odeja ledu, vode ali kamnin? Sogovorniki: dr. Carlos Pobes, fizik in winter over na južnem tečaju; dr. Carla Distefano, višja raziskovalka v Nacionalnem inštitutu za nuklearno fiziko INFN; dr. Carlos Peña Garay, biolog, raziskovalec in direktor laboratorija Canfranc; dr. Ezio Previtali, raziskovalec nevtrinov in temne snovi, direktor Nacionalnega laboratorija Gran Sasso; dr. Marcello Messina, raziskovalec temne snovi v Nacionalnem laboratoriju Gran Sasso.  Strokovni sodelavec: prof. dr. Peter Križan, Fakulteta za matematiko in fiziko ter Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani.  V oddaji berejo še Igor Velše, Jan Grilc, Maja Ratej, Tadej Košmrlj, Nejc Jemec in Miha Švalj.

Janko Rožič je arhitekt, urbanist, predavatelj in esejist. Je pobudnik in arhitekt večkrat nagrajenega in svetovno znanega Hostla Celica. Skupaj s sodelavci je za različne projekte dobil več slovenskih in mednarodnih nagrad. Skozi teoretično in praktično delo, ki temelji na prostorskih principih, semiotičnih vzorcih in jezikovnih uvidih, lastno ustvarjalnost povezuje z najsodobnejšimi umetniškimi, znanstvenimi in filozofskimi spoznanji ter z najstarejšo modrostjo umeščanja v prostor in rabe jezika. Zaveda se, da bistvo prostora zares odpira šele prostost, podobno kot izvirno misel v svetu podpira le smisel. Objavil je več esejev o Kocbeku, Pahorju, Starčeviću, Svetini, Hamvasu, Premku, Ravnikarju idr. Razmišljanje Pesem Krasa in »poiesis« Zemlje je pripravil za simpozij ob 120. Obletnici Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka. Organizirala ga je Neža Zajc v okviru ZRC SAZU 15. oktobra 2024.

Ste se kdaj vprašali, kako je bil slišati čas tik preden je na Zemljo pred približno 66 milijoni let padel asteroid in pokončal dinozavre? Ali pa to, če je bil viden dlje časa ali se je pok zgodil kot strela z jasnega? To zanima našo poslušalko Saro. Po razlago se odpravimo na Fakulteto za matematiko in fiziko k astrofiziku Janezu Kosu. Na naši spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi četrti posebni epizodi, v kateri se spet družimo z Nikom Škrlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo vesolja.

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja.Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih o vesolju: Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa? Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji? Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje?  Bi lahko z raketo obiskali kakšno drugo galaksijo?  Koliko časa bi potrebovali, da bi dosegli drug sončni sistem? Kako določimo starost zvezd?  Kako to, da lahko luno vidimo tudi podnevi?  Kaj je onkraj vesolja? 

Strah je destruktivno čustvo, ki ga ne želimo občutiti, nam je izredno neprijetno in se mu želimo vedno ogniti. Zato sami sebe oropamo izkušenj! Več kot imamo strahov, bolj se zapiramo pred novimi izkušnjami in se jim racionalno ognemo. Torej, nam strah kroji usodo? In ko vse tako natančno kontroliramo, da strahu ne bi občutili, kam gredo naša čustva? Na koncu lahko živimo varno, ampak v stalni ponavljajoči se šabloni. Zakaj in kako to premagati pa vam bo obrazložil Tadej Pretner, ki je o tej tematiki spregovoril v več izdajah in knjigah. Ne boste verjeli, kako je pri tem pomembna energija Zemlje!

Korado Korlević u Explori odgovora na brojna pitanja i zagonetke svijeta oko nas. Zanimljive i kontroverzne teme, znanstvene novosti, povijesne zagonetke i trendovi razvoja tehnologije. Urednik i voditelj Elvis Mileta. U ovoj emisiji - America's cup - prvi print u svemiru - ukrajinski baloni i dronovi - ograničenje interneta - električno polje Zemlje - proteinski suplementi - ufologija i kritičko mišljenje

Nedaleč od Ilirske Bistrice se nahaja vodoravna kraška jama z imenom »Račiška pečina«. V 20. stoletju so jo za skladišče uporabljale različne vojske, že dobra 3 desetletja pa jo raziskujejo krasoslovci in geologi. V njej je že v 30-ih letih zaradi ravnanja tal z namenom povečati skladični prostor, vojska Kraljevine Italije po sredini prerezala s sigo prekrito kopo. Kar bi bilo danes zaradi načel varstva naravne dediščine prepovedano, je bil takrat rezultat posega nastanek približno 3 metre visokega sedimentnega profila. Ta omogoča vpogled v preteklost njegovega nastanka od pliocena do danes, torej od cca. 2,6 milijona let pred nami. Tako je pred nekaj dnevi Mednarodna zveza za geološke znanosti na svojem 37. kongresu to naravno vrednoto uvrstila med »Drugih 100 geoloških dediščin Zemlje« (na prvem seznamu so na primer Škocjanske jame). Predsednica Mednarodne speleološke zveze izr.prof.dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni bo povzela, kaj vse iz tega profila razberemo o geološki preteklosti teh krajev. FOTO: Izjemna stratigrafsko-sedimentna dediščina profila v kraški jami Račiška pečina VIR: Nadja Zupan Hajna, IZRK ZRC SAZU

Godinama je danski kuhar Rasmus Munk oduševljavao goste eksperimentalnim obrocima u svom restoranu Alchemist, koji ima dvije Michelinove zvjezdice. Sada širi svoj jedinstveni pristup izvan granica Zemlje, nudeći šestoro gostiju vrhunsko gastronomsko iskustvo na rubu svemira.

Avstralski astronom Dave Herald nam predstavi okultacije asteroidov in njihova opazovanja, ki omogočajo izjemno natančno določanje njihovih orbit in oblik. Spregovorimo pa tudi o tem, kaj so opazovanja Luninih okultacij razkrila o vrtenju Zemlje. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | https://cloud.occultwatcher.net/  Novice: Rezultati natečaja GoChile: Zvezdnate ptice južnega neba Rezultati mednarodnega projekta Sonce v pločevinki Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.Sogovorniki: prof. dr. Tomaž Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; dr. Bojan Ambrožič, geolog, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije; dr. Miha Jeršek, geolog in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Krajem 2025. godine, šest prebogatih gostiju će se vinuti do ruba svemira kako bi odozgo gledali planetu Zemlju dok jedu. To je jedna od najnovijih ponuda privatnih firmi za svemirska istraživanja koje se nadaju da će prodavati mjesta javnosti, uključujući Blue Origin, Virgin Galactic i SpaceX. Danski kuhar Rasmus Munk koji oduševljava goste eksperimentalnim kulinarstvom u svom restoranu Alchemist (dvije Michelin zvjezdice) će kuhati na tom neobičnom putovanju. A na meniju - aerogel, ili proteinski gel iz meduze koji može svijetliti u mraku...

Ovogodišnji Dan planeta Zemlje poziva na 60-postotno smanjenje upotrebe plastične ambalaže do 2040.godine. U programu Ujedinjenih naroda za zaštitu okoliša su otkrili da čovječanstvo svake godine proizvede 400 milijuna tona plastičnog otpada.

Zunanji ministri članic Evropske unije bodo v Luxembourgu razpravljali o razširitvi sankcij proti Iranu po napadu na Izrael in po dobavi brezpilotnih letalnikov Rusiji. V sankcije bi lahko vključili še rakete in dobavo orožja iranskim zaveznikom v regiji. Skupaj z obrambnimi ministri bodo govorili še o nadaljnji podpori Ukrajini. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell naj bi ministre pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe. Druge teme: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo gostila kolege vseh štirih sosed; med drugim bodo govorili o nadzoru na notranjih mejah Evropske unije. - Svetovni dan Zemlje letos s pozivi k zmanjšanju uporabe plastike; pri nas tudi v znamenju pobude za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač. - Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar odlično formo pred dirko po Italiji potrdil s 70-to poklicno zmago in šesto na najprestižnejših enodnevnih klasikah.

Letošnji dan Zemlje pod geslom Planet proti plastiki opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike ter skuša vzpodbuditi globalno gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. Ta se namreč razgrajuje do 1.000 let, vendar pa razpada na mikroplastiko, ki jo zaužijemo s hrano in pijačo, pa tudi vdihujemo. Vsebuje številne kemikalije in hormonske motilce. O plastiki, mikroplastiki, škodi, ki jih povzroča živim bitjem in o tem, kako ravnati z odpadno plastiko, se bo Sabrina Mulec pogovarjala z gosti, to so: - državni sekretar z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, - dr. Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - predsednica upravnega odbora okoljske organizacije Ekologi brez meja Katja Sreš - dr. Andrej Kržan z odseka za polimerno kemijo in tehnologijo s Kemijskega inštituta v Ljubljani.

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

Sigurnosni sporazum AUKUS mogao bi se proširiti na suradnju s drugim zemljama koje dijele slične stavove. Tri osnivača sporazuma - Australija, Velika Britanija i Sjedinjene Američke Države - razmatraju mogućnost uključivanja Japana u određene projekte obrambene tehnologije. Analitičari ističu kako proširenje ovog sporazuma donosi i prednosti i izazove.

Kako povrniti plodnost in ustaviti izumirajoče življenje prsti, ki je nujno potrebna za pridelavo 95 odstotkov kulturnih rastlin? Kaj je mikoriza in na kakšne načine jo lahko spodbudimo? Kako okrepiti sposobnost zadrževanja vode in kako v zemljo brez prekopavanja dovedemo zrak, vodo in hranila? V torkovem svetovalnem servisu bomo ta vprašanja zastavili ddr. Ani Vovk, profesorici geografije in varstva okolja.

Na meniju finalne ŠBB KBB podkast epizode u nedelju sledi "Masterklas o maštanju i radionica za kako sačuvati zdrav razUM". Vodič nam je Miroslav Miša Mogorović, filmski producent čija biografija predstavlja presek savremene istorije domaće kinematografije - alfa i omega produkcije autorskih filmova. I korak po korak došli smo do finala serijala ŠBB KBB podkasta. Za kraj, sačuvala sam pravu delikatesnu epizodu - gost nam je čuveni filmski producent Miroslav Miša Mogorović. "Self Made Man" koji je dvehiljaditih ušao u istoriju domaćeg filma na mala vrata, a danas je vlasnik fascinantne IMDB stranice sa preko trideset filmskih naslova, neke ste verovatno gledali i više puta. Kuriozitet je da je od tri filma za domaćeg predstavnika za Oskara - on bio producent čak dva. Bioskopskog hita "Čuvari formule" i filma koji putuje u Holivud - "Što se bore misli moje". O profesiji producenta - specijaliste za rešavanje tuđih problema, o tome kako se rešava sudoku plasiranja i finansiranja autorskog filma, ali i o budućnosi bioskopa na planeti Zemlje - pričamo u 40. epizodi "Šta bi bilo kada bi bilo. Dobrodošli sanjari! Slušamo se i gledamo na sajtu Nova.rs i YouTube kanalu Nova S. Dobra priča sledi.

Starship nestao nakon 148 km. Svemir kao skorašnje ratište. Elon Musk i James Bond. Regulacija AI. Zaštita djece. Magnetsko polje Zemlje. Nikola Tesla - samo za odrasle. U ovoj emisiji se ne mulja!

Poplave so za seboj pustile z raznimi strupi in težkimi kovinami onesnaženo zemljo, ki so jo lastniki uporabljali za namene kmetovanja ali vrtičkarstva. Kaj lahko storimo, da bo zemlja čimprej uporabna, kakšne so sodobne tehnologije revitaliziranja, koliko to stane in koliko dela je treba vložiti v sanacijo. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu na vprašanja odgovarja ddr. Ana Vovk, profesorica za fizično in regionalno geografijo na Univerzi v Mariboru in vodja Mednarodnega centra za samooskrbo Dole pri Poljčanah.

Zagovornici prava izbjeglica pozivaju australsku vladu na okončanje deset godina duge prakse pritvaranja tražitelja azila koji u Australiju pristižu brodovima u izvanobalnim pritvornim centrima. Pozivi su upućeni na desetu godišnjicu politike upostavljene pod vladavinom laburističkog premijera Kevina Rudda, a koja je obilježena prosvjedima diljem većih australskih gradova.

Danes je svetovni dan Zemlje. Njegov namen je ozaveščanje o varovanju okolja, podnebnih spremembah, ravnanju z odpadki in obnavljanju ekosistemov, pa tudi poudarjanje trajnostne in zelene prakse. V oddaji tudi: - Mednarodna podpora Ukrajini ostaja trdna - Začenja se prenova dotrajanega nadvoza nad ljubljansko obvoznico na Dunajski cesti - Odbojkarji ACH Volleya do 19-tega naslova državnih prvakov

Tema ove epizode su okeani u kontekstu klimatologije, a pričali smo o ulozi koju okeani imaju kao deo klimatskog sistema Zemlje, o geološkoj/klimatološkoj istoriji okeana na Zemlji, o tome kako se klimatologija bavi okeanima, o različitim fizičkim, hemijskim i klimatološkim varijablama kojima opisujemo okeane, o dinamici fluida, modelovanju okeana, posmatranjima, merenjima i procenama različitih klimatskih parametara, o okeanskim strujama, o uticajima globalnog zagrevanja na okeane, o okeanskom ledu, topljenju okeanskog leda, zagađenju okeana, mikroplastici i ostalim zagađujućim materijama u okeanima, itd. Gost je bio prof. dr Vladimir Đurđević, redovni profesor na Fizičkom fakultetu Univerziteta u Beogradu. Support the show

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ ⚡⚡⚡ Dr Saša Marković je inženjer aerokosmotehnike, novinar, kolumnista i stručni saradnik za oblast nauke i tehnike časopisa „Vreme” punih 25 godina i biviši profesor na Mašinskom fakultetu u Beogradu. Njegovi „long read”, tekstovi ne objavljuju se u redovnim rubrikama, već kada postoji jasna potreba u zavisnosti od svetskih inovacija i pomaka kada su u pitanju svemirski programi, ali i aerokosmotehnika uopšte. Od aviona do raketnih pogona kada su u pitanju misije van planete Zemlje. S obzirom na to da smo u poslednje vreme imali značajan porast aktivnosti, od „SpaceX” programa, preko „Dart”, pa sve do (najzad), poslate prve od tri „Artemis” misije na Mesec, vreme je da nastavimo sa našim „svemirskim” serijalom i da se upoznamo sa stručnjacima različitih oblasti, od astrofizike, do astrobiologije. Ovoga puta akcenat stavljamo na pogone, pogonske i raktene motore, ali goriva. U samom razgovoru, bavili smo se, ne samo misijama na Mesec, već i potencijalnoj mogućnosti, to jest, nemogućnosti misije na Mars, kao i do ostalih planeta i satelita u našem sunčevom sistemu. Poseban deo razgovora posvetili smo teorijskim pogonima i o čemu vodeći umovi sveta razmišljaju kada se govori o hipotetičkim interstelarnim putovanjima u budućnosti. Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Gost je dr Milan Ćirković, astrofizičar, astronom i filozof. Diplomirao je na Fizičkom fakultetu Univerziteta u Beogradu na smeru Teorijska fizika, a doktorirao u SAD. Naučni je savetnik u Astronomskoj opservatoriji u Beogradu i profesor je na katedri za fiziku na Univerzitetu u Novom Sadu i objavio je preko 100 naučnih i drugih radova, a tema današnje epizode je astrobiologija.Tri osnovna pitanja astrobiologije su:1. Kako nastaje i razvija se život?2. Ima li života van planete Zemlje i ako da, kako da ga detektujemo?3. Kakva je budućnost našeg života van Zemlje?Sa razvojem programa poput James Webb, Dart, SpaceX, Artemis i drugih, istrazivanje svemira je ponovo deo javnog fokusa ponovo otvaramo neke od najzanimljivijih tema.Šta je preteča astrobiologije, kako se razvijala ljudska misao i ljudsko saznanje o stvarima i pojavama i gde se trenutno nalazimo kada je istraživanje života, pre svega van naše planete u pitanju u ovoj epizodi! Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Gošća u ovoj epizodi je Tijana Prodanović, astrofizičarka, na Tik-Toku poznata i kao DrCosmicRay. Diplomirala je na PMF-u u Beogradu, a master studije i doktorske studije iz oblasti astrofizike završila je u SAD, specijalizirajući na kosmičkim zracima. Po povratku u rodni Novi Sad, preuzima odeljenje astrofizike na katedri za fiziku gde je godinama bila redovna profesorka. Njena misija je bavljenje naukom, to jest, popularizacija nauke i način na koji razumemo nauku, posebno u savremenom društvu. U ovoj epizodi bavimo se jednim od najznačajnijih proboja u oblasti istraživanja svemira, a to je lansiranje James Webb teleskopa milion i po kilometara od Zemlje i prvim objavljenim fotogafijama nakon šest meseci od lansiranja. Koliko je ovo važno, zašto je ovo važno, šta je to što smo otkrili i šta nam to govori o najstarijim galaksijama, ranom svemiru, Velikom prasku i na koji način otvara nova pitanja u našem razumevanju istorije svemira u ovoj epizodi. Od projekta Habl do Džejmsa Veba, sa Tijanom Prodanović. Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.